Podcasts about obiskala

Slišali smo zapis tistih, ki se v skupini Sled pripravljajo na misijonsko pot. Obiskala jih je s. Andreja Godnič.

Ko je 600 metrov nad Hirošimo nastala ognjena krogla, je bila stara 12 let. Vse je v trenutku postalo rdeče. Barva jo je prevzela, spomnila jo je na sončni vzhod. Potem jo je vrglo ob tla. Kasaoka Sadae je danes 92 let stara hibakuša, ki s svojim pričanjem želi spodbuditi k razmisleku o grozotah jedrskega orožja, tragediji vojne in pomenu miru. Obiskala je tudi Ljubljano.Sogovorniki: Kasaoka Sadae, hibakuša; Ishida Yoshifumi, direktor Spominskega muzeja miru v Hirošimi; dr. Peter Purg, Fakulteta za humanistiko.

Ženske na kmetijah imajo posebno poslanstvo, delujejo tako v dobro družbe, podeželja, celo ohranjajo dediščino, so prostovoljke in še marsikaj. Vsako leto že 21 let razglasijo kmetico leta. Letos je ta naziv prejela Marjana Kogelnik s kmetije Klančnik pri Dravogradu. Kmetija je tako velika, da obiskovalce po njej popeljejo kar z vlakcem. Kmetica leta pa je kot vse dozdajšnje kmetice izjemna ženska. Obiskala jo je Metka Pirc, ki je skušala tudi razvozlati, kaj je na Koroškem takega, da od tam prihaja že kar pet kmetic leta.

Tilc in Bwaž sva v odsotnosti Koudyja naredila pregled tedna.Kako smo igrali proti Mornarju, Splitu in Turk Telekomu, ter kako misliva, da bomo igrali proti Lietkabelisu lahko slišite v tej epizodi.Da pa ne pozabimo... Obiskala sva tudi tekmo državnega prvenstva med KK Kansai Helios Domžale in ECE Triglav Kranj.Vabljeni k poslušanju.

Predstavljajte si, da bi se vsak dan borili z lovljenjem diha, pri dihanju slišali piskanje ali žvižganje, imeli stalen kašelj, bi vas tiščalo v prsih in bi bili neprestano zelo utrujeni. To je le nekaj simptomov kronične obstruktivne bolezni pljuč, krajše KOPB, pa tudi astme in drugih pljučnih bolezni. V bolnišnici v Sežani tem bolnikom pomagajo z rehabilitacijo na poseben način. Del zdravljenja namreč preživijo v bližnji jami, ki ima blagodejno mikroklimo. Obiskala jih je Mateja Brežan in v naslednjih minutah boste izvedeli več tako o jami kot o poteku t.i. speleoterapij. Svoje izkušnje, tudi z boleznijo, bodo z nami delile tri pacientke.

Predstavljajte si, da bi se vsak dan borili z lovljenjem diha, pri dihanju slišali piskanje ali žvižganje, imeli stalen kašelj, bi vas tiščalo v prsih in bi bili neprestano zelo utrujeni. To je le nekaj simptomov kronične obstruktivne bolezni pljuč, krajše KOPB, pa tudi astme in drugih pljučnih bolezni. V bolnišnici v Sežani tem bolnikom pomagajo z rehabilitacijo na poseben način. Del zdravljenja namreč preživijo v bližnji jami, ki ima blagodejno mikroklimo. Obiskala jih je Mateja Brežan in v naslednjih minutah boste izvedeli več tako o jami kot o poteku t.i. speleoterapij. Svoje izkušnje, tudi z boleznijo, bodo z nami delile tri pacientke.

V novi epizodi Radia Ga Ga - Nova generacija se nam iz New Yorka javljata premier Robert Golob in njegova pomočnica Dj Tincika, ki sta v svojo hotelsko povabila številne znane goste. Obiskala jih bosta predsednik Biden in bivši predsednik Trump, pa seveda Arnold in prvi vodni diplomat na svetu, Martin Strel. Ekskluzivno bomo predvajali posnetek iz avta vožnje ministrice Stojmenove, ravno v trenutku, ko so se prižgale modre luči, bivša ministrica pa se bo s predsednikom vlade pogovorila tudi o svoji prihodnosti. Uroš Slak bo gostil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in ljubljansko nutrijo, ki bosta govorili o vodni diplomaciji. Seveda pa še Svetlanina in njena nova pesem, Anglelca in Saša bosta sestavljali šolske jedilnike, v opoziciji pa bodo ugotavljali, kaj storiti z neuporabljeno interpelacijo. Vse to in še točno ena stvar, v petek dopoldne na Prvem programu Radia Slovenija.

V treh vzhodnih nemških deželah – Turingiji, Saški in Brandenburgu – poteka volilna kampanja pred volitvami v deželni zbor. Ankete najbolje kažejo desni stranki Alternativa za Nemčijo, ki pa si prizadeva za spremembo v nemški kulturi spominjanja z manj poudarka na nacizmu. V stranki so tudi frakcije, ki nacističnim zločinom ne pripisujejo velikega pomena. V Nemčiji se sicer vrstijo obletnice grozot tistega časa, narašča zanimanje za obisk spomenikov. Potem ko so januarja letos mediji razkrili zarotniško srečanje skrajnih desničarjev v vili v Potsdamu, kjer so razpravljali o programu izgona tujcev, se je povečalo zanimanje za obisk podobne vile Wannsee na vzhodnem robu Berlina, v kateri so nacisti januarja 1942 sklenili načine za deportacije in množične umore Judov. Obiskala jo je tudi Maja Derčar. Na fotografiji vila Wannsee na vzhodnem robu Berlina, v kateri so nacisti januarja 1942 sklenili načine za deportacije in množične umore Judov

Gostili smo Nino Lepoša, ljubiteljsko popotnico, ki je skupno obiskala približno 50 držav, med njimi tudi nekatere bolj eksotične. Med slednjimi je tudi otok Sokotra, ki spada pod oblast Jemna, a je od njega precej oddaljen, pridobiti pa si ga želi več držav. Gostja je v oddaji spregovorila o potovanjih, njihovem načrtovanju, pa tudi o že omenjenem, zanimivem otoku.

V tokratni oddaji vas bomo popeljali na grad Štanjel, kjer lahko otipate kraški kamen, spoznate moč burje, se seznanite z edinstvenim vodovodnim sistemom v Štanjelu in značilnostmi naravnih bogastev Krasa. Vse to ponuja interaktivna razstava Narava in človek na Krasu v štanjelskem Muzeju. Obiskala jo je Vesna Potočar Godnič.

Partnerja Tara in Amadej sta podiplomska študenta mednarodnih odnosov v Parizu, kamor sta pred nekaj tedni prispela po približno desetih mesecih potovanja. Obiskala sta kar nekaj bližnjevzhodnih in azijskih držav, še pred tem pa opravljala prakso na jugovzhodu Turčije blizu Sirije. Med drugim pripovedujeta o tem, kako težaško, a za človeka, vajenega intelektualnih naporov, osvobajajoče je delo v ribji industriji na Danskem. Tja hodita namreč enkrat letno za en mesec potrpet in zaslužit približno štirikratnik slovenske povprečne plače, kar jima izdatno pomaga pri izvedbi načrtovanih potovanj. Pa o tem, kako so ju nekoč tihotapci na meji med iraškim Kurdistanom in Turčijo skušali izkoristiti kot muli, in o tem, kako sta (po nerodnosti) postala vplivneža z več deset tisoč sledilci v Savdski Arabiji.

Ime Abitanti je nemara res nekoliko nenavadno za istrsko vas, a ne tako zelo, da o njej tako malo vemo, da jo tako malo ljudi obišče in da je pred leti skorajda ostala izpraznjena. Tudi nekdanji urednik Radia Koper Miloš Ivančič je bil pred tremi desetletji silno začuden, češ, da je skoraj uničil avto preden se je pripeljal v Abitante, čeprav vas sodi v mestno občino Koper. In če je bilo pred tremi desetletji v vasi komajda še nekaj duš, tja je peljala makadamska cesta in smerokaza ni bilo, je danes vendarle nekoliko drugače. Kamenček k zgodbi Abitantov je gotovo dodala javna oddaja Radia Koper pred tremi desetletji, poglaviten del zdajšnje obnove pa je naredil domačin Gracijan Perič, ki je med drugim povedal, da so Abitanti po 49 letih dočakali novo rojstvo. Obiskala jih je Simona Moličnik.

Prejšnje poletje, od 12. junija do 30. oktobra, je Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, kot že nekajkrat doslej, razpisala natečaj kratkih zgodb za starejše od 60 let, Zgodbe mojega kraja. Letošnja tema je Kako smo se nekoč prevažali. Prejeli so 67 zgodb, ki so ustrezale razpisanim pogojem, in žirija je izbrala 10 najboljših. Najprepričljivejšo zgodbo je napisal in zanjo prejel prvo nagrado Janez Kavar iz Križ. Tudi sicer ima zanimivo življenjsko zgodbo, povezano tudi z našo radiotelevizijsko hišo. Obiskala ga je Lucija Fatur.

Ta epizoda je drugačna. Ker nanjo ne moreš biti pripravljen. Ker si mislimo, da v Sloveniji to ne obstaja. Ker se odvisnikov in odvisnic izogibamo in bojimo. In ker se tudi oni izogibajo njih samih. Obiskala sem Don Pierinovo komuno v Vremskem Britofu, s fanti pojedla karbonaro in jih vprašala o življenju v komuni in njihovih odločitvah. Moj sogovornik je 21-letni zlati maturant, ki je že pet let odvisen od heroina. Zdaj ve, česa si ne želi več. Ne želi biti lažnivec, manipulator, kradljivec. Zato že deset mesecev z devetimi drugimi borci prebiva v Skupnosti Srečanje. Pravi, da komaj zdaj odkriva, kdo sploh je. In da se uči življenja.

V Ljubljani, pa tudi v Mariboru, Celju in Novem mestu še vedno poteka filmski festival Liffe. V sekciji Panorama je bil med drugim na sporedu film Štirje mali odrasli finske režiserke Selme Vilhunen, v sekciji Predpremier pa je bilo mogoče videti film Pankrt danskega režiserja Nikolaja Arcela. Oba filma se vsak na svoj način ukvarjata s pomenom ljubezni in družine, prvi je zasidran v sodobnosti, drugi pa v osemnajstem stoletju. Pri založbi UMCO je izšel nov roman Sama Ruglja z naslovom Samo močni preživijo. Prejemnik nagrade krilata želva za najboljši potopis in nominiranec za nagrado kresnik, je za izhodišče svoje knjige postavil izlet očeta in sina po zahodnem delu Združenih držav Amerike. Obiskala naj bi narodne parke, koncert Brucea Springsteena in nekaj zgodovinskih lokacij, od območja izdelave prve atomske bombe do vesoljskega centra v Houstonu. V ameriški divjini pa se zgodi zaplet, ki v zgodbo pripelje eksistencialno preizkušnjo. V oddaji vas vabimo tudi na koncert komornega cikla Carpe Artem.

Pred kratkim sta odprtje v prestolnici dočakala dva kompleksa, ki sta dolgo razburjala javnost. Precej prahu sta pravzaprav dvigovala tudi njuna predhodnika. Ob tem se je v javnosti še bolj kot prej začelo razmišljati o gentrifikaciji in prevladujočih interesih kapitala – Ljubljana pri tem ni osamljen primer, podobno se dogaja ostalim zgodovinskim mestom v Evropi. Kako k temu prispevata prenovljeni Center Rog in prestižni stanovanjski kompleks Schellenburg, je vprašanje, s katerim smo se ukvarjali v zadnji Intelekti, v Nedeljski reportaži pa bomo pobliže spoznali eno izmed teh novosti – kompleks Schellenburg. Obiskala ga je Darja Pograjc, pa tudi preletela zgodovino prostora, ki ga ta kompleks zdaj zaseda.

Italijanski otok Lampedusa, ki se sooča z največ prihodi migrantov doslej, je danes obiskala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Zavzela se je za enoten evropski odziv in predstavila akcijski načrt v desetih točkah za reševanje migracijskega pritiska. Kot je dejala, ima Unija kot del mednarodne skupnosti obveznost, ki jo je vedno izpolnjevala. Po njenih besedah se bo Evropa sama odločila, kdo bo prišel v njeno skupnost in pod kakšnimi pogoji, ne pa tihotapci in trgovci z ljudmi. Druge teme: - Nemčija še brez odločitve glede dobave raket dolgega dosega Ukrajini. - Svetovni dan varnosti pacientov opozarja na dejavno vlogo bolnikov v sistemu. - Umrl je prvi predsednik slovenskega državnega sveta Ivan Kristan.

Hola, pristali smo v Boliviji. Državi presežkov. Državi z najvišje ležečo prestolnico na svetu. Državi z največjim ogledalom na svetu. Državi z najvišje ležečim jezerom na svetu.

Obiskala me je zvezda novega vala narodno-zabavne glasbe, prestolonaslednik družine Avsenik, ustanovitelj in vodja benda (oziroma kot si pravi diplomat in psiholog), ki polni koncertne dvorane v Evropi in čez ocean. Rekel je ne celo Disneyju! Zakaj? Kako nagovarja mlade in ali sploh obiščejo njegove špile? Je narodno-zabavna glasba lahko kritična? Bi se morala posodobiti in kako? Mu je priimek kdaj v breme? Kaj bi bil, če ne bi bil Avsenik? Pa še o družini, disciplini na turnejah, javni podobi dojemanja nasledstva, odnosu med biznisom in umetnostjo.

Na poti med Trstom in Genovo se je nedavno v Kopru ustavila jadrnica s posebnim sporočilom. Jadrnica New Zeland Endevour, letnik 1992, ima sicer bogato tekmovalno preteklost, med drugim je bila zmagovalka šeste jadralne tekme okrog sveta, danes poznane kot The Ocean Race. Pred nekaj leti so ji ob predelavi vdahnili nov pomen. Prilagojena je namreč plovbi za osebe s posebnimi potrebami. To izjemno jadrnico in njeno ekipo prostovoljcev na krovu iz videmskega društva FAI Sport predstavljamo v tokratni oddaji. Pogledali smo tudi v Piranski zaliv, kjer se bo čez nekaj dni zasidrala prva izmed šestnajstih letošnjih potniških ladij. V turističnem gospodarstvu menijo, da je to velik potencial za destinacijo, v društvu Morigenos pa opozarjajo na večji podvodni hrup. Tokratno oddajo sta pripravili Tjaša Lotrič in Škamperle.

Ladjedelnica Fincantieri v Tržiču je danes ena največjih ladjedelnic za gradnjo turističnih potniških ladij na svetu. Njena zgodovina je posejana z vzponi in padci, predvsem pa z vztrajnostjo in inovativnostjo. Ko ni bilo dovolj naročil za ladje, denimo, so gradili podmornice, izdelovali vlake, lesene hidroplane, ki so redno leteli tudi do Portoroža. Ladjedelnica povezuje življenja delavcev s širšega, tudi čezmejnega območja. Tržič prav zaradi nje ostaja multikulturno mesto. Nastanek in hiter vzpon ladjedelnice pa sta vezana na družino vizionarskih podjetnikov Cosulich, ki se je v začetku 20. stoletja iz Lošinja preselila v Trst. Zgodbo ladjedelnice s sodobnimi prijemi pripoveduje Muzej ladjedelstva MuCa. Obiskala ga je Lea Širok, več pa je povedala v tokratni oddaji.

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander GoljaTrst: Mladika, 2021Zavedni tržaški Slovenec Roman Pahor se je pri sedemintridesetih letih znašel med 299 osumljenci, ki jih je po odkritju orožja, eksploziva in ilegalne protifašistične literature v Julijski krajini prijela fašistična tajna policija. Dobra polovica jih je prejela stroge opomine, 45 jih je moralo takoj v konfinacijo, ostale pa so postavili pred Posebno sodišče za zaščito države. Na drugem tržaškem procesu decembra 1941 je bil obsojen na 12 let ječe, vendar je njegova tragična življenjska zgodba ostala v senci deveterice obsojenih na smrt, med katerimi so bili Pinko Tomažič in še štirje protifašisti tudi ustreljeni na Opčinah. Časnikar Peter Verč, vnuk Romana Pahorja, dedove zgodbe v knjigi Za vse, ne zase ne pripoveduje sam, temveč je to vlogo prepustil njegovi hčeri, teti Sonji. Odnos med očetom in hčerjo je res lahko bolj čustven, a zaradi osebne bližine tudi bolj stvaren, utemeljen na pisnih družinskih in drugih arhivskih virih. Verč jih je le izluščil iz bogate dokumentarne zapuščine in pričevanj Pahorjevih svojcev in sodelavcev ter jih povezal v celoto. Vse pisno gradivo je, tako zagotavlja, »prepisal dobesedno, s starinskimi izrazi vred, da bi bila čim bolj avtentično prikazana njegova osebnost in duh časa.« Nastajajoči rokopis je sproti pošiljal teti, ta pa ga je po potrebi popravila ali dopolnila. Pogosto prav s svojimi spomini na redka srečanja z očetom zapornikom. Podrobnosti o nekaterih obiskih se ji niso vtisnile v spomin, ni pa pozabila pretresa, ko jo je, petletno deklico, surovi paznik v koprskem zaporu, potem ko mu je povedala, da ji je ime Sonja, udaril in zakričal: »Tvoje ime je Sofia, piccola sciava …! Klofuta je pekla na licu, po katerem so polzele solze. Razumela sem, da ne bom smela zapeti Barčica po morju plava, ker je to bila pesem v jeziku, ki ga takrat nismo smeli govoriti …,« je Sonja po dolgih letih opisala bridko doživetje. Življenje Romana Pahorja, iskrenega rodoljuba, za fašistične oblasti pa »slovenskega nacionalista«, je bilo ena sama kalvarija. Od prve obsodbe leta 1928 naprej je več časa prebil v konfinaciji, taboriščih in zaporih, tudi najbolj surovih z mučilnicami, kot na prostosti. Nad razmerami med prvim bivanjem na otočku Ponza v Tirenskem morju se ni pritoževal. Najel si je sobo, čez dan se je smel prosto gibati, dovolili so mu celo odhajati v Neapelj, kjer je študiral in opravil nekaj izpitov. Obiskala ga je tudi zaročenka Angela. Leta 1936 se je kot soorganizator velikonočne obdaritve slovenskih otrok v Trstu in okolici znova znašel za zapahi. Druga konfinacija na predvečer vojne je bila veliko težja. Nasilje in pomanjkanje sta mu trajno načeli zdravje. Ob italijanskem napadu na Jugoslavijo so v Trstu zaprli tudi Angelo Pahor, zgolj zato, ker je bila njegova žena. Zaprta in preganjana sta bila tudi brata Karluči in Just, ki sta pobegnila v Jugoslavijo, a sta med okupacijo znova padla v roke fašistične policije. Roman Pahor se je jeseni 1944, ko se mu je uspelo vrniti v Trst, pridružil Osvobodilni fronti in prevzel vodenje Rdečega križa. Na svojih nevarnih poteh, ko je sredi vojnega meteža posredoval pri iskanju in reševanju pregnancev in ujetnikov z obeh strani, se je znašel tudi med partizani. Spremljali so ga sumi in nezaupanje, ki se jih ni mogel otresti niti po vojni, čeprav so mu hkrati nalagali pomembne naloge. Težave je imel povsod, kjer se je zaposlil.  Nazadnje je, čeprav brez oprijemljivih dokazov, nadenj padla celo senca sodelavca Udbe. »Marsikaj je možno,« na koncu povzema Peter Verč. Odgovor prepušča zgodovinarjem, sam pa verjame, »da je Roman Pahor v svojem življenju vedno ravnal po načelih človekoljubja«. Pahorjeva predanost ciljem, ki jim je sledil, od organiziranja mladinskega gibanja do delovanja za Rdeči križ, je izražena že v naslovu knjige: Za vse, ne zase. Pri tem »zase« pomeni tudi starše, brata in lastno družino. Večina srečanj z bližnjimi je trajala le nekaj minut, tako da je vezi med njimi ohranjalo zlasti dopisovanje. Med prvo konfinacijo večinoma še v slovenščini, pozneje pa le v italijanščini in pod budnimi očmi cenzorjev. O zvestobi in požrtvovalnosti Romana Pahorja so po njegovi prezgodnji smrti pri 48 letih spregovorili mnogi, ki so ga poznali. Med njimi tudi Boris Pahor: »… bil je človek zelo mirnega, pozitivnega značaja, človek brez velikih besed, ampak človek dejanj.« Pozneje ga je pisatelj kot Roberta Preloga vključil v svoj roman Parnik trobi nji. Edini vidni spomin na naši strani je dvojezično poimenovanje ulice po njem v koprski Semedeli.

Potem ko se je Dušica Kunaver kot profesorica angleščine in ruščine upokojila, jo je prevzela njena stara ljubezen – ljudsko izročilo. Le-temu je zdaj povsem predana. Sicer pa je v vseh letih izdala skoraj sto petdeset knjig in pedagoških priročnikov ter napisala skoraj tisoč člankov za različne časopise in revije. Je tudi avtorica zbirke Pod lipo domačo, v kateri je doslej izšlo več kot dvajset knjig. Še vedno zelo dejavna Dušica Kunaver rada pripoveduje o svojem delu in spominih. Obiskala jo je Lucija Fatur.

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo se odpravi na Kras - v Kobjeglavo k družini Ščuka. Gre za posestvo, ki je staro več kot 200 let in prav toliko se tudi ukvarjajo s sušenjem pršuta na klasičen način. V preteklosti so se ukvarjali tudi s sviloprejstvom. Za nadaljevanje tradicije se jim ni bati, saj sta se hčerki, ki sta zaključili študij svojo pot začrtali na kmetiji. Obiskala jih je Ingrid Kašca Bucik.

Našemu tokratnemu sogovorniku Alojziju Ogrizku je življenje prineslo na pot najrazličnejše preizkušnje. Ker pa verjame, da se vsaka stvar zgodi z namenom, se je z vsako pogumno spoprijel in jo vzel kot izkušnjo. Danes živi v Logatcu z ženo, ki je zbolela za demenco, a prav vsak dan gospod Alojzij, ki ga sicer kličejo Slavko, poskrbi, da jima posije sonce. Upokojenemu učitelju frizerstva je bil poklic tako rekoč položen v zibel. Obiskala ga je Lucija Fatur.

Pozdravljeni, tokrat bodo naša krila zaokrožila preko celega sveta ... S postanki seveda. Gostja tokratne epizode je Idrijčanka Špela Sedej, ki je zadnje tri leta in pol sama preživela v raziskovanju sveta in s tem tudi same sebe. Obiskala je dobršen del Evrope, Azije, Avstralije, Afrike in Amerike ter nekaj časa živela v Novi Zelandiji in Kanadi. _____ V tem pogovoru boste izvedeli:

Za domove za starejše je čas epidemije še posebej zahteven, ponekod pa so v tem posebnem obdobju poiskali možnosti prilagoditev, da ohranjajo vsaj del dejavnosti, s katerimi so si starostniki prej krajšali čas. V slovenjgraški enoti Koroškega doma starostnikov je tako začela delovati interna televizija, v kateri stanovalcem dvakrat tedensko ponujajo zanimive vsebine. Obiskala jih je novinarka Metka Pirc.

V Storžu bomo danes spoznali 87-letnega Ivana Albrehta. Rodil se je v Ljubljani leta 1933, del otroštva je preživel v Poljanski dolini, del pa v Zasavju v bližini Hrastnika. Služboval je v bližnjih Trbovljah. S svojo inovativnostjo je poskrbel za številne izboljšave delovnega procesa, izumiteljska žilica pa ga ni zapustila niti, ko se je upokojil. Tako se je pred leti lotil obnove "cicke" oziroma "luftpona" – ročne žičnice s potniško kabino, s katero se je mogoče prepeljati čez Savo tam, kjer daleč naokoli ni nobenega mosta. Pripravo, ki jo pozna še iz otroštva, saj je z njo velikokrat prečkal reko, je predstavil tudi Andreji Gradišar. Obiskala ga je v Trbovljah, v katerih živi danes, pogovor pa sta posnela kar ob "luftponu" v bližini Zidanega Mosta; tam ju je – kot boste slišali – tu in tam zmotil mimovozeči vlak.

Ujemi utrip narave je povabilo domačinov na Trnovsko-banjški planoti, ki so se pred kratkim prvič turistično povezali. Obiskovalci lahko njihove vasice ter tamkajšnje kmetije, naravne in kulturne znamenitosti obiščejo s kolesom ali peš. Pri njih lahko prenočijo in preizkusijo lokalne dobrote. Dejan Strgar iz vasice Lohke, ki leži na 700 metrov visoki Banjški planoti, je strasten ljubitelj konj. Ljubezen do teh živali je združil s turizmom. Pred štirimi leti je odprl kamp za goste, ki cenijo mir in zavetje neokrnjene narave. Obiskala ga je Nataša Uršič.

Lahko bi rekli, da našo tokratno sogovornico na nek način že poznate. Vam je morda znano, če rečemo Kristina iz Velikih Poljan? To je tista gospa, ki v Svetovalnem servisu rada zastavi kakšno vprašanje ali pokliče, ko odpremo telefone ob različnih temah. In smo jo prosili za pogovor. Prijazno in z veseljem se je odzvala. Obiskala jo je Lucija Fatur, ki pravi, da ko spoznaš gospo Kristino Zajec, se zaveš, da moraš v življenju vedno najti svetlo plat in nekaj, kar te nenehno spodbuja, da greš naprej. Gospa Kristina je res naša zvesta poslušalka in tako sta tudi začeli pogovor.

Slovenistka Brigita Slejko je pred štirimi desetletji pri pripravi diplomske naloge posnela pripovedovanje starejših domačinov iz vasi Otlica, ki leži na planoti nad Vipavsko dolino, imenovani Gora. Prisluhnila je njihovim spominom in pravljicam, ki so jih poznali. Izbor tega gradiva je objavila v knjigi Pripovedi z Otlice. Obiskala jo je Ivana Zajc.

Obiskala nas je znana in priljubljena slovenska pevka Tanja Žagar. Povabila je Gorenjce na plesno - glasbeni spektakel, s seboj pa je pripeljala tudi kitarista ter v živo tudi zapela.

Peter Komovec pravi, da se zelo rad smeji, kljub temu, da pri 93-ih letih ne čuti več tiste živahnosti, energije, da se je nekako upočasnil. Od marca lani živi v Domu upokojencev Kranj. A spomini mu ne dajo miru. Leta 1942–1948 je popisal v knjigi Pastir, nemški vojak in češki sin. Obiskala ga je Lucija Fatur.

This special feature talks about three recent losses in the Slovenian community in Victoria. - Prisluhnite posebni prilogi o naših preminulih rojakih v Viktoriji.

Vodstvo mladih evropskih sindikalistk in sindikalistov je pretekli mesec zasedla Tea Jarc. Na področje mladinskega dela, aktivizma in participacije mladih je vstopila prek taborništva, nadaljevala kot predsednica Mladinskega sveta Slovenije, zdaj je predsednica sindikata Mladi plus. Srčno se zavzema za šibkejše v družbi, bojuje se za človekove pravice ter glasno opozarja na krivice. Ne da samo govori o aktivizmu, ga tudi živi. Obiskala je begunska taborišča Zahodne Sahare, v Palestini je delala kot prostovoljka. Pozitivne energije in vere v to, da je drugačna in bolj pravična družbena ureditev mogoča, ji ne zmanjka.

Ensemble Family Rus, who are in Melbourne performing for the Slovenian community, joined us live in the Slovenian program on Saturday 28th December, along with the President of Slovenian club Planica in Melbourne, Fred Toplak. - Družina Rus iz Slovenije se je nam pridružila v živo v oddaji v soboto, 28. decembra, 2019, s Fredom Toplakom, predsednikom Slovenskega društva Planica v Melbournu.

Gospa Marija Šenk je ena tistih, ki se je sama odločila za odhod v dom starejših. Sicer ni rojena Gorenjka, je pa tam že dobršen del svojega življenja, ustvarila si je družino, zdaj pa je v Domu upokojencev Kranj, za katerega pravi, da je to zdaj njen pravi dom. Obiskala jo je Lucija Fatur.

Julie McEnery je astrofizičarka, že sedemnajst let zaposlena pri NASI, pri kateri je raziskovanje res užitek. “Če imamo zamisel o nekem novem detektorju ali želimo raziskovati določeno črno luknjo na točno določen način, ti vedno nekdo omogoči, da to storiš. Tu lahko res izpolniš vse svoje znanstvene sanje.” Je projektna znanstvenica pri projektu satelit Fermi, ki ob pomoči gama svetlobe raziskuje naše vesolje. Med zvezdami se je znašla povsem po naključju, pravi. “Obiskala sem domače v Dublinu, avtobus na poti proti domu pelje mimo univerze, izstopila sem, si ogledala oddelek za fiziko in vprašala, ali je kakšna možnost, da bi tam študirala. Rekli so da in to je bilo to.” Več o vznemirljivosti opazovanja vesolja, pa tudi občasni dolgočasnosti njenega dela, o ženskah v tehnoloških poklicih in tudi pri NASI, pa o tem, zakaj sta Luna in Sonce enako svetla, če ju opazujemo z gama svetlobo, pove v prispevku. Z njo se je pogovarjala Maja Stepančič.

V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v ankaransko zaklonišče. To je v zadnjih nekaj letih postalo prostor združevanja mladih in ustvarjanja. Nekoč prazno in zapuščeno zaklonišče na vrhu mesta so namreč naselili mladi in malo manj mladi glasbeniki, ki ustvarjajo nekomercialno glasbo. Njihovo vodilo je : " Daj naprej"! Svoje znanje, izkušnje in prostor. Skupno pa jim je tudi iskanje svojega glasbenega izraza. Obiskala jih je Vesna Potočar Godnič.

Medtem ko velik del sveta spremlja svetovno prvenstvo v nogometu, kjer za favorita veljajo Brazilci, smo mi našli Brazilca, ki nogometa nima za najbolj pomembno postransko stvar na svetu. Takih je sicer verjetno še nekaj, ampak ta živi v Sloveniji. Po nekaj letih življenja v Franciji, kamor sta uvažala kavo s svoje plantaže v Braziliji, se je Jaime Talbot z ženo Binho pred dobrim letom in pol preselil v Goriška Brda. V Kozani sta kupila hotel z enim najlepših razgledov na to slovensko pokrajino, njuno teraso pa že krasita tudi dva glinena lonca s sadikami kave. Obiskala ju je Andreja Čokl.

Lažne novice so v političnem besednjaku in imaginariju v zadnjem letu ali dveh našle pomembno mesto, čeprav ob pogosti in mnogokrat neselektivni rabi izraza sploh ni več jasno, kaj vse naj bi ta pomenil oziroma obsegal. Tokrat bomo o njih govorili kot o kvazi-novicah, ki namerno vsebujejo laži oziroma neresnice. Na Fakulteti za družbene vede so namreč pred dobrim tednom dni organizirali konferenco z naslovom Proti kulturi laži, v okviru katere so se delavnice, predavanja in okrogle mize na lažne novice pogledale z različnih zornih kotov. Obiskala sta jo tudi Gašper Andrinek in Jan Grilc ter se pogovorila z nekaj sodelujočimi akademiki.

Pred 70 leti, pisalo se je 1947, se je na Reki zbrala skupina Slovencev z namenom, da bi ohranjali kulturo in jezik svoje matične domovine. Ustanovili so Slovenski dom - Kulturno prosvetno društvo Bazovica. Z začrtanim programom so želeli negovati materinščino, še posebej mladi, ki niso mogli obiskovati šole v slovenskem jeziku ali prebirati slovenskih knjig ter tako spoznavati slovensko kulturo. Danes je seveda vse to mogoče. In tudi po 70 letih Slovenci še kako ostajajo prisotni na Reki in v njeni bližnji okolici. Obiskala jih je Barbara Kampos.