Podcasts about botani

V zadnji majski oddaji Obrazi sosednje ulice smo gostili strokovno sodelavko v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru Meto Pivec. Vodila nas je skozi zbirko rastlin in povedala, kaj jo pri delu v tem vrtu navdušuje in ali ima v učilnici na prostem, kjer se znanost sreča z naravo, svojo najljubšo rastlino. Naša gostja je tudi poznavalka divjih rastlin in plevelov, uporabnih v kulinariki; nas pa je zanimalo še, ali je tudi njen prosti čas povezan z botaniko.

Pred svetovnim dnevom čebel, ki ga na pobudo Slovenije obeležujemo 20. maja, smo tudi v Nedeljski reportaži govorili o čebelah. V Sloveniji je sicer več kot 11 tisoč čebelarjev, ki skrbijo za okoli 213.000 čebeljih panjev, nekaj izmed jih deluje tudi v Ljubljani. Da bi se spomnili na pomen čebel in tudi drugih opraševalcev ter izvedeli več o teh žuželkah, se zato ne bomo odpravili daleč. Špela Šebenik je odšla v Botanični vrt Univerze v Ljubljani, kjer stoji urbani učni čebelnjak in ki je tudi del ljubljanske Čebelje poti. Ta letos praznuje 10. obletnico.

Kako razumeti delovanje in vpliv prvih raziskovalnih ustanov na ozemlju sedanje države, če so nam približno poznani le njihovi odmevi v sedanjem času, ali z drugimi besedami, koliko poznamo in se sploh zavedamo pomena te dediščine danes? Dober primer ponuja najstarejši akademski pogon pri nas od ustanovitve leta 1810, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki ga že dolgo časa vodi znanstveni svetnik dr. Jože Bavcon, naš tokratni gost. Med drugim vrt skrbi tudi za uvid v svoje preteklo delovanje. Pred nekaj dnevi so tako predstavili knjigo o sodelovanju prvega ustanovitelja vrta, Franca Hladnika (1773-1844) z na Reki rojenim ustanoviteljem dunajskega z imenom Nicolaus Thomas Host (1761-1834). Naslov dela je »Franc Hladnik in Nicolaus Thomas Host«, o sodelovanju Hladnika in Hosta v duhu razsvetljenstva v Ljubljani in na Dunaju. Poleg Bavcona so prispevke napisali še, pokojna botaničarka dr. Nada Praprotnik, zgodovinarka botanike iz Dunaja dr. Marianne Klemun in pomočnica vodje ljubljanskega Botaničnega vrta, biologinja dr. Blanka Ravnjak, docentka na ljubljanski Biotehniški fakulteti. FOTO: Vodja Botaničnega vrta UL dr. Jože Bavcon drži najnovejšo knjigo o dediščini vrta VIR: Goran Tenze, Program Ars

Fluent Fiction - Serbian: Blooming Bonds: Art, Friendship, and Unexpected Inspiration Find the full episode transcript, vocabulary words, and more:fluentfiction.com/sr/episode/2025-04-06-22-34-02-sr Story Transcript:Sr: У Ботаничкој башти, ваздух је био испуњен мирисом процветалих јоргована и зумбулова.En: In the Botanička bašta, the air was filled with the scent of blooming lilacs and hyacinths.Sr: Пролећни сунчеви зраци су обасјавали стазе оивичене младим дрвећем, а птице су певале своје мелодије док су весело прелетале између цветова.En: The spring sun rays illuminated paths edged with young trees, as birds sang their melodies while cheerfully flying between the flowers.Sr: Милан, амбициозни студент уметности, тражио је инспирацију за свој уметнички пројекат.En: Milan, an ambitious art student, sought inspiration for his art project.Sr: Он је сакривао страст према фотографији, надајући се да ће ухватити суштину пролећа кроз објектив свог фотоапарата.En: He harbored a passion for photography, hoping to capture the essence of spring through the lens of his camera.Sr: Са њим је била Санја, најбоља пријатељица и увек практична.En: With him was Sanja, his best friend and always practical.Sr: Док су шетали баштом, Санја се питала о Милановој будућности, али није ништа говорила.En: As they walked through the garden, Sanja wondered about Milan's future but said nothing.Sr: Умео је да се изгуби у потрази за савршеним снимком, често занемарујући свет око себе.En: He often got lost in the quest for the perfect shot, frequently neglecting the world around him.Sr: Док су пролазили кроз један од мање посећених стаза, поглед Милана је запао на прелепи цвет који је вирио између два камена.En: As they passed through one of the less-visited paths, Milan's gaze fell on a beautiful flower peering out from between two stones.Sr: Узбуђен, почео је да се пења на мали узвишење не би ли добио бољи угао.En: Excited, he began to climb a small elevation to get a better angle.Sr: Али, у том покушају, заокренуо је чланак и пао, те јаче узвикнуо од бола.En: But, in that attempt, he twisted his ankle and fell, crying out in pain.Sr: Санја је журно пришла, бринући се за пријатеља.En: Sanja rushed over, concerned for her friend.Sr: "Милан, јеси ли добро?En: "Milan, are you okay?"Sr: " питала је, помажући му да седне.En: she asked, helping him to sit down.Sr: Милан је покушао да се осмехне, али бол је био очигледан.En: Milan tried to smile, but the pain was evident.Sr: Или требао је да позове Санју за помоћ или да сам покуша да изађе из баште.En: He either had to call Sanja for help or attempt to leave the garden on his own.Sr: Док је Милан седео на трави, пришао им је Ђорђе, љубазни баштован који је радио ту.En: As Milan sat on the grass, Đorđe, the kind gardener who worked there, approached them.Sr: Ђорђе је имао велике снове о путовању светом да проучава егзотичне биљке, али за сада је био задовољан својим послом у башти.En: Đorđe had big dreams of traveling the world to study exotic plants, but for now, he was content with his job in the garden.Sr: Видео је шта се догодило и без оклевања понудио своју помоћ.En: He saw what happened and without hesitation offered his help.Sr: "Хајде, Милане, помогнућу ти до најближе клупе," рекао је Ђорђе, стављајући Миланову руку око свог рамена.En: "Come on, Milan, I'll help you to the nearest bench," said Đorđe, placing Milan's arm around his shoulder.Sr: Санја је одмах позвала медицинску службу.En: Sanja immediately called medical services.Sr: "Не брини, додатна помоћ стиже," рекла је охрабрујуће.En: "Don't worry, additional help is on the way," she said encouragingly.Sr: Док су чекали, њих троје су се упустили у разговор.En: While they waited, the three of them engaged in conversation.Sr: Ђорђе им је причао о ретким биљкама које је пронашао у башти, док је Санја делила сец́ања на њихове школске дане.En: Đorđe talked about the rare plants he had found in the garden, while Sanja shared memories of their school days.Sr: Милан, ослободивши се почетне нелагодности, схватио је колико су вредни овакви тренуци пријатељства.En: Milan, shedding his initial discomfort, realized the value of such moments of friendship.Sr: Када је медицинска помоћ стигла, Милан је био збринут и смирен.En: When medical assistance arrived, Milan was cared for and calmed.Sr: Нова перспектива му је донела освежено разумевање.En: A new perspective brought him refreshed understanding.Sr: Прихватио је да је у реду примити помоћ.En: He accepted that it was okay to receive help.Sr: Ново искуство донело је и нови извор инспирације за уметнички пројекат.En: The new experience also brought a new source of inspiration for his art project.Sr: Тако, у пролећном дану препуном живота, Милан је отишао из баште са више од једне слике — отишао је са обновљеном захвалношћу према својим пријатељима и спремношћу да прихвати неочекивано са осмехом.En: Thus, on a spring day full of life, Milan left the garden with more than just a picture — he left with renewed gratitude for his friends and a willingness to embrace the unexpected with a smile.Sr: Пролеће је заиста било време нових почетака.En: Spring truly was a time of new beginnings. Vocabulary Words:botanical: ботаничкаlilac: јоргованhyacinth: зумбулilluminated: обасјавалиmelody: мелодијеambitious: амбициозниharbored: скриваоquest: потрагаneglecting: занемарујућиelevation: узвишењеtwisted: заокренуоconcerned: бринућиevident: очигледанhesitation: оклевањаexotic: егзотичнеadditional: додатнаencouragingly: охрабрујућеconversation: разговорrare: реткимinitial: почетнеdiscomfort: нелагодностиgratitude: захвалношћуembrace: прихватиunexpected: неочекиваноperspective: перспективаrenewed: обновљеномshed: ослободившиessence: суштинуpassion: страстcapture: ухватити

This week's Lore Watch Podcast is Q&A style, so the topics veer all over the place -- more so than usual. We start off with a question about the Emerald Dream and whether it was designed as a prison -- timely, given Hearthstone's latest expansion releasing yesterday. Speaking of Hearthstone, the next question concerns in-game board games, and what kind of play happens on Azeroth. Then, they follow it up with a question about the Botani and other NPCs potentially coming to Azeroth from different planes and timelines. Seems like a good way to get new games, but then I usually just look through Steam. If you enjoy the show, please support us on Patreon, where you can get these episodes early and ad-free! Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

»Še vedno najbolj uživam v naravi,« pravi gostja oddaje Razkošje v glavi doktorica Blanka Ravnjak. Ko je končala študij biologije in dobila službo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, se ji je izpolnila želja, da bi narava postala tudi njeno službeno okolje. Ponosna je na svoje delo v botaničnem vrtu in različne projekte, v katere je vključena. Med njimi je tudi veliko dejavnosti pri tako imenovani zeleni infrastrukturi in ozelenjevanju mest, redno sodeluje pri pisanju knjig, ob vsem naštetem pa še vedno najde čas za nabiranje rastlin za zbirko in semensko banko. Vse svoje delo in dogodke v življenju vidi kot izziv, nikoli kot težavo. Še več izveste v oddaji Razkošje v glavi, ki je nastala že lani, danes pa vam jo še enkrat ponujamo v poslušanje. Z doktorico Blanko Ravnjak se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

Dalam memahami makhluk hidup, terutama tumbuhan, kita perlu visualisasi untuk dapat menangkap arti dan fungsi dari tiap bagiannya. Morfologi, jenis dan arah dari akar maupun batang berciri khas masing-masing dari segi warna, bentuk, dan kerangka. Hal ini menjadi alasan dibutuhkannya pengenalan sains tumbuhan melalui cerita bergambar atau cergam. Selain dapat menjelaskan detail, visualisasi akan membantu stimulasi untuk mengingat dan memahaminya. Yuk, simak bincang-bincang bersama A.Z. Wakhidah membahas mengenai media literasi botani yang dilakukan melalui cerita bergambar (cergam). #KawanBRIN juga dapat membaca dan mengunduh kedua karya ini pada tautan http://bit.ly/akuisisi2024p1-001 dan http://bit.ly/akuisisi2024p1-002. Selamat menonton, #KawanBRIN! #PenerbitBRIN #Podcast #Akar #TumbuhanBerguna #Batang #Tumbuhan #Pohon #MakhlukHidup #Cergam

Počas planetárnych dejín rastliny viackrát menili klímu a okrem iného umožnili životu osídliť súš. Botanička Eva Zahradníková rozpráva o tom, koľko CO₂ rastliny a dreviny stále viažu v pôde či permafroste, ako dokážu inovovať svoju fotosyntézu a čo sa môžeme naučiť z génov starých stromov.

Letos mineva 60 let od ustanovitve Botaničnega rezervata na Snežniku. Območje nad 1400 metrov nadmorske višine so leta 1964 zavarovali zaradi izjemne raznovrstnosti in redkosti flore ter tako prepovedali trganje in izkopavanje rastlin. Prepovedane so tudi paša, sečnja in košnja. Na tej kraški planoti med več kot 50 zavarovanimi rastlinami raste tudi Dinarska smiljka, ki je trenutno najbolj ogrožena rastlina pri nas. O pomenu snežniškega botaničnega rezervata se je Julija Kandare pogovarjala z dr. Boštjanom Surino, izrednim profesorjem za botaniko na Univerzi na Primorskem. Da je posegov v zavarovano območje z leti manj, pa ji je povedal Darko Štemberger, oskrbnik koče Draga Karolina na Snežniku.

Skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc vabi na tradicionalni, že trinajsti, poletni koncert v Botaničnem vrtu v Ljubljani. Z njim bodo nastopili še flavtistka Alenka Bogataj, flamenco kitarist Izidor Erazem Grafenauer in tenorist David Jagodic.

Slovenske kajakašice so v Tacnu postale evropske prvakinje! V ekipni vožnji so si Eva Terčelj, Ajda Novak in Eva Alina Hočevar priborile zlato odličje. Na Giru pa je Tadej Pogačar v današnji vožnji na čas zaostal le za Fillipom Ganno in se tako še utrdil na položaju vodilnega v skupnem seštevku dirke po Italiji. Drugi poudarki: - Ruske sile napredujejo v ukrajinski regiji Harkov, izraelski napadi po celotni Gazi. - Posledice vojne v Sudanu vse hujše, predvsem za Darfur. - Ob težavah Botaničnega vrta v Ljubljani peticija za njegovo ohranitev.

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

Botanični vrt v Ljubljani je naša najstarejša znanstvena ustanova, ki ima tudi velik mednarodni ugled, saj sodi med najboljše na svetu. Zato je nejasno in nerazumno, da se že desetletja spopada s prostorskimi, finančnimi in kadrovskimi težavami. Potem ko je v sedemdesetih vanj zarezal prvi železniški tir, mu zdaj grozi tudi drugi. Objekti ob Večni poti, četudi so bili namenjeni vrtu, so porušeni. Je eden redkih državnih botaničnih vrtov v Evropi, ki mora sredstva za delovanje iskati tudi na trgu. O težavah našega največjega botaničnega vrta in o tem, kje iskati rešitve, v torkovem Studiu ob 17.00 s sogovorniki.

Botanical and Hemp rolling papers with Alex Boone #142 Our guest today is Alex Boone. Alex is the Managing Director of Botani. With more than 20 years of experience within SWM, Alex has led sales, marketing, and product development teams for North American and international markets. In 2018, Alex was instrumental in helping SWM International, a leading global performance materials company, break into the cannabis space by launching the Botani brand. Since that time, Alex has overseen new product launches including Botani's ground-breaking smooth blunt wraps and gummed hemp wrappers. He has extensive international business expertise as well as insights into how rolling paper brands can develop new product lines and compete in a hyper-competitive market. Alex received his Bachelor of Arts in Management from Gettysburg College. Cannabis Advocate Podcast The Cannabis Advocate podcast advocates for businesses in the cannabis industry and explores the unique challenges they face. Despite hurdles in legislation, regulation, and culture, there are tremendous opportunities for growers, manufacturers, and retail sellers of cannabis products. Many of these issues are unique to the cannabis industry. This podcast speaks to these common concerns and shares stories of success. This is a production of Habanero Media.  https://habaneromedia.net To subscribe to the podcast go to  https://cannabisadvocatepodcast.com/listen/ If you have a question or comment, https://cannabisadvocatepodcast.com/contact  

Botanika je, kot kaže, tista pionirska naravoslovna disciplina, s katero je moderna, na eksperimentu in opazovanju utemeljena znanost v slovenskem kulturnem oziroma intelektualnem prostoru sploh dobila domovinsko pravicoVse premalo se zavedamo, da slovenske kulturne zgodovine še zdaleč ne ustvarjajo samo umetniki in humanisti ampak, seveda, tudi fiziki, kemiki, biologi in drugi naravoslovci. Med temi pa nikakor ne gre prezreti enega najzgodnejših, botanika Giovannija Antonija Scopolija, sicer zdravnika v idrijskem rudniku živega srebra. Scopoli, ki se je rodil leta 1723 – pred natanko tremi stoletji torej – v dolini Fiemme na južnem Tirolskem, je na Kranjskem služboval sredi 18. stoletja, med 1754 in 1769, v tem času pa je spisal Floro carniolico (1760), sploh prvo znanstveno delo o naravi v Sloveniji. Kar se je začelo razmeroma skromno, z eno samo knjigo, je že pol stoletja pozneje dobilo pomembno nadaljevanje oziroma nadgradnjo. Leta 1810 je bil namreč v Ljubljani – zahvaljujoč prizadevanjem Franca Hladnika, od čigar rojstva, mimogrede rečeno, prav letos mineva četrt tisočletja – ustanovljen Botanični vrt, danes najstarejša nepretrgano delujoča znanstveno-izobraževalna institucija pri nas. Očitno je torej, da je, zgodovinsko gledano, prav botanika tista pionirska disciplina, s katero je moderna znanost dobila domovinsko pravico na slovenskih tleh. Zato – pa tudi v spoštljiv spomin na oba letošnja okrogla jubilanta, na Scopolija in Hladnika – smo v tokratnih Glasovih svetov skušali orisati zgodovino botanike na Slovenskem in opredeliti njeno vlogo v kulturni oziroma intelektualni zgodovini našega prostora. Pri vsem tem sta nam bila v pomoč naša gosta pred mikrofonom, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, dr. Jože Bavcon, ter raziskovalka z iste institucije, dr. Blanka Ravnjak.   foto: pomladanska podoba Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani (Nadaja/Wikipedija)

Tudi Slovenci imamo pomembnega polihistorja, ki ga lahko brez pomislekov postavimo ob bok velikemu Carlu Linneju. Ker so letos minila okrogla tri stoletja od rojstva Janeza Antona Scopolija, smo se mu posvetili v Doživetjih narave. Naša gosta sta prišla iz Botaničnega vrta v Ljubljani: raziskovalka dr. Blanka Ravnjak in vodja dr. Jože Bavcon.

V letošním roce připravil ostravský Antikvariát a klub Fiducia další edukační projekt s názvem Ostravské kulturní stezky. Formou krátkých atraktivních textů přístupných on-line a na tištěných skládačkách bude postupně představeno veřejnosti v pěti okruzích to nejzajímavější z ostravské architektury,kultury i přírody. Botanička Zdenka Rozbrojová připravuje skládačku, která představí ostravské stromy mohykány.Všechny díly podcastu Odpolední interview můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

V prvi uri nočnega programa vas bomo povabili na Festival dobrega počutja, ki bo v sredini meseca septembra v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru. Tema letošnjega je samooskrba. Pestro tematsko dogajanje za vso družino bodo predstavile Meta Pivec, Alenka Kugerl in Aleksandra Kelc. Po eni bo naša sogovornica mačja terapevtka Pšenica Kovačič. Po izobrazbi je diplomirana slikarka in univerzitetna diplomirana oblikovalka, sicer pa tudi certificirana strokovnjakinja na področju dobrobiti in vedenja mačk. Nato pa bo do petih sledila še lestvica Top 17, praktični nasveti za začetek novega šolskega leta in zgodovinski pregled. Voditelj Robert Zajšek.

Alex Boone, Managing Director, BotaniAlex Boone is Managing Director of Botani. With 20+ years of experience at SWM International, Alex has led sales, marketing and product development teams for North American and international markets. In 2018, Alex was a part of the company's entrance into the cannabis and hemp markets. Alex received his Bachelor of Arts in Management from Gettysburg College. To learn more, visit Botani.com.https://botani.comhttps://www.linkedin.com/company/botani-by-swm/https://www.instagram.com/botani_intl/?hl=enhttps://www.linkedin.com/in/alex-boone-1b2a8b13/

11. julija l. 1810 so tedanje francoske okupacijske oblasti v glavnem mestu prehodne politične tvorbe Ilirske province Ljubljani v okviru ustanavljanja laičnega visokega šolstva ustanovile tudi vrt domovinske flore. 200-letnica najstarejše akademske ustanove pri nas l. 2010 je maloštevilni skupini pod vodstvom dr. Jožeta Bavcona vzbudila upanje za financiranje njihovih - tudi iz mednarodnih zavez države o ohranjanju rastlinske biodiverzitete - zaupanih nalog. Vendar se Botanični vrt Univerze v Ljubljani še vedno sooča s pomanjkljivim financiranjem in temu ustreznim kadrovskim pomanjkanjem. Ob tej sicer neokrogli obletnici bomo povzeli njihovo delo pri raziskovalnih projektih, uspešno mednarodno sodelovanje z uglednimi vrtovi predvsem iz anglosaških dežel, vključenost v mednarodne rastlinske semenske banke in skrb za pisanje strokovnih člankov ter knjig o ključnih ljudeh vrta v njegovi preteklosti in o razsvetljenskih predhodnikih. Pravkar so ob letošnji 300-letnici rojstva izdali tudi zbornik o eni osrednjih polihistorskih osebnosti Vojvodine Kranjske 18. stoletja. Janez Anton Scopoli (na južnem Tirolskem rojen 1723 kot Giovanni Antonio Scopoli, umrl v Pavii 1788) je v Idriji deloval kot rudniški zdravnik od 1754-1769, medtem pa je objavil nekaj temeljnih oziroma prvih bioloških znanstvenih knjig o flori in favni Kranjske. Najbolj je znana »Flora Carniolica« iz 1760. Gosta v studiu sta vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani doc.dr. Jože Bavcon in njegova namestnica dr. Blanka Ravnjak. FOTO: Polihistor Giovanni Antonio Scopoli (1723-1788) ima v Botaničnem vrtu UL doprsni kip VIR: Botanični vrt UL

Revolutionizing Cannabis Rolling Papers: Unveiling a 400-Year Legacy of Quality and InnovationAlex Boone, the managing director at Botani, discusses the history and expertise of his parent company, which has been involved in paper making for over 400 years. Botani focuses on providing premium botanical hemp and hemp rolling papers to the cannabis industry, offering lightweight rolling papers and hemp wraps that enhance the smoking experience. He joins Dan Humiston to talk about working  with B2B customers, including white label converters and brand owners, providing them with sustainable solutions and helping them navigate the process of starting a brand in the cannabis market.Produced by PodConxMJBulls - https://podconx.com/podcasts/raising-cannabis-capitalDan Humiston - https://podconx.com/guests/dan-humistonAlex Boone - https://www.linkedin.com/in/alex-boone-1b2a8b13/Botani - https://botani.com/SWM International & Neenah, Inc. recently combined to become Mativ (NYSE: MATV)Recorded on Squadcast - https://squadcast.fm/

Editor's Note: Click here to subscribe to our newsletter.This week, Alex Boone, managing director of Botani, joins the Cannabis Equipment News podcast to discuss how he started making paper products out of hemp flower, why brand owners are switching to hemp-based paper and problems working with an inexperienced supply chain. Please make sure to like, subscribe and share the podcast. You could also help us out by giving the podcast a positive review. Finally, to email the podcast or suggest a potential guest, you can reach David Mantey at David@cannabisequipmentnews.com.

Endemit, ki raste samo na gredicah Botaničnega vrta Univerze v LjubljaniFleischmannov rebrinec je popoln endemit, rastlinska vrsta, ki na vsem širnem svetu raste na enem samem, močno omejenem območju – na nekaj gredicah Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Prav zato ta dvoletnica iz rodu kobulnic med našimi botaniki velja za pravi pravcati slovenski zaklad. A kako to, da Fleischmannov rebrinec že skoraj dvesto let uspeva samo pod budnim očesom naših strokovnjakov? In kakšno skrb mu morajo posvečati, da dokončno ne izumre? – Odgovore smo iskali v tokratnih Sledeh časa, ko smo pred mikrofonom gostili dva botanika: dr. Jožeta Bavcona in dr. Blanko Ravnjak.   foto: prva objavljena risba Fleischmannovega rebrinca, objavljena leta 1867 v XXI. zvezku dela Icones Florae Germanicae et Helveticae, izrez (Goran Dekleva)

Some of the best business ideas come when we take the time to reflect on innovative ways to think outside the box. The best place to reflect is sitting on a beach in Florida, with a cold drink in your hand, watching the ocean waves.  That's exactly where Alex Boone was inspired to start Botani, a premium hemp paper company for cannabis products. From there, the idea developed and Alex has now created a company that works with cannabis producers to create premium cannabis products that are sustainable and consistent every time. Botani provides all natural hemp rolling papers and booklets, and they have invested in new equipment to reduce energy and water consumption. We also discuss brand integrity and how brands should ensure that products that are labeled as natural are actually natural. Alex Boone is managing director of Botani, maker of premium botanical and hemp paper products for cannabis use. Botani, is an offshoot of the SWM Group of Mativ Inc. (formerly SWM international), where Alex is also VP/GM alternative markets.With nearly 20 years of experience within SWM, Alex has led sales, marketing and product development teams for North American and international markets. In 2018, Alex was a part of SWM's entrance into the cannabis and hemp markets. Alex received his bachelor of arts in management from Gettysburg College. Find out more about Botani at: botani.com linkedin.com/in/alex-boone-1b2a8b13 linkedin.com/company/botani-by-swm youtu.be/KL0n-ju5bt0 instagram.com/botani_intl #BusinessIdeas #Innovation #ThinkOutsideTheBox #Reflect #FloridaBeach #AlexBoone #Botani #PremiumHempPaper #CannabisProducts #Sustainable #NaturalHemp #BrandIntegrity #NaturalProducts

V Lutkovnem gledališču Ljubljana so včeraj uprizorili predstavo Izginjajoči svet, v kateri so ustvarjalci v prikazu ozadji nastanka televizijskega dokumentarnega filma, soočili naravne in digitalne procese v nastajajočih in usihajočih življenjskih okoljih. Predstava je nastala v sodelovanju z Botaničnim vrtom UL, zanjo sta koncept razvila Tjaša Bertoncelj in režiser Tin Grabnar. Režiser:Tin Grabnar Avtorja koncepta:Tin Grabnar, Tjaša Bertoncelj Dramaturginja:Tjaša Bertoncelj Scenografka:Sara Slivnik Kostumografka:Tina Bonča Glasba in oblikovanje zvoka:Eduardo Raon Avtorica videa:Vesna Krebs Oblikovalca svetlobe:Gregor Kuhar in Tin Grabnar Asistentka režiserja:Tončica Knez (projekt Erasmus+) Lektorica:Maja Cerar Fotografiranje s časovnim zamikom:Borut Kumperščak Nastopajo:Martina Maurič Lazar, Lana Bučevec k. g., Gregor Kuhar Nastopajoči na posnetku:Izidor Kozelj, Jure Popovič, Vesna Krebs Vodja predstave in oblikovalec zvoka:Luka Bernetič Producentka:Alja Cerar Mihajlović Lučno vodstvo:Gregor Kuhar Scenski tehnik:Kemal Vrabac Kordiš Izdelava scene, lutk, rekvizitov in kostumov:Iztok Bobić, Sandra Birjukov, Monika Colja, Zala Kalan, David Klemenčič, Zlatko Djogić, Laura Krajnc, Katarina Planinc, Zoran Srdić, Uroš Mehle

Tudi letos poteka v Sloveniji projekt Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev, ki ga koordinirata dva konzorcija. Projekt Noč ima svojo moč! z akronimom NOČMOČ, ki ga koordinira Ustanova Hiša eksperimentov in izvaja konzorcij partnerjev Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Tehniški muzej Slovenije, Geološki zavod Slovenije in Botanični vrt Univerze v Ljubljani ter skoraj 60 pridruženih partnerjev in podpornikov projekta. projekt Humanistika, to si ti! s sloganom Človek, žival, ki ga koordinira Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in vključuje še deset fakultet in dve akademiji Univerze v Ljubljani, Inštitut za novejšo zgodovino, Pedagoški inštitut ter druge partnerje. Informacije na https://www.nocmoc.eu/.

Drugi poudarki iz oddaje: - Po propadu premogovništva skušajo v Zasavju z vrsto projektov ujeti vstop med vsaj povprečno razvite regije v Sloveniji -Nevzdržne razmere v ljubljanskem Botaničnem vrtu - Obiskali smo osrčje Suhe krajine, kjer pripravljajo 11-te Dvorske likovne dneve

Botaničarka, naravovarstvenica in ena prvih Slovenk z doktoratom iz naravoslovja. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

V oddaji Iz naših krajev ste slišali, kateri projekti bodo prejeli denar za trajnostno preoblikovanje turizma in kako aktivni so bili v preteklem letu v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. V Celju se pripravljajo na gasilsko olimpijado. Pogledali smo tudi v Škocjan na Dolenjskem, kjer se pripravljajo na večjo investicijo v gradnjo večnamenske dvorane, pred dnevi pa so praznovali tudi občinski praznik. Ob sklepu oddaje pa smo predstavili še prav posebni ideji za družinski izlet. V Mariboru in Kranju sta se odprla prava koruzna labirinta.

Mladinski pevski zbor Saratoga-Lynbrook in Mladinski pevski zbor Marijinega oznanjenja na festivalu Imago Sloveniae, skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc prireja svoj 11. tradicionalni poletni koncert v Botaničnem vrtu Ljubljana.

Skladatelj, aranžer, pedagog in kitarist Timotej Kosovinc bo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani na svojem tradicionalnem poletnem koncertu predstavil svoj novi CD “Dober trenutek”. Ob njem bodo nastopili še violončelistka Christina Basili, kitarist Matej Berlot in saksofonist Andrej Omejc.

Mau tau siapa aja tokoh Islam lainnya yang berperan di bidang kesehatan? Ayo putar podcast-nya karena di series kali ini akan membahas tokoh Islam yang ahli di bidang botani dan farmasi, loh! Selamat mendengarkan~

V okviru prejšni teden minulega že 7. tedna Kemijskega inštituta smo v naš studio povabili zagovornike postavljanja t.im. zelenih streh predvsem v urbanih okoljih. Direktor inštituta prof.dr. Gregor Anderluh je ljubljanskemu Botaničnemu vrtu UL predlagal ureditev zelene strehe s trpežnimi avtohtonimi rastlinami na njihovem Preglovem raziskovalnem centru. Iz vrta sta se odzvala njegov vodja znanstveni svetnik dr. Jože Bavcon in raziskovalka dr. Blanka Ravnjak. Vsi trije so biologi, in so se hitro dogovorili o izvedbi. V pogovoru izveste, zakaj in s kakšnim ciljem. Pri zeleni strehi Preglovega centra na Kemijskem inštitutu gre za modelni primer nadomestnega rastišča več kot 40-im avtohtonim rastlinam Slovenije in lep primer rastlinske biodiverzitete našega naravnega okolja. foto: Sogovorniki od leve proti desni, Gregor Anderluh, Blanka Ravnjak in Jože Bavcon vir: Goran Tenze, Program Ars

Antik döneme uzanıp Theophrastus'tan ve "bitki soruşturmalarından" konuşuyoruz. Doğanın muazzam çeşitliliği içinde saklı düzeni bulmak için kafa yoran ilk düşünürlerden biri. O yüzden ona "botaniğin babası" da deniyor.

Na svetovni dan čebel bo dramska igralka Janja Majzelj v neposrednem radijskem in video prenosu iz Botaničnega vrta v Ljubljani interpretirala pravljico Moj dežnik je lahko balon. Gre za peto oddajo Lahko noč, otroci! v našem novem ciklu radijskih čebelic - besedil iz knjižne zbirke Čebelica, ki so zaživela v zvočni podobi. Letošnji cikel je posvečen pisateljici Eli Peroci ob 100. obletnici njenega rojstva, zato poletimo na krilih domišljije skupaj z deklico Jelko …

Sama sebe nazývá kytkožroutkou. „První kytka, kterou jsem snědla, byl asi šťovík. Jeho chuť je divná, ale vyvolá krásné vzpomínky na mládí a pohodu,“ svěřuje se botanička Jana Vlková v Blízkých setkáních. Jak poznat jedlou kytku? Kterým druhům se naopak vyhnout? A proč nesklízet populární medvědí česnek? Poslechněte si v rozhovoru. Všechny díly podcastu Blízká setkání můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Drugi poudarki: - V Celju je začela delovati avtocestna policija - Prometne zagate v Izoli rešujejo z dodatnimi oblikami javnega prevoza - Turjak kmalu z novo šolo in vrtcem po najsodobnejših ekoloških in energetskih merilih - Botanični vrt Univerze v Mariboru oaza miru in paša za oči, vabijo tudi kraški vrtovi

Ob tradicionalnem Festivalu zvončkov v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani smo z dr. Jožetom Bavconom opisali ta botanični zaklad naše domovine, saj Slovenija slovi po različicah te vrste med najbogatejša rastišča na svetu.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani že od ustanovitve leta 1810 brez prestanka skrbi za ohranjanje rastlinske biodiverzitete pri nas. Bogato izročilo so nedavno dopolnili kar s štirimi knjigami o katerih bosta govorila vodja vrta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak. Med njimi je tudi zgodba o botaniku Alfonzu Paulinu, ki je vrt vodil od l.1886 do l. 1931, in ga vmestil med mednarodno prepoznavne botanične vrtove. Pri obeh zgodovinskih pregledih delovanja vrt in njegovih osebnosti je sodelovala tudi dr. Nada Praprotnik. Poleg lani izdane publikacije o 210 letih delovanja, ki so jo sicer beležili leta 2020, bo govora tudi o knjigi o Jegličih pri nas in o Terapevtskem vrtu, knjigi, ki so jo pripravili skupaj z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Univerze v Ljubljani "Soča".

Na kulturni praznik smo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani lahko spoznali knjižna dela o bogatem svetu hortikulture pri nas. Rastlinsko bogastvo Slovenije je neizmerno in v primerjavi z bistveno večjimi državami jih Slovenija močno prekaša ali pa ima vsaj enako število rastlin. Prav to Slovenijo dviguje na raven biodiverzitetno izredno bogatih držav Evrope - kar med vroče točke Evrope. O tem se lahko seznanimo tudi preko številnih knjižnih del, na primer v knjigi o varovanju rastlinskih vrst v vrtu, z naslovom Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 210 let varuh biodiverzitete, avtorjev dr. Jožeta Bavcona, dr. Nade Praprotnik in dr. Blanke Ravnjak. Slednja je v pogovoru predstavila še nekaj ostalih knjižnih del.

V okviru projekta LIFE SEEDFORCE botanični vrtovi in univerze poskušajo izboljšati stanje ohranjenosti 29 rastlin v Italiji, Franciji, Sloveniji in na Malti. Ohranjanje naravnih habitatov in njihove biodiverzitete je navodilo časa, ki ga živimo. Oblasti v ta namen plačujejo monitoringe, ampak kaj pomaga, če način proizvodnje določa način uporabe tega istega naravnega okolja. Zato nam bosta dr. Blanka Ravnjak in dr. Jože Bavcon, vodja ljubljanskega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani povzela, kako v okviru evropskega projekta LIFE SEEDFORCE načrtujejo ohranjanje pestrosti rastlinskih semen. Pri tem imajo eno osrednjih vlog semenske banke, z njimi pa imata sogovornika dolgoletne izkušnje. Na fotografiji ogrožena gorska roža Kraljica gora, lat. Eryngium latinum Vir: Jože Bavcon, Bot. vrt UL

Botanični vrt ob vili Mirasasso ni mestni park. Je umetnost človeka, narave in časa in je zato zaščitena vrednota. Je sežanska dolžnost, kraška znamenitost in državni ponos, vreden obzirnega občudovanja. Je prostor namenjen ljudem. Domačinom in obiskovalcem, da pridejo in začutijo, česar v mestnih parkih ni moč dojeti. Da spoznajo, razumejo in ohranijo veličino narave in kulture. Veličino, zgrajeno za velike stvari. Vrt je predstavila vodja Marjetka Kljun Terčon.

Ozemlje Slovenije na stičišču treh klimatskih območij premore dobrih 3000 rastlinskih vrst od katerih jih je medovitih kar tretjina. Tokrat se bomo pogovarjali o avtohtonih medovitih rastlinah, o temi v kateri spoznamo celovito problematiko pestrosti teh rastlin v naravnem okolju in vrtovih, predvsem pa njihovo soodvisnost z opraševalci, povečini s čebelami in čmrlji. Pri tem bodo pomagali biologi, iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani - BF, dr. Blanka Ravnjak in znanstveni svetnik dr. Jože Bavcon, vodja vrta, in profesor, hkrati pa tudi čebelar dr.Janko Božič, Biotehniška fakulteta UL. Trojica je ob lanski okrogli 210-letnici ustanovitve ljubljanskega Botaničnega vrta izdala istoimensko knjigo, povod teme pogovora. FOTO: Čebelnjak med medovitimi rastlinami VIR: Jože Bavcon, BV-UL

Večina pri nas najbolj tipičnih predstavnikov tropskih rastlin raste v tropskem deževnem gozdu, a razmere v katerih uspevajo ananas, avokadovec, palme, mandljevec, vanilija ter druge tropske rastline, so v naravi precej razgibane, posledično pa nudijo veliko pestrost. Kako jih uspešno gojiti na domačem vrtu oziroma v dnevni sobi? Na vprašanja o tropskih rastlinah bo v petkovem Svetovalnem servisu odgovarjal doktor biologije, botanik in vodja ljubljanskega Botaničnega vrta Jože Bavcon.

What do we do when the Dark Portal gets destroyed but we still need to send reinforcements? We build a new portal! What happens when you build that portal in the lush, green wilds of Gorgrond? Tune in to find out as we adventure through Everbloom this episode! Gin and I had a lot of fun playing Cards Against Humanity, Azeroth style! Shout out to Co-Optimally for having us on Achievements Against Azeroth! Check out it out here: https://youtu.be/yyD2DR2R9jk ------------------------------------------ tinyurl.com/dfpodmerch https://www.patreon.com/dungeonfables warcraftradio.com/directory www.twitch.tv/aliandras

Skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc pripravlja že 10. tradicionalni poletni koncert z gosti v Botaničnem vrtu v Ljubljani.

Mineva debelo desetletje od razglasitve Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena v l. 2008. Leta 2010 se je ob 200-letnici te najstarejše tukajšne visokošolske ustanove s častitljivo starostjo dičilo nemalo predstavnikov različnih vej oblasti. Vse našteto pa ni preprečilo njegove vedno slabše finančne podhranjenosti in celo izgube rastlinjaka. In vendar je skupina manj kot ducata zanesenjakov pod ljubljanskim Golovcem z vodjo, znanstvenim svetnikom dr. Jožetom Bavconom in njegovo pomočnico dr. Blanko Ravnjak, vrt v zadnjih letih po kar nekaj kriterijih popeljala med vodilne v svetu. Med 3712 evidentiranimi botaničnimi vrtovi, člani Botanic Gardens Conservation International, BGCI, s sedežem v Londonu, spada ljubljanski v petnajsterico s certifikatom Conservation Practitioner – status praktika varstva narave. Vrt pod Golovcem premore 5729 rastlinskih vrst, podvrst in sort, BGCI pa jim jih je potrdila že 4844. Majhna primerjava za razumevanje, več pa v oddaji: njihov podobnik na Dunaju ima 11000 vrst, v bazi BGCI pa le 1758 zabeleženih vrst. Bogata semenska banka ga uvršča v sam vrh botaničnih vrtov v Evropi. Z gostoma povzemamo trenutno stanje biodiverzitete vrta in sramotno financiranje te najstarejše akademske ustanove pri nas, katere dosežke po sodobnih načelih varstva biodiverzitete bi država lahko pri bližnjem predsedovanju Svetu EU lahko uporabila kot prednostno lastnost.

Botanični vrtovi imajo v Evropi zelo dolgo tradicijo, prvega so odprli leta 1544 v okviru Univerze v Pisi. Pri nas je najmlajši prav Botanični vrt v Mariboru. Deluje v okviru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, ustanovili pa so ga prav na evropski dan parkov, 24. maja 2002. Njegova temeljna zadolžitev je ohranjanje biološke raznovrstnosti, vključen pa je v izobraževalne procese od osnovne šole do univerzitetne ravni. Obsega dobrih 18 ha zemljišča blizu Hoč pod Pohorjem. Predstavljata ga direktor, dr. Andrej Šušek in strokovna sodelavka Meta Pivec.

Na svetovni dan čebel s pomočjo izr. prof. dr. Janka Božiča z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, raziskujemo čebelje možgane in preverjamo, kaj ta dognanja pomenijo za nevroznanost. Za kaj vse so specializirani čebelji možgani? Kako so oživčeni? Zakaj nam lahko pomagajo pri razumevanju človeških? Mojca Delač se je z radijskim mikrofonom odpravila v Urbani čebelnjak Botaničnega vrta v Ljubljani.

Jangan baper ini cuma opini.

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo.

Iva Bufková vede v NP Šumava tým odborníků, kteří se zabývají obnovou rašelinišť a mokřadů. Proč je jejich ochrana tak důležitá? „Rašeliniště má punc divoké přírody. Vyvíjela se nezávisle na člověku ve své přírodní podobě,“ vysvětluje. Jde o pozůstatek tundrové vegetace – severské krajiny, která tady byla zachována z doby ledové. Rašeliník okyseluje celý biotop a podporuje to, že se rostlinné zbytky nerozkládají. Jak se po rašeliništi biologové pohybují, aby v něm neutonuli?

Iva Bufková vede v NP Šumava tým odborníků, kteří se zabývají obnovou rašelinišť a mokřadů. Proč je jejich ochrana tak důležitá? „Rašeliniště má punc divoké přírody. Vyvíjela se nezávisle na člověku ve své přírodní podobě,“ vysvětluje. Jde o pozůstatek tundrové vegetace – severské krajiny, která tady byla zachována z doby ledové. Rašeliník okyseluje celý biotop a podporuje to, že se rostlinné zbytky nerozkládají. Jak se po rašeliništi biologové pohybují, aby v něm neutonuli?

Botaniğe katkısı olan kadın portrelerden biri: 1600’lerin sonu ve 1700’lerin başından Beaufort Düşesi Mary Somerset’i; melankoli tedavisi için başladığı bahçeciliği bilimsel bir uğraşa nasıl dönüştürdüğünü konuştuk.

Informative Discussion with Paula Nascimento, CEO of Botani Husko Diamonds --- Send in a voice message: https://anchor.fm/gene-panasenko/message

Hai hai, VIP-ers!  Dalam episode ini,  kita akan menjelajah dan berpetualang ke hutan di Tanah Papua! Kita langsung ngobrol dengan Prof. Dr. Charlie Dany Heatubun, S.Hut, M.Si, FLS., seorang ahli Botani dari Universitas Papua dan juga salah satu profesor termuda di Indonesia. Selain ngomongin kekayaan Tanah Papua, kita juga bahas tentang Omnibus Law lohh! Hayoo, penasaran kan? Yuk, press play! Stay tuned setiap hari Rabu, dimana kita selalu ngobrolin isu seputar lingkungan!

Ad-Dinawari bernama lengkap Abu Hanifah Ahmad ibnu Dawud Dinawari. Insinyur asal Persia itu dikenal sebagai ilmuwan serbabisa. Selain sebagai perintis botani, ad-Dinawari juga dikenal menguasai beragam ilmu, seperti astronomi, pertanian, metalurgi, geografi, matematika, dan sejarah. --- Send in a voice message: https://anchor.fm/saptono-soemarsono/message

V turistični oddaji smo nanizali nekaj turističnih zanimivosti o Mariboru in njegovi okolici. Odpravili smo se v Botanični vrt v Pivolo in obiskali mariborski mestni park. Sledilo je povabilo k odkrivanju Slovenije, kajti navdušen nad našo deželo je popotnik Mitja Lavtar končal svoj Projekt Slovenija.

Botanička Naďa Gutzerová chodí po krajině a určuje kytky. Pracuje například pro Agenturu ochrany přírody a krajiny. Co zjistila na svých jarních průzkumech v chráněných krajinných oblastech?

Ste se že kdaj povzpeli na koprski zvonik? Od tam lahko opazujete številne koprske vrtove. O tem in o 210-letnici Botaničnega vrta v Ljubljani in botaniki nasploh bo govora v prvi uri nočnega programa. Naša gosta bosta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak, ki skupaj že vrsto let vodita Botanični vrt Univerze v Ljubljani. V sobotno jutro vas popelje voditeljica Smilja Baranja.

Two hundred and fifty years ago, two worlds collided: Captain James Cook set foot on Australian soil. - Dyqind e pesëdhjetë vjet më parë dy botë u ndeshën, Kapiteni James Cook shkeli në tokën Australiane.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani slavi 250. obletnico rojstva Alexandra von Humboldta, enega največjih naravoslovcev vseh časov.

»Če ne bi bilo Humboldtovih knjig, se Charles Darwin sploh ne bi odpravil na potovanje z ladjo Beagle!«, v pogovoru, ki sledi, pove dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Njegova kolegica iz vrta, dr. Blanka Rávnjak, spada, tako kot njun sogovornik, ki je oddajo pripravil, med tiste, ki so šele z nedavnim prevodom dela britanske znanstvene publicistke Andree Wulf »Iznajdba narave« dodobra ugotovili, kaj je za znanost v 19. stoletju pomenil Alexander von Humboldt. Rodil se je l. 1769 v Berlinu, prav tam pa umrl maja 1859. Da je izumil pojem izohips, podal osnove za ekologijo in teorijo evolucije, je še najmanj, po čemer vnovič postaja znan. Znanje in vednost je kot pravi razsvetljenec širil brez razlik. Njegov starejši sodobnik Goethe mu je izostril estetski odnos do razumevanja in opisovanja narave, in pod njegovim vplivom začel tudi sam pisati botanične spise. Levo B.Ravnjak, desno J. Bavcon ob enem od panojev na Humboldtu posvečeni razstavi v Botan. vrtu (foto: G. Tenze-Ars)

Ljubezen do rastlin ga je zaznamovala že v zgodnjem otroštvu. Botanika ni samo njegovo delo, postala je njegov način življenja. Prof. dr. Nejca Jogana s katedre za botaniko in fiziologijo rastlin, Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani danes najbolj poznamo po preučevanju tujerodnih invazivnih vrst, kar je tudi zelo zaznamovalo njegovo nadaljnje delo in raziskovanje. Bil je ustanovni član Botaničnega društva Slovenije in tudi dva mandata njegov predsednik. Zdaj je dejaven pri pripravi nove izdaje Male flore Slovenije ter druge izdaje Atlasa flore Slovenije. Je tudi kustos največje herbarijske zbirke pri nas, ki jo hrani Biotehniška fakulteta. Prof. dr. Nejc Jogan bo gost oddaje Razkošje v glavi. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

Episode Notes Ako ti se sviđaju ponoćne priče, podeli ih sa prijateljima putem društvenih mreža. Bakšiš nije obavezan, ali ukoliko želiš da podržiš "Ponoćne priče" možeš da ga ostaviš u teglici putem linka na kraju transkripta. Dobro veče. Ja sam Nemi Posmatrač, a vi slušate „Ponoćne priče“.Ja šetam ulicama grada. Volim ga, psujem ga i žalim se (na stvari koje za tebe mogu biti samo trivijalne prirode). Šetam i gledam. Slušam, svedočeći ružnoću i lepotu koja nestaje iz našeg voljenog grada. Sinoć me je šetanje odvelo pred Despota Stefana. Osećam se kao da hodam po ispucaloj koži rudarskog radnika, onog istog koji je o sebi davno zaboravio da brine, a sada kada ni umesto njega to više niko ne želi da čini i Bog je digao ruke. Gledam Dragoljuba, dok mu žena spava sa komšijom, sa kojim ne govori, i decom rasutom po Evropi, kako ispod Pančevačkog mosta nateže flašu dok čeka da se otvori kafana, da u njoj osvane još jednom. Poslednji autobusi, na izdisaju, nestaju jedan po jedan odvozeći još jedan besomučan dan. Horda hormonalno uzdrmanih bludnih mrava opseda Despota Stefana. Zoran Mirković, lokalni kandidat za predsednika opštine, izvaćario je štampariju da mu napravi plakate kojim je oskrnavljena svaka fasada od Ktitora do Džordža Vašingtona. Naravno da za to neće odgovarati. Nema kome. Njegovi su na vlasti, a ovo je čista formalnost. Obećao je da će srediti fasade. Nije slagao. Sredio ih je. Sada liči na geto gde se na njegovoj polovini nazire grana drveta endemske vrste o kojoj niko ne brine u Botaničkoj bašti. Pitam se zašto baba Jelica noću prodaje kaktuse. Ko ih kupuje? Već dvadeset godina (o) sedi na ćošku ispred pozorišta i verno ga čuva. Nikome ne smeta. Dočekala je i ispratila hiljade kulturnih ljudi koji žure na otvaranje sezone, i one koji žele da budu u njihovom društvu, konobare koji hramlju kao bogalji, kuvare koji mirišu na ćevape i brancina obavijenog citrusnim notama i kurve koje čekaju da obrnu još samo jednog, pa da idu kući. Oni su joj bili najdraži. Sa njima su odlazili i kaktusi. Uvek je bila nasmejana, ne skrivajući bore koje svako veče doslikava Beograd, premeštala je ostatak kaktusa. Ne mogu da se oprostim za večeras, a da te ne pitam – da li poznaješ ovaj grad ili u njemu samo postojiš?Nemi Posmatrač se odjavljuje. Laku noć.Support Ponoćne priče by donating to their Tip Jar: https://tips.pinecast.com/jar/ponocnepriceFind out more at https://ponocneprice.pinecast.coThis podcast is powered by Pinecast.

Prepustili smo se smaragdni lepotici Soči in predstavili prizadevanja za to, da bi reka in njena okolica ostala nedotaknjena. V oddaji ste slišali tudi, česa se lahko v poletnih dneh poleg sence nadejate v Botaničnem vrtu v Ljubljani.

V Ljubljani že nekaj let na jugovzhodni pristopni poti na grajski grič obstaja naravoslovna učna pot od Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pa do grajskega dvorišča. Imenuje se po tukajšnem rastlinskem »endemitu«: Fleischmannovem rebrincu, ki se je ohranil po zaslugi te, sicer najstarejše delujoče akademske ustanove pri nas (ust. 1810). Navadni »rebrinec« je bil tu in v širši okolici pred prihodom krompirja v ta del sveta ena od temeljnih zelenjav za prehrano človeka. V teh pomladnih dneh bomo znova osvežili spomin na to učno pot v srcu glavnega mesta, ki jo je botanični vrt pred 3 leti pripravil v sodelovanju z mestno občino in gradom. Ekskurzijo sta vodila, vodja »vrta« dr.Jože Bavcon in njegova kolegica, mag. Blanka Ravnjak. »Fleischmannov rebrinec je ime dobil po enem od naslednikov ustanovitelja vrta Franca Hladnika, Andreju Fleischmannu iz Beričevega pri Ljubljani. Namen poti je spoznavanje bogate biodiverzitete sredi glavnega mesta in razumevanje zaraščanja kulturne krajine.

Sežana je gospodarsko, prometno, izobraževalno, kulturno in tudi zdravstveno središče slovenskega Krasa. Ob vrsti zanimivih stavb in drugih kulturnih spomenikov se Sežana lahko upravičeno ponaša tudi z Botaničnim vrtom ob vili Mirasasso. Začetki vrta segajo v leto 1848, ko je grška trgovska družina Scaramanga iz Trsta na robu Sežane kupila posest in na njej zgradila letno rezidenco – vilo Mirasasso. V obdobju nacionalizacije leta 1948 je bila celotna posest z vilo in vrtom vred družini Scaramanga odvzeta, pri čemer je njena lastnica leta 1957 postala Občina Sežana. Ta je vrt kmalu predala v vzdrževanje pravnim prednikom današnjega Komunalno-stanovanjskega podjetja d. d., ki od začetka leta 2018 vrta ne vzdržuje več, ampak ga upravlja. Zaradi izjemnih naravnih in tudi kulturnih prvin je bil lani Botanični vrt ob vili Mirasasso zavarovan tudi kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Omenjeni vrt bomo spoznali v Nedeljski reportaži.

V naslednjih minutah bomo obiskali Zgonik, natančneje njihov Botanični vrt Carsiana, ki ga po novem upravlja Zadruga Rogos. Vrata vrta so odprli na prvi pomladni dan ta teden in napovedujejo številne novosti. Na sprehod po Carsiani vas vabi Mateja Brežan, ki je v družbi predsednice Zadruge Rogos Tine Klanjšček.

See acast.com/privacy for privacy and opt-out information.

İki bin yıl önce bu topraklarda doğan Dioskorides’in muhteşem eseri De Materia Medica, botaniğin temel kitaplarından biri. Roma İmparatoru Neron'un ordusuyla gezdiği coğrafyalarda, o güne dek bilinmeyen yeni bitkiler keşfetmiş ve kayda geçirmiş. 

Zvok. Zvočna ekologija. Prostor. Različni načini poslušanja. To se le nekatera raziskovalna izhodišča zvočnih del, ki med opazovanjem rastlin v vzhodnem krilu Rastlinjaka Tivoli nagovarjajo obiskovalce – poslušalce. Kajti ko vstopite v vzhodno krilo Rastlinjaka Tivoli, ste hkrati vstopili tudi v Steklenik, galerijo za zvok, bioakustiko in umetnost. Gre za partnerski projekt Cone, zavoda za procesiranje sodobne umetnosti, in Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, zasnovan z namenom povezovanja znanstvenega in umetniškega načina raziskovanja in ustvarjanja. Pred mikrofon smo povabili pobudnika galerije Steklenik – umetnika Ireno Pivka in Braneta Zormana z zavoda Cona ter doktorja Jožeta Bavcona in magistrico Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Omenjena mednarodna akreditacija, ki jo BGCI (Botanic Gardens Conservation International, ust. 1987 s sedežem v Londonu, 508 članov iz 92 držav) podeljuje vrtovom članom, ki ustrezajo visokim mednarodno priznanim standardom ohranjanja rastlinskih vrst oz. varstveni biologiji, je 208 let delujočemu vrtu na Ižanski cesti v glavnem mestu nova potrditev in priznanje za v prihodnost usmerjeni razvoj. Podeljuje se za obdobje 5 let, uvedli pa so jo zaradi povečanja števila vrtov po svetu, in z njo uvedli visoke kriterije varstvene biologije – predvsem izkaze o aktivnem ohranjanju in negovanju lokalne flore. In prav kot tak je bil l.1810 Botanični vrt v LJ tudi ustanovljen – kot vrt domovinske flore. Predstojnik dr. Jože Bavcon (na predlog BGCI je v imenu vrta l.2015 prejel nagrado Marsh Christian Award za uspešno ohranjanje rastlinskih vrst), in njegova pomočnica mag. Blanka Ravnjak v pogovoru razmišljata o ciljih in namenih varstvene biologije ter pojasnjujeta posledice nerazumevanja tukajšnih oblasti o sodobnem pomenu ohranjanja rastlinskih vrst. Ki ni le ljubiteljska temveč v razvitem zahodnem svetu precej dobičkonosna dejavnost. Travnik v Rojah blizu LJ kot primer varstva in situ, za katerega vrt skrbi že od l.1998 © Jože Bavcon

Orman güllerinin, orkidelerin, manolyaların, Himalaya orman gelinciklerinin peşinde Antartika'ya, Himalayara, Tasmanya'ya doğru çıkılan tehlikeli yolculuklar, zorlu coğrafyalarda araştırmalar, çizimler ve gözlemler... 19. yüzyılın en önemli İngiliz kaşif ve botanikçilerinden Joseph Dalton Hooker'ı konuşuyoruz...

Spomladi pred dvema letoma je v sodelovanju z mestno občino Botanični vrt Univerze v Ljubljani odprl naravoslovno učno pot od vrta do dvorišča ljubljanskega gradu. Tam že nekaj let uspeva rastlinski endemit – Fleischmannov rebrinec. Gre za naravoslovno dragocenost, ki se je po besedah biologov ohranila le v ljubljanskem botaničnem vrtu, ki je tukajšnja najstarejša akademska ustanova, saj šteje že 208 let. Projekt je nastal v takratnem okviru Ljubljane – zelene prestolnice Evrope. Endemit je dobil ime po Andreju Fleischmannu, ki je vrt vodil sredi 19. stoletja. Udeležili smo se ekskurzije po poti, ki sta jo vodila ravnatelj dr. Jože Bavcon in mag. Blanka Rávnjak, in ob tem posneli priložnostno reportažo. Njen namen, kot tudi pomen učne poti, je spoznavanje biotske raznovrstnosti sredi glavnega mesta. Po začetku v vrtu se je pot nadaljevala na stari cesti na grad …

Da so tudi taki turisti, ki obiščejo Slovenijo, pa jih ne zanimata ne Bled ne Ljubljana, je statistilčno skoraj nemogoče. A vendar so. Nekaj takih smo srečali v dolini Soče, v kateri smo obiskali prav poseben vrt. Juliana po imenu nima nič z Julijskimi Alpami, po vsebini pa zelo veliko. Naš najstarejši alpski botanični vrt, o katerem pravijo, da je najlepši prav maja in junija, je obiskala Veronika Gnezda.

Da so tudi taki turisti, ki obiščejo Slovenijo, pa jih ne zanimata ne Bled ne Ljubljana, je statistilčno skoraj nemogoče. A vendar so. Nekaj takih smo srečali v dolini Soče, v kateri smo obiskali prav poseben vrt. Juliana po imenu nima nič z Julijskimi Alpami, po vsebini pa zelo veliko. Naš najstarejši alpski botanični vrt, o katerem pravijo, da je najlepši prav maja in junija, je obiskala Veronika Gnezda.

Drobec Trsta in delček Dunaja se skriva za kamnitim zidom na robu Sežane. Tržačan, Giovanni Scaramanga je sredi 19. stoletja zgradil vilo Mirasasso in ob njej uredil park v slogu tedanjih italijanskih meščanskih vrtov. Kot lastnik ladjevja ter velik ljubitelj botanike je prinašal drevesa in rastline iz različnih koncev sveta. Mnoge med njimi se bohotijo še danes. Med cedrami, velecvetno magnolijo, cipresami in mnogimi tropskimi rastlinami smo preživeli poletni dan.

In this episode we briefly touch on Blizzcon and then talk about everything going on with Warlords of Draenor.

You know what goes great with white wine? Rebecca Quirke and Danny Pustizzi.  They join Xander and Ben to chat about important things like Buddha shaped carbon offset trinkets and the female equivalent of man caves.  Men caves? The plural of that stupid term, anyway. Some of that and more on this episode.  Put it in your brain!

Grassroots Marketing discusses how How Botani Gummed Wrappers Take Blunt Rolling Next Level with Managing Director Alex Boone.Until now, single-use foil packaging has been the go-to solution for blunt wraps. Without it, most blunt wraps will dry out. (Or so, you would think…)But what if you could get rid of the foil? What if cannabis brands could provide blunt wraps that were gummed, and/or in a booklet, like how you can purchase joint papers?Enter Botani: a 400-year paper pioneer with a history of leading innovation in tobacco paper product manufacturing. Today, Botani introduced its new Gummed wraps -- a revolutionary and cost-effective alternative to traditional foil wrapped blunt papers. Designed to help roll-your-own tobacco brands make a seamless entrance into the cannabis market without adding costly new machinery or storage solutions, Botani gummed wrappers take blunt rolling to the next level.