Podcasts about tv slovenija

Odkar je Donald Trump prevzel oblast v Združenih državah, mednarodne okoliščine pa postajajo vse bolj nepredvidljive, je Evropa nenadoma ugotovila, da se lahko zanese le sama nase. Usodo Ukrajine Rusija in Združene države Amerike snujejo ne le brez upoštevanja Evrope, pač pa tudi v njeno škodo in škodo Ukrajine. Kako nevarne so razmere? Je ta osamitev lahko priložnost za evropske države, da vendarle stopijo skupaj in pokažejo politično enotnost? Koliko Evropo res ogroža Trump, koliko pa sama sebe? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Mitja Žagar, FDV Univerze v Ljubljani in znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja; Polona Fijavž, nekdanja dopisnica RTV iz Nemčije, odgovorna urednica informativnega programa na TV Slovenija; Branko Soban, novinar, nekdanji dopisnik iz Moskve.

Kaj s svojo prisotnostjo v vrstah blizu predsednika ZDA sporočajo lastniki največjih tehnoloških korporacij na svetu? Postaja demokracija zaradi družbenih omrežij manj demokratična? In zakaj uporabniki vztrajamo, če nam vedno bolj prodajajo samo svojo različico realnosti?Odbiti ekipi se pridružuje kolegica s TV Slovenija Katja Štok, gost pa je televizijski voditelj, publicist in avtor številnih knjig Marcel Štefančič. Zapiski: FoMO: Če se ne bi rodil, bi bilo moje življenje povsem drugačno Odbit Discord

Pred Nemci so zvezne parlamentarne volitve, ki obetajo spremembe tako v Nemčiji kot Evropi. Najverjetnejši novi kancler Friedrich Merz iz vrst krščanskih demokratov, ki mu ankete za zdaj napovedujejo zmago, zatrjuje, da je to ena izmed zadnjih možnosti, da se tako v Nemčiji kot Evropi ustavi rast populizma. Čeprav je njegova stranka pred kratkim v parlamentu združila glasove s skrajno desnico. Se bo Merz res držal obljube, da se to ne bo več ponovilo? Kaj pa nemške volitve prinašajo Evropski uniji ter kaj pomenijo za negotove razmere na evropskih mejah? Kdo so tisti, ki lahko sedanjo nestabilnost nemške politične moči izkoristijo?Sogovornika:  Polona Fijavž, nekdanja dopisnica iz Berlina in odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija.  dr. Marko Lovec, profesor na katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani.

Mineva še eno burno politično leto v Sloveniji. Ni manjkalo afer ter takšnih in drugačnih političnih pretresov.A kakor ugotavljata novinarki in politični analitičarki Tanja Gobec, TV Slovenija, in Metka Majer, Pop TV, ni bilo leto 2024 nič kaj bolj posebno od zadnjih nekaj let. Bo pa toliko bolj zanimivo leto 2025, ko bodo parlamentarne volitve vedno bližje.

Ime tedna je Mišel Ristov, socialni delavec v UKC Maribor, ki je z nepopustljivo vztrajnostjo več kot dve leti iskal rešitev za pacienta, ki kljub 52 letom življenja v Sloveniji zaradi izbrisa ni mogel dobiti osebnih dokumentov in stalnega prebivališča. Tudi s pomočjo predsednice države je uspel urediti njegov status in po 720 dnevih bivanja v bolnišnici tudi nastanitev v domu starejših.Kandidata sta bila še: Aleš Šteger, pesnik, ki je s prevajalcem Guillaumom Metayerjem za prevod svoje pesmi Nad nebom pod zemljo prejel francosko nagrado Alaina Bosqueta. Izbor Štegrove poezije je lani izšel pri Gallimardu, eni izmed najuglednejših francoskih založb v okviru zbirke Du monde entier, v kateri izhajajo pesniške knjige modernih klasikov, kot so Pablo Neruda, Henri Michaux in Jorge Luis Borges. Lidija Hren, dolgoletna novinarka TV Slovenija, ki je desetletja preiskovala korupcijo, razgaljala izčrpavanje javnih sistemov, razkrivala najzahtevnejše oblike gospodarskega kriminala in zanje iskala odgovorne. Pri društvu novinarjev Slovenije so ji podelili nagrado Čuvaj za življenjski prispevek k slovenskemu novinarstvu.

Danes, včeraj in jutri zgodovina piše, je pisala in bo pisala manjše in večje zgodbe. Nekaj tistih spregledanih, morda z obrobja, morda pa s prepiha, bomo lahko ob torkih ob 20.00 na prvem sporedu TV Slovenija spremljali v šestdelni dokumentarni seriji Zgodbe s prepiha. Gre za zahteven, delno animiran projekt šestih zgodb iz zgodovine Ljubljane, od zadnje čarovnice Anice Gorjup, ki je bila sežgana na grmadi, pa do razburljivega življenja velikega umetnika karikatur Hinka Smrekarja.

Marijin mesec maj je še posebej slovesen v osrednjem slovenskem Marijinem svetišču na Brezjah. Kaj vse se bo letos tam poleg praznovanja praznika Marije Pomagaj dogajalo, nam je zaupal rektor bazilike p. Robert Bahčič. Z njim tudi o pomenu šmarnične pobožnosti in uvedbi prenosov bogoslužij z Brezij v živo na TV Slovenija. Poročali smo tudi o nedavnem srečanju družin Nadškofije Ljubljana, praznovanju godu župnijskega zavetnika sv. Jurija v Slovenskih Konjicah in o šmarnicah za odrasle p. Branka Petauerja (o Cvetani Priol) ter šmarnicah za otroke avtorice Saške Ocvirk z naslovom V začetku je bila škatla.

Svoj odnos do katoličanov so danes znova izkazali pristojni na TV Slovenija s tem, ko so brez vednosti urednice in voditeljice oddaje Romane Kocjančič izrezali prispevek o prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenščino. Če nekoliko karikiramo, iz pojasnila urednika uredništva verskih oddaj Vida Stanovnika izhaja, da je za vse skupaj kriv iranski režim.Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

Neposredni prenos polnočne maše iz župnije Sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko. Mašo daruje dr. Jože Plut, sodeluje Mešani pevski zbor Župnije z dirigentom Andrejem Žagarjem, solistko Marijo Prebil, organistom Jožetom Vidergarjem in instrumentalisti: Polanskimi orgličarji, Veroniko Pisk, Asjo Stanonik, Gabrijelom Debeljakom, Marušo Šubic, Žigo Šubicem in Janjo Bonča. Tehnična izvedba TV Slovenija.

Priljubljena britanska televizijska oddaja za predšolske otroke Teletubbies se je v Sloveniji preimenovala v Telebajske. Na TV Slovenija so prvi na svetu prepričali BBC, da so jim dovolili preimenovanje naslova oddaje in imen osrednjih likov. V nekaterih jezikovnih vidikih pa so oddajo celo izboljšali. Telebajski lahko tako pomenijo vzor prenosa otroških televizijskih vsebin za otroke v slovensko jezikovno okolje. Kako so na TV Slovenija prilagodili Telebajske in v čem je bila naša slovenska posebnost? Gostji sta Martina Peštaj, urednica uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, in Maja Sever, igralka in prevajalka. (Gre za ponovitev oddaje.)

Ime tedna je postal Žiga Arh, zbiralec zgodovinskih predmetov, ki je v Bohinjski Bistrici pripravil muzejsko zbirko Historia Bohinj. Z izjemnimi eksponati prikazuje zgodovino kraja, od gradnje bohinjske železnice ter prve in druge svetovne vojne, do osamosvojitve Slovenije. Številne predmete v zbirki so mu podarili domačini, številne pa je skozi leta vztrajnega zbiranja kupil sam. Kandidatki sta bili še: Vanja Bućan, umetnica, ki je stolpnico Ringturm v središču Dunaja odela v 4000 kvadratnih metrov veliko preobleko. Doslej je stavbo preobleklo že več priznanih vzhodnoevropskih in avstrijskih umetnikov, delo prve slovenske, ki opozarja na podnebne spremembe in njihove uničujoče posledice pa nosi naslov Ledeniki na potepu.  Petra Prešeren, novinarka TV Slovenija, ki je zmagala na medijskem natečaju Siemens Media Award za srednjo in vzhodno Evropo. S prispevkom v sklopu oddaje Ugriznimo znanost z naslovom Roboti v rehabilitaciji je prepričala strokovno komisijo in v konkurenci 168 prispevkov iz sedmih držav osvojila nagrado s področja tehnologije z namenom. 

Ne glede na to, ali bo Slovenija uspela s kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta v Organizaciji združenih narodov, je na mestu debata o dejanskem pomenu in vlogi mednarodnih organizacij, ki temeljijo na ureditvi po koncu II. svetovne vojne. Kaj se v resnici dogaja z reformo Varnostnega sveta? Kaj je z mednarodno diplomacijo? Sogovorniki: dr. Ana Bojinović Fenko, Katedra za mednarodne odnose, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani; Manica Janežič Ambrožič, zunanjepolitična redakcija TV Slovenija; Samuel Žbogar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve RS. 

Kdo bo postal novi turški predsednik, bomo izvedeli v drugem krogu; ta bo v nedeljo, 28. maja. Združena opozicija proti trenutnemu predsedniku Erdoganu in njegovi stranki si je sicer obetala še boljši rezultat. Kaj vse to pomeni za polarizirano turško družbo, v 18. vzporedniku razloži novinarka zunanjepolitične redakcije TV Slovenija Helena Milinkovič, ki se je pravkar vrnila s terena v Turčiji.

Generalni direktor ljubljanskega Kliničnega centra Marko Jug je sinoči za TV Slovenija povedal, da je nevrokirurg Roman Bošnjak zaradi suma korupcije dobil opomin pred odpovedjo. Glede morebitne potrditve domnevno spornih poslov družine Bošnjak z ljubljansko nevrokirurgijo pa je Jug pojasnil, da bodo verjetno zagtevali odpoved. V oddaji tudi: Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle ob potopu dveh ameriških bank zatrjuje, da slovenski bančni sistem še naprej posluje stabilno. Francoska vlada sprejela pokojninsko reformo brez potrditve poslancev, opozicija in sindikati na nogah. Smučarski skakalci zaokrožili dve tretjini norveške turneje, po kateri je skupno na drugem mestu Anže Lanišek.

Izštekana glasbena oddaja z Juretom Longyko. Če ste zamudili Izštekanih 10, je dobro, da veste: posnetek bo kmalu na TV Slovenija. Že zdaj pa je na našem YouTube kanalu 9 komadov. Izštekanih 10 v sliki. Foto: Alan Orlič -- Val 202 in oddaja Izštekani sta se s posebnim decembrskim dogodkom znova podala med občinstvo v ljubljanski Kino Šiška. Svoje izštekanke so nam zaigrali Balladero, Robert Petan, Skova in Skovani, Leonart, Dežurni krivci, Tretji kanu, 3:rma, Generator ter Sladica s pevcema Urbanom Lutmanom in Marino Martensson. Pridružilo se jim je več skritih gostov, med njimi Samo Budna, Hamo in Blaž Mencinger. Med izbranimi za sklepni del Izštekanih 2022 so bili tudi Lusterdam, a je tokrat narava premagala družbo. Izštekanih 10 je postalo izštekanih 9, a na polno. Izbrane zasedbe so nam odigrale dvajset skladb, na odru pa se je izkazalo kar 80 glasbenikov. Koncert je povezoval avtor in voditelj Izštekanih Jure Longyka, Val 202 ga je prenašal neposredno v etru in na svoji spletni strani, ogledali pa si ga boste lahko tudi na Televiziji Slovenija. Vzdušje je bilo izjemno, za odrom in v dvorani. Toliko nesebičnega truda toliko ljudi za skupni cilj v koncentrirani obliki redko doživiš. Posebno pohvalo si zaslužijo vse tehnične ekipe, zalogaj je bil res velik. Lep občutek je, ko vemo, koliko nam občinstvo zaupa, mnogi so prišli na koncert, četudi veliko izvajalcev niso poznali. In krasno je videti glasbenike iz različnih krogov, ki se spoznavajo, družijo in strastno vpijajo atmosfero dogodka. Izštekani plujemo proti tridesetici, prihodnje leto jo bomo gotovo primerno proslavili. Jure Longyka -- Napoved dogodka na MMC Sporočilo za javnost po dogodku --  DOSEDANJI posebni decembrski IZŠTEKANI: Izštekani so od leta 2013 že osemkrat priredili slavnostno decembrsko poslastico pred občinstvom. Po praznovanju dvajsetletnice oddaje leta 2013 z naslovom Izštekanih 20, na katerem so sodelovali tudi godalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, se je koncert ustalil pod imenom Izštekanih 10. Leta 2014 so k sodelovanju pritegnili Big Band RTV Slovenija, leta 2015 člane Simboličnega orkestra in leta 2016 izvajalce, zbrane v projektu Sounds Of Slovenia. Leta 2017 je koncert izvedla skupina Siddharta z desetimi gosti. Leta 2018, ob petindvajsetletnici oddaje, je koncert dobil ime Izštekanih 25, nastopilo je skupno osem napovedanih ali skritih zasedb na čelu z Dan D. Leta 2019 so se izvajalci poklonili petindvajsetletnici izida Leve scene AliEna, prvega pravega rap albuma pri nas. Leta 2020 pa so prvič v tridesetletni karieri celovečerni akustični koncert odigrali Big Foot Mama, nastop je zaradi koronaukrepov potekal brez občinstva, prvič v studiu TV Slovenija. Vsakič se je v razkošnem in ekskluzivnem triurnem koncertu na odru zvrstilo več deset glasbenikov. Predvajala jih je tudi Televizija Slovenija, povezoval jih je avtor in voditelj oddaje Izštekani Jure Longyka. Dvorana ljubljanskega Kina Šiška je praviloma razprodana; v letu 2018 so Izštekani v le nekaj dneh napolnili kar dva večera, ne da bi sploh objavili, kdo bodo nastopajoči; v letu 2019 pa so vstopnice pošle v manj kot 24 urah.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o javnem medijskem servisu RTV Slovenija, ki ima bogato in zanimivosti polno zgodovino. Izmed spodnjih trditev poiščite tisto, ki ne drži. 1. Za napoved točnega časa so včasih na radiu uporabljali gong. "Ob zadnjem znaku" je napovedovalec udaril na gong pod mizo, le da ta gong ni bil gong, temveč obroč kolesa, po domače "feltna". Trditev je resnična 2. TV Slovenija je pred gradnjo nove stavbe oddajala iz stavbe Radia Ljubljana, v našem 5. nadstropju. Studiu so pogovorno rekli "ruski kot", ker so vse novice morale prek relativno zahtevne cenzure. Trditev je izmišljena 3. Ljubljanski živalski vrt je bil sprva na Kolodvorski ulici. Danes tam stoji novi RTV center. Trditev je resnična 4. Legendarna radijska kukavica ni obstajala samo v audio, ampak tudi v fizični obliki. Šlo je za nagačeno kukavico, ki so jo s prižigom pripravili do tega, da je oddajala kukanje, ob tem pa so se ji še svetile oči. Trditev je resnična 5. "Rent a radio": ena bolj znanih izposojevalnic radiev je stala na Miklošičevi v Ljubljani. Predvsem ob sobotah so si aparate zelo radi izposojali gostinci. Trditev je resnična

Nadškof Cvikl: dobrodelni koncert čutim kot zmago življenja, zmago upanja in veselja.Na Klicu dobrote do današnjega jutra zbrali 293.000 evrov za pomoč družinam v stiski.Ponovitev dobrodelnega koncerta jutri ob 13.25 na prvem programu TV Slovenija.Papež Frančišek v torek imenoval novo začasno vodstvo Caritas Internationalis.

Ko govorimo o uporabi tehnologije za otroke in mladostnike, se po navadi sprašujemo, koliko časa naj otroci gledajo v zaslon, ne pa, kaj naj gledajo. Zato Odbita do bita tokrat gleda risanke in se sprašuje, kako se vsebine spreminjajo, zakaj je televizija v dobi manjših zaslonov še popularna in kako se kakovostno prilagajati trendom, ki jih narekujejo družabna omrežja. Martina Peštaj je medijska psihologinja in urednica uredništva otroških in mladinskih oddaj na TV Slovenija. Zapiski: Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih | safe.si RTV Živ žav Animateka.si Svetovalka Hana: Pogumen kot lev Dinotačke: Kar nas je popeljalo na pustolovščino Kviz! Zanimivosti iz tehnološkega sveta pošiljava tudi v elektronske nabiralnike. Naročilnica na Odbito pismo je tukaj. Razpravi o odbitih temah se lahko pridružite na Twitterju. Dosegljiva sva tudi na naslovu: odbita@rtvslo.si.  Podkast Odbita do bita je brezplačno na voljo v vseh aplikacijah za podkaste. Naročite se in podkast ocenite. 

Med 24-urno opozorilno stavko večina ustvarjalcev v uredništvih na TV Slovenija in MMC-ja ne dela. Zagotovljen bo minimum delovnega procesa. Kot razlog za stavko navajajo, da vodstvo grozi z opomini in discipliniranjem zaposlenih v informativnem programu in v multimedijskem centru ter da sta vse bolj ogroženi novinarska in uredniška avtonomija. Drugi poudarki oddaje: - Vlada in sindikati javnega sektorja bi lahko danes dosegli dogovor o zvišanju plač, odprtih še nekaj vprašanj. - Redna seja državnega zbora - premier Golob bo prvič odgovarjal na poslanska vprašanja. - Na volitvah v Italiji slavil desni blok, volilna udeležba najnižja v zgodovini.

Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija zaostruje stavko, ki jo je začela 23. maja, in sicer s 24-urno prekinitvijo dela na TV Slovenija in MMC-ju, zagotovljen bo le minimum javne službe. Stavka večina ustvarjalcev programov na Televiziji Slovenija, zato bo televizijski program spremenjen. Vse Informativne oddaje, vključno z Dnevnikom in Odmevi ter oddajami o športu in kulturi, bodo ta dan "zatemnjene". Na spletnih straneh MMC-ja ne bo novih prispevkov, zastal bo tudi teletekst. Na radijskih postajah RTV Slovenija in regionalnih centrih je vsebina prilagojena stavki. Razvedrilni program bo predvajal ponovitve oddaj. Več v pogovoru s Heleno Milinković, predsednico generalnega vodstva stavkovnega odbora in predsednico Koordinacije novinarskih sindikatov.

Pa smo nazaj. In ker je izjemno sušno poletje nanosilo veliko listja in ostale nesnage, začnimo s pometanjem pred svojim pragom. O naši medijski hiši torej. Zadnje tedne na radijski strani Kolodvorske skrivoma pogledujemo proti televiziji, kdaj se bodo tam odprla okna in se bodo pirati z noži med zobmi na vrveh spustili nad našo hišo. Za zdaj je še mirno, ampak pri piratih nikoli ne veš. Udarijo, ko najmanj pričakuješ. Seveda ne mislimo, da se bodo spustili na ves radio; tresemo se le zaradi naše skromne redakcije. Kajti takšna je podoba naše galeje to poletje: trhla, težko otovorjena, z izmučenimi galjoti se komaj prebija skozi viharje. In takšen je tudi načrt iz prastare kuharice gospoda Filipa Makedonskega. "Deli in vladaj," še vedno prinaša spodobne rezultate in nobenega razloga ni, da vsa reč ne bi delovala tudi na nacionalni RTV. Najprej in na začetku. Koliko, če sploh, je oportuno ali celo dovoljeno, mogoče primerno, da udi nacionalne rtv hiše javno razmišljajo o nacionalni rtv hiši? Ne le razmišljajo, temveč razmišljajo neodvisno. Dvom ne zdrži logične presoje, kajti če nam je naloženo, če je zaželeno in če smo plačani, da razmišljamo in preizprašujemo javnost, javne zadeve in javno življenje, da o družbi v najširšem pomenu neodvisno razmišljamo, ni nobenega razloga, da ne bi razmišljali javno tudi o svoji lastni hiši. Ki je ena temeljnih predpostavk te iste javnosti. Tako menimo, da je dolžnost in ne nepotizem ali celo privatiziranje medija, ako tudi sotrudniki o njem javno razmišljamo. Ne le to … Prvi smo poklicani, da o tako pomembni instituciji javno razpravljamo prav tu sodelujoči. Tako lahko dejanje, ko sodelavci obstopijo voditelja TV dnevnika, razumemo sicer kot protest; lahko pa – in tako bi ga morali razumeti – tudi kot javni razmislek o vlogi, smeri in pomenu nacionalne RTV hiše. Obstaja pa težava, ki je z obstopanjem sodelavcev in izkazovanjem podpore ne bomo rešili. Gre pa tako. V eni izmed redakcij, v informativnem programu TV Slovenija so se sprli. Grozovito sprli. Se dogaja tudi v boljših hišah. Ali zaradi talibanske strankarske politike, ali zaradi nesposobnosti urednikov, ali zaradi nesposobnosti novinarjev, ali pa samo zaradi teže trenutka – praktično ni pomembno. Pomembno je, da informativni program TV Slovenija ni kar ena redakcija. Je najbolj izpostavljena redakcija, ki jo kleni Slovenec uporablja kot sinonim za RTV Slovenija. Ko Slovenec reče: "RTV Slovenija", v devetdesetih odstotkih misli na informativni program televizije Slovenija! Najbolj kleni Slovenci nas še vedno imenujejo celo "TV Ljubljana", ampak to bolj kot ocvirek. Obstaja pa dejstvo, da so se spori, nerazumevanja in dezintegracija informativnega programa Televizije prenesli na celotno hišo. Seveda mirno pomagamo nositi njihov križ – solidarnost v cehu očitno še ni zamrla – a ogromno sodelavcev v tej hiši nima veliko povezav s tisto redakcijo. Še več! Ogromno sodelavcev v tej hiši nima mnogo povezav niti z novinarstvom kot takim. Strokovnjaki s tehničnega področja radiodifuzije, glasbeniki, strokovnjaki za govor, administrativno osebje in seveda tudi kompletni bataljon honorarnih sodelavcev. Hočemo povedati, da strokovnjak, ki v naši hiši razmišlja o digitalni sedanjosti in prihodnosti pri distribuiranju radijskega signala, nima dosti skupnega z brodolomom novinarstva kot poklica, ki ga doživljamo zadnje mesece … Prepričani smo, da tudi oni sicer razumejo in podpirajo sodelavce v informativnem programu TV, ampak ko pri klenem Slovencu tone ugled celotne hiše, tone ugled vseh nas. Ko informativni program izgublja gledalstvo, izgubljamo svoje uporabnike vsi mi. Kar pa še vedno ni najgloblja točka, kamor lahko zabredemo. Prav nihče se ne spomni, ne briga ga in mu ni mar za generacije sodelavcev, ki jih ni več z nami. Ali so v pokoju, ali so odšli v brezčasne studie tam gori. To, kar z veliko lopato zapravljamo, je namreč predvsem njihov ugled. Sodobni RTV, takšen kot je, ni zaradi nas; mi smo samo dobili štafeto, s katero si zdaj neodgovorno vrtamo po nosu. Najbolj tragično pri vsem skupaj pa je, da izguba ugleda ne pozna izraza "kdo je kriv", in ko se bo vsa ta šarada nehala, ko bo zakon spremenjen in ko bodo vsi na svojih mestih, bomo naslednjih nekaj let sodelavci pri predstavljanju sogovornikom še vedno z nelagodjem izgovarjali ime medijske hiše, iz katere prihajamo.

Novi podkast s Tadejem Štrokom in mano prinaša analizo treh izbranih tem v političnem in družbenem dogajanju zadnjega časa: najprej o fenomenu zbližanja novinarjev portala Necenzurirano z vladajočo stranko in tem, kaj pomeni zobanje češenj s politiki, zakaj je kazen božja, če te snubi in hvali predsednik vlade in zakaj Robert Golob ne razume vloge medijev, Ukoma in celo ne sovražnega govora. Nato govoriva o mehanizmu politične propagande stranke SDS, usmerjeni proti nevladnikom, ki so nenadoma krivi za največji požar v Sloveniji – le zato, ker bi denar za njih morali dati za nakup letal za gašenje. Na koncu pa še o zatišju v dogajanju na RTV Slovenija, kamor so za direktorja TV Slovenija zavihteli Uroša Urbanijo, ki bo kadroval po svoje, o stavki pa ni veliko novic. Vedno je pravi in celo skrajni čas, da poskrbimo zase z intelektualno samoobrambo. Pomagamo si lahko le z lastno kritičnostjo, zato vabljeni k poslušanju. Blog in s tem tudi podkast lahko podprete na platformi www.novdan.si.

Več kot 400 gasilcem je popoldne uspelo vzpostaviti nadzor nad ognjem na goriškem Krasu. Ta bi se lahko vnovič razplamtel zaradi burje. Gasilci, ki jih bo na nočni straži ostalo 200, so najbolj zaskrbljeni zaradi podtalnih žarišč. Drugi poudarki oddaje: - Vladna stran sindikatom javnega sektorja tokrat ponudila zvišanje plač za 4 odstotke. - Ogorčenje nad imenovanjem Uroša Urbanije za direktorja TV Slovenija. - 27-erica išče alternative ruskemu plinu, tudi v Azerbajdžanu in Alžiriji.

Svet je danes pretresel atentat na nekdanjega japonskega premierja Šinza Abeja, ki ga je med nastopom na predvolilni kampanji blizu Kjota z doma izdelano pištolo ubil 40-letni nekdanji pripadnik vojne mornarice. Iz mednarodne skupnosti se vrstijo obsodbe tragičnega dogodka, številne države so v Tokio poslale izraze sožalja. Druge teme: - Zelenski se je v nagovoru slovenskim poslancem zahvalil za pogum in podporo - Društvo novinarjev opozarja: Uroš Urbanija na čelu TV Slovenija bi pomenil grožnjo neodvisnemu novinarstvu - Na slovenski obali vzniknile knjižnice na plaži

O razlogih za stavko pod vodstvom koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija smo se pogovarjali s Sašo Krajncem, voditeljem TV dnevnika, zaposlenim v informativnem programu TV Slovenija. Poudarja, da zaposleni odhajajo, da so tisti, ki ostajajo preobremenjeni in da so spremembe, ki so jih uvedli čez noč, premalo domišljene. Ukinili so paradne oddaje in zdaj, ko gledalci pogledajo TV spored, sploh ne vedo, kaj naj pričakujejo.Saša Krajnc: Že dolgo se zanemarja kadrovska politika in tisti, ki ostajamo, smo vse bolj obremenjeni. Zdaj je dovolj. Ne moremo več stati za tem, kar delamo.O razlogih za stavko pod vodstvom koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija smo se pogovarjali s Sašo Krajncem, voditeljem TV dnevnika, zaposlenim v informativnem programu TV Slovenija. Poudarja, da zaposleni odhajajo, da so tisti, ki ostajajo, preobremenjeni, in da so spremembe, ki so jih uvedli čez noč, premalo domišljene. Ukinili so paradne oddaje in zdaj, ko gledalci pogledajo TV-spored, sploh ne vedo, kaj naj pričakujejo.

Novi podkast s Tadejem Štrokom in mano z analizo treh izbranih tem v političnem in družbenem dogajanju: najprej o tem, ali je Robert Golob razočaral ob sestavljanju svoje vlade, ravnal nemodro in se predvsem prehitro odpovedal kriteriju strokovnosti, ki ga je obljubil. Nato se s Tadejem pogovarjava o logiki govoric okoli domnevne ljubezenske romance med Golobom in predsednico parlamenta: zakaj so izmišljotine uspešne v psihopolitični retoriki, komu koristijo, kdaj v zgodbah nastopa javni interes in kdaj pravica do zasebnosti? Na koncu pa še o načrtu, da na mesto direktorja TV Slovenija prikoraka famozni Uroš Urbanija in napovedani stavki na javni radioteleviziji. Volitve so mimo, avtoritarne oblasti smo se znebili, ampak zdaj mora naša pozornost biti usmerjena v napake trenutne. Vedno je čas, da poskrbimo zase in za intelektualno samoobrambo. Pomagamo si lahko le z lastno kritičnostjo, zato vabljeni k poslušanju. Blog lahko podprete na platformi www.novdan.si.

Vsebina parafirane koalicijske pogodbe je še naprej predmet razprav. V ospredju je tudi napovedana prepoved popoldanskega dela zdravnikov iz javnega zdravstva pri zasebnikih. Direktorica bolnišnice v Novem mestu Milena Kramar Zupan to podpira, in ob tem poudarja, da samo finančne injekcije ne bodo rešile problemov v zdravstvu, ker je po njenem najprej treba vzpostaviti osnovne postulate urejenosti zdravstvenega sistema, potem pa vanj dati tudi ustrezen denar. Druge teme: Švedska bo uradno zaprosila za vključitev v NATO Generalni direktor RTV Grah Whatmough za direktorico TV Slovenija predlaga Natalijo Gorščak Košarkarji Olimpije v polfinalu jadranske lige izid v zmagah izenačili na 1:1

Kot je odžagani Marcel skupaj z novinarsko ekipo Studia City avtonomnost dokazal z diverzantsko izvedbo ene najbolj prepoznavnih oddaj TV Slovenija, tudi poslavljajoča se vlada v svojih izdihljajih govori bolj z dejanji bolj kot z besednimi izbruhi na tviterju: kupuje nam oklepnike, zaposluje v javni upravi in prodaja portoroške hotele Madžarom. Tudi nova oblast skuša svoje besede podkrepiti z dejanji – v parlamentarno proceduro vlaga nov zakon o RTV. A bomo s ploskanjem počakali, ker smo imeli doslej slabe izkušnje s politiko. Zato bomo tudi na RTV najprej za vsak primer 23. maja stavkali. Da tudi mi z dejanji pokažemo, kako resno mislimo.

Ime tedna je postal Marcel Štefančič, ki opozarja na pomen profesionalnega in neodvisnega novinarstva ter se po 24 letih poslavlja od vodenja legendarne oddaje Studio City na TV Slovenija. Na dan svobode medijev mu vodstvo brez vsebinske obrazložitve ni podaljšalo pogodbe in tako sporočilo, da vztraja pri siromašenju programa.

Ime tedna je Erika Žnidaršič, novinarka in voditeljica informativne oddaje Tarča na TV Slovenija. Za neumorno delo, izpolnjevanje poslanstva človeka, napredka in sočutja so jo bralke in bralci revije Ona med desetimi finalistkami izbrali za zmagovalko izbora Ona 365.

Medijska gosta iz Slovenije, Marjan Šrimpf in Robert Kranvogel, sta nas obiskala v studiu Radia SBS. Pogovarjali smo se o obisku in dokumentarcu, ki ga snemata v Avstraliji in bo predvajan čez nekaj mesecev na TV Slovenija.

Medijska gosta iz Slovenije, Marjan Šrimpf in Robert Kranvogel, sta nas obiskala v studiu Radia SBS. Pogovarjali smo se o obisku in dokumentarcu, ki ga snemata v Avstraliji in bo predvajan čez nekaj mesecev na TV Slovenija.

V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Leto je naokoli in prišel je čas za počastitev Prešernovih lavreatov. Za življenjsko delo nagrado prejmeta filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta letos res stopili na piedestal. Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa je z nagrado Prešernovega sklada izkazana čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica. Kajetan Gantar, Damijan Močnik, Jette Ostan Vejrup, Andreja Zakonjšek Krt, Mirko Cuderman, Špela Čadež, Anja Štefan, Dušan Kirbiš, foto: TV Slovenija, Wikipedia, Bobo, SNG Maribor, Bobo, osebni arhiv Špele Čadež, Bobo, Galerija mesta Ptuj

9. julija 2017 ste bralke in bralci MMC-ja lahko prebrali prvi popotniški zapis, imenovan 'Šef, jaz grem'. Skupno oseminpetdeset ponedeljkov ste lahko spremljali enoletno potovanje Jana Konečnika, takrat novinarja TV Slovenija, ki je za svojo izhodiščno destinacijo izbral Mehiko. Že takrat – kot pravi Jan – so bili odzivi izredno pozitivni. Zdaj je te zbral v knjižni obliki, imenovani tako kot popotniški blog 'Kje je Jan?', ter dodal še kakšen nov spomin, ki ni našel svojega mesta v spletnem blogu. Z njim se je pogovarjala Tina Lamovšek.

Pogovarjamo se o glasbi v medijih in medijih v glasbi. Zakaj ni resne glasbene revije in kam je šla glasbena kritika? Gregor Bauman, ki...

V 111. epizodi podcasta Lovim ravnotežje gostim Marto Kos. Marta je svojo poklicno pot začela kot športna novinarka na TV Slovenija, kasneje pa se je kot dopisnica v informativni program nacionalne televizije oglašala iz Nemčije. Bila je tudi direktorica vladnega urada za komuniciranje in podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije. Štiri leta je našo državo zastopala kot veleposlanica v Nemčiji, v času mandata pa je prejela tudi naziv veleposlanica leta, nato pa je sprejela mesto veleposlanice v Švici, ki ga je prečasno zapustila. Marta je tudi podjetnica, ki s svojim znanjem in izkušnjami vodi sodobne voditeljice in vodje in je, na sveže tudi soustanoviteljica novega združenja za povezavovanje strokovnjakinj in promocijo znanja ONA VE. V tej epizodi se pogovarjava o položaju in vlogi žensk v družbi, o tem, zakaj se ženske premalokrat pojavljamo v medijih in kot sogovornice na dogodkih, kakšni izzivi nas čakajo kot družbo v prihodnosti, zakaj še vedno potrebujemo kvote za prisotnost žensk v javnem življenju (in predvsem politiki) in kako kot Slovenka, ki že vrsto let živi v tujini, vzdržuje in krepi vez z domovino. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih v pogovoru omenili z Marto. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/epizoda111/ Vodič in delovni zvezek “Postavljanje ciljev 2022" vključuje sistem, ki te vodi do načrtovanja ciljev za prihajoče leto in načina sledenja izzivov, ki bodo v načrt vključeni. Vodič na 74 straneh vključuje vaje, vprašanja in iztočnice, ki te bodo vodile do ključnih odločitev ter predloge, s katerimi boš bdel_a nad uresničevanjem četrtletnih, mesečnih, tedenskih in dnevnih ciljev. Vodič "Postavljanje ciljev 2022" je na voljo samo do 31. 12. 2021. Kupiš in preneseš ga lahko tukaj: https://ninagaspari.com/product/postavljanje-ciljev-2022/ Vabim te, da se prijaviš na e-novičnik. S prijavo boš dobila popust za nakup e-vsebin v spletni trgovini in dodatne vsebine, ki jih pripravljam le za naročnice novičk. Takoj ob prijavi boš v svoj nabiralnik prejela popust in moje počasne jutranje rutine, s katerimi poskrbim, da v vsak dan vstopim na najboljši način. Naročiš se lahko prek https://ninagaspari.com/newsletter/ V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: https://ninagaspari.com/shop/ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari SPLETNA STRAN: https://ninagaspari.com/

Priljubljena britanska televizijska oddaja za predšolske otroke Teletubbies se je v Sloveniji preimenovala v Telebajske. Na TV Slovenija so prvi na svetu prepričali BBC, da so jim dovolili preimenovanje naslova oddaje in imen osrednjih likov. V nekaterih jezikovnih vidikih pa so oddajo celo izboljšali. Kako so na TV Slovenija prilagodili Telebajske in v čem je bila naša slovenska posebnost? Gostji oddaje: Martina Peštaj, urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, in Maja Sever, igralka in prevajalka. Foto: EPA

"Dvignimo pričakovanja do politikov," je v oddaji Skupaj naprej, ki se je prvič v zgodovini sočasno predvajala na TV Slovenija in POP TV, pozvala filozofinja Alenka Zupančič. Politiki mešetarijo po svoje, si zrihtajo posel tu in uslugo tam, mi pa to samo še osuplo gledamo in se tolažimo s tem, da vsaj vemo, da so vsi pokvarjeni. Po njenem je to perverzna in že skoraj mazohistična simbioza, zato dajmo, četudi naivno, upati, da se da drugače.

Tokrat se bomo sprehodili po rimski razstavi del Gustava Klimta in njegovih sodobnikov ter napovedali nocojšnjo premiero glasbeno-dokumentarnega filma. Dokumentarec z naslovom Josip Ipavec, slovenski Mozart, so kolegi na TV Slovenija posneli ob letošnji stoletnici smrti skladatelja, ki se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal kot avtor prvega slovenskega baleta Možiček in opere Princesa Vrtoglavka, pisal pa je tudi samospeve in zborovske skladbe. Premiera filma o Josipu Ipavcu bo nocoj ob 21. uri na prvem programu Televizije Slovenija. Sledi še pregled izbranih knjižnih novosti za otroke in mladostnike.

Objavljamo vprašanja dr. Jožeta Dežmana, direktorja Muzeja novejše zgodovine, ki jih je pripravil TV Sloveniji, varuhinji gledalčevih pravic in Janezu Lombergarju. Vprašanja so povezana s serijo oddaj Spomini. Dr. Dežman se sprašuje ali v oddaji Spomini na TV Slovenija lažejo oz. prikrivajo dejstva, ki se z lahko najdejo v slovenskih arhivih.

V ciklu Vosovski likvidatorji oddaje Moja zgodba, se tokrat ustavljamo ob imenu prof. dr. Miloša Kobala. Ta se je že kot zelo mlad dijak vključil v delo VOS, bil nato komunistični vohun pri domobrancih, končno pa je nastopil tudi v oddaji Spomini na RTV Slovenija. Leta 1978 je opravil vrsto razgovorov o delu ilegalcev v Ljubljani in tokrat lahko ob njem poslušate še Sonjo Flajs Ojčo in Lidijo Dermastja Kovič. Zanimiv je razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

V ciklu Vosovski likvidatorji oddaje Moja zgodba, se tokrat ustavljamo ob imenu prof. dr. Miloša Kobala. Ta se je že kot zelo mlad dijak vključil v delo VOS, bil nato komunistični vohun pri domobrancih, končno pa je nastopil tudi v oddaji Spomini na RTV Slovenija. Leta 1978 je opravil vrsto razgovorov o delu ilegalcev v Ljubljani in tokrat lahko ob njem poslušate še Sonjo Flajs Ojčo in Lidijo Dermastja Kovič. Zanimiv je razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

O ustvarjanju oddaje Ugriznimo znanost, izzivih znanstvenega novinarstva in komuniciranju znanosti na ljudem prijazen način. #MetinČaj   RENATA DACINGER – Že skoraj 20 let...

Z italijanskih in francoskih gledaliških odrov v slovenske kinodvorane prihajata dve zgodbi: Nekoč so bili ljudje režiserja Gorana Vojnovića in z oskarjema nagrajeni Oče režiserja Floriana Zellerja. Poročamo s podelitve nagrad iris Združenja filmskih snemalcev Slovenije in predstavljamo prihajajoče filmske vrhunce s sporeda TV Slovenija. V petek, 24. septembra, si bomo v Kinotečnem terminu ogledali nekoč prepovedani in danes kultni film Jana Nemca O slavnosti in gostih, ki je pretresljiva alegorična povest o konformizmu. V studiu gostimo režiserja in scenarista Darka Sinka, ki je ta teden na 69. filmskem festivalu v San Sebastianu predstavljal svoj celovečerni igrani prvenec Inventura in že prejel prve zelo dobre odzive.

Nedavno smo si na TV Slovenija lahko ogledali dokumentarec Proticepilna zarota, ki, kot pove naslov, govori o ozadju skepse do cepljenja. Odprl pa je tudi številna druga vprašanja - denimo o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj. Za razmislek o tem, smo prosili filozofa dr. Petra Klepca s Filozofskega inštituta Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani. Z njim se je pogovarjala Maja Ava Žiberna.

Dolgoletni vodja Hiše eksperimentov Miha Kos komentira, kako naprej po odločitvi upravnega sodišča 2 leti po njihovi pritožbi na rezultat 9 miljonov vrednega razpisa Ministrstva za kulturo RS. Povzemamo tudi nezaslišano nasilno torkovo izselitev Rogovcev iz območja Avtonomnega centra Rog v glavnem mestu. Opozorili smo na teden pisanja na roko, in na mednarodni simpozij "Zimska šola", ki se je ukvarjal s fenomenom zvoka. Prevajalec iz klasičnih jezikov Brane Senegačnik je spregovoril o mlajših prevajalcih iz antičnih književnosti. Za konec pa se bomo z našim dopisnikom sprehodili po kulturnih novostih enega arheološko najpomembnejših italijanskih mest - Neaplja. foto: Skulptura v prostorih Roga, avtorica Alenka Bevčič (TV Slovenija) vir: https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/foto-rusitvena-dela-v-rogu-pen-nasilje-nad-umetniki-nevredno-demokraticne-slovenije/549861#&gid=1&pid=7

Vijol‘čni kafe z Urošem Jurišičem: "Za nas ni nič nemogoče" Ob 60-letnici NK Maribor se v rubriki Vijol‘čni kafe, ki v celoti izhaja kot podkast, pogovarjamo z ljudmi, ki so bili ali so še tesno povezani z NK Maribor. Dan pred velikim jubilejem vijoličastih smo se v njegovi pisarni pod tribuno Ljudskega vrta pogovarjali s sekretarjem kluba Urošem Jurišičem. Dobrih dvajset let je v NK Maribor opravlja različne naloge, pred tem je bil zvest navijač kluba iz Mladinske ulice 29, s prijatelji, s katerimi je študiral v Ljubljani, je hodil na vsa njegova gostovanja, v Ljudskem vrtu pa so imeli letno vstopnico na zahodni tribuni. Danes se bo s sodelavci in ekipo odpravil na Bonifiko, če ne bi bilo koronakrize, bi z navijači, nekdanjimi in sedanjimi nogometaši, sponzorji in vsemi povezanimi s klubom 60-letnico praznoval v Dvorani Tabor. "Ker smo doma v Ljudskem vrtu in smo ljudski klub, smo želeli organizirati veliko zabavo. Pred dobrim letom smo sestavili organizacijski odbor in rezervirali dvorano. Žal v letu 2020 to ne bo mogoče, bomo pa zadevo izvedli v boljših časih, upam, da leta 2021. Smo se pa odločili, da bomo za vse, ki jih NK Maribor zanima ali pa tudi ne, pripravili igrano-dokumentarni film. Tri mesece je večina sodelavcev veliko svojega časa posvetila snemanjem, nastal je kvaliteten izdelek, ki bo pokazal čustva do kluba in mesta. Premiera bo v prvih dneh prihodnjega leta na TV Slovenija, kasneje pa bo na voljo tudi na naših platformah," razkriva Uroš Jurišič. Kliknite na vecer.com/nkmaribor

V pogovoru s programskim direktorjem Simonom Popkom predstavljamo 31. Liffe, ki bo potekal v celoti prek spleta z nakupom vstopnic za posamezne projekcije, in se z daljšim zapisom spominjamo prejšnji teden preminulega škotskega igralca Seana Conneryja. Napovedujemo 10. mednarodni festival otroškega in mladinskega filma Enimation, ki se bo prav tako preselil na splet, ter predstavljamo nagrajence Društva slovenskega animiranega filma in petkov kinotečni spored na TV Slovenija, kjer bodo zavrteli znanstveno fantastiko Johna Carpenterja Oni živijo.

Dr. Tomaž Lazar, višji kustos, znanstveni sodelavec v Narodnem muzeju Slovenije, je poznavalec srednjega veka in predvsem velik strokovnjak za srednjeveško orožje, obrambne sisteme in vojskovanje tistega časa. Njegovo strokovno področje je predvsem zgodovina do 18. stoletja, med zbirke, ki so ali pa so bile njegovo področje dejavnosti, pa spadajo tudi merila, igrače, nakit, pečati in lapidarij. Rojen je v Ljubljani, kjer tudi živi, zato je tudi njegova celotna študijska pot vezana na to mesto. Kot nam je povedal, je z zgodovino povezan že zelo dolgo, najbolj pa se je to pokazalo v osnovni šoli, ko se je v naši državi zgodila osamosvojitev. Takratno dogajanje se mu je močno zarezalo v spomin. Čas osamosvojitve je bil prelomen. Med ljudmi je bilo takrat čutiti močan čustven naboj, povezanost in občutek pripadnosti skupnosti. Tako dojemanje časa pa je po mnenju Tomaža Lazarja tesno povezano s samo zgodovino. Ta zgodnja leta, ko se človek počasi usmeri v neko dejavnost, študij in podobno, so bila zaznamovana tudi s serijo oddaj na TV Slovenija o srednjeveških gradovih na Slovenskem, ki jih je vodil naš priznani kastelolog dr. Ivan Stopar. On je odprl zelo zanimivo tematiko arhitekture srednjeveških gradov, to pa je mladega nadobudneža Tomaža Lazarja še dodatno navdušilo za pot v zgodovinske vode. Tomaž Lazar je gost oddaje Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Ob gledanju oddaje Tarča na TV Slovenija sem se zalotil, kako odkimavam skoraj vsakemu izrečenemu stavku. Izrečenih je bilo veliko polresnic, dogodki so bili prikazani nepošteno.S kolegi, ki smo oddajo spremljali, nismo bili le jezni, temveč predvsem razočarani. Mučno je bilo gledati nekatere novinarje, ki se na zdravljenje in etične dileme ob koncu življenja ne spoznajo, kako v prime-time ne rušijo samo ugleda našega poklica, ampak pljuvajo v obraz vsem, ki smo v tem času vestno izpolnjevali svoje poslanstvo – z vsemi prijetnimi in neprijetnimi stvari, ki spadajo zraven.

Spet vas vabimo na koncert doma, koncert za neomejeno število publike na Valu 202 in TV Slovenija. Tokrat vam igra legendarna zasedba Lačni Franz, ki je na sceni že več kot 40 let.

V času novega koronavirusa so šole zaprle svoja vrata, poučevanje na daljavo pa je te dni nova realnost. In del izobraževanja so tudi TV...

Četrti celovečerni film režiserja Andreja Košaka Vsi proti vsem s premiero v ljubljanskem Koloseju začenja svojo pot po slovenskih kinodvoranah. Obrazi analognega / Kvantizacija rdeče je naslov prikaza filmskega in videoopusa Mihe Vipotnika (1976–2018), ki sta ga pripravila Zavod za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana in Slovenska kinoteka v sodelovanju s TV Slovenija. Miha Vipotnik, slikar in režiser z večmedijsko in interdisciplinarno prakso, je pionir eksperimentalne videoumetnosti in medijske prakse pri nas in njen promotor po svetu. V Slovenski kinoteki bodo do junija s projekcijami in spremljevalnimi dogodki enkrat na mesec popeljali skozi umetnikov štiridesetletni opus.

V sedmo sezono Metinega čaja nas pospremi direktorica Televizije Slovenija. Pogovarjamo se o nemalo izzivih, ki jih prinaša ta položaj. Šifra: PPN. #MetinČaj   NATALIJA...

Ime tedna je postala Renata Dacinger, urednica, voditeljica in scenaristka oddaje Ugriznimo znanost na TV Slovenija. Na stanovski mednarodni konferenci v Lozani je prejela nagrado za najboljše novinarke in novinarje, ki poročajo o znanosti, in sicer v kategoriji TV/video.

Po Jezeru, izjemni literarni uspešnici, ki je duh skandinavskih kriminalk pripeljala v mrzel zimski Bohinj, se Leninov park, drugi del s kriminalistom Tarasom Birso v glavni vlogi, seli v vročo poletno Ljubljano. Tadej Golob je kriminalni roman Leninov park izdal pri založbi Goga, TV Slovenija prav zdaj snema kriminalno serijo Jezero. O uspehu Jezera, televizijski produkciji in seveda Leninovem parku smo se pogovarjali z avtorjem Tadejem Golobom. Vabljeni k poslušanju. Vsi tisti, ki Leninovega parka še niste brali in nočete, da bi vam bralni užitek pokvarilo razkritje nekateri ključnih zgodbenih zapletov, potem vam svetujemo, da oddajo raje poslušate, ko boste knjigo prebrali. foto: Prvi/Urška Henigman

Za posledicami terorističnega napada v centru Strasbourga (11. december 2018) je umrlo najmanj pet ljudi, številni so hudo ranjeni. Po naključju je bila v...

Še zadnjič pred volitvami preverjamo izjave politikov, parlamentarnih in neparlamentarnih. Izrečene so bile v sredinem soočenju na našem radiu, pa tudi v volilnih soočenjih na TV Slovenija in POP TV.

Ime tedna je postala Manica Janežič Ambrožič, urednica informativneg progarma TV Slovenija in voditeljica osrednje informatvine oddaje Dnevnik. Ta se je v 50. letih in natanko 18.265 oddajah večkrat grafično, tehnološko in slogovno prenovil, njegova priljubljenost pa se je ohranila do današnjih dni.

Pogovor je nastal 22. februarja, ko smo na premieri filma Mesto svetlobe v IntimnemKinu.GT22 v Mariboru gostili ustvarjalce filma: režiserja Marka Kumra Murča, scenaristko Nino Cijan in pisatelja ter protagonista Petra Rezmana. Skozi film Mesto svetlobe vstopamo s kamero v intimni svet štirih družin. Uveljavljeni pisatelj se bori z duhovi svoje družine; družina na vrhu hriba, ki jo pestijo zdravstvene težave, upa na življenjsko srečo; kukamo v svet uspešne podjetnice, ki ob vzhajajoči pevski karieri svoje hčerke razmišlja o svoji poklicni usmeritvi; potopimo pa se tudi v svet podvodnega gradbenika, ki želi sinu pokazati temačno skrivnostno jezero. Vizualno izrazit film je nežna pripoved, ljubezenska zgodba med ljudmi in mestom Šoštanj, ki ugaša. To mesto leži v severovzhodnem delu Slovenije, kjer že desetletja obratuje največja termoelektrarna v državi. Gradnja novega elektrarniškega bloka, ki je bil povezan s korupcijo, finančnimi mahinacijami, političnimi spletkami in izčrpavanjem okolja je njen obstoj podaljšal še v naslednja desetletja. Elektrarna deluje na premog slabe kvalitete, ki ga izkopavajo v bližini in zaradi katerega je nastalo jezero. To velja danes za eno najglobljih v državi; vanj se je potopil stari del mesta, s tem pa tudi mladostni spomini prebivalcev in morda celo njihova prihodnost. Film ne išče krivcev za težave, v katerih se je znašlo mesto in njegovi prebivalci, temveč raziskuje posledice danes zelo aktualnega vpliva velikih sli na življenje malega človeka, pri čemer so interesi elite dobro prikriti pod idejo skupnega dobrega, nujnosti in napredka. MARKO KUMER MURČ, režiser Rojen leta 1980 v Slovenj Gradcu, osnovno šolo pa obiskoval v Šoštanju. Diplomiral iz lesarstva na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Med študijem bil del umetniške skupine Aggressive theatre in Iriu inštituta (izvršni direktor) ter igral v Šentjakobskem gledališču. V letu 2012 je bil član video in filmske ekipe Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, kjer je med drugim vodil oddelek za kulturne intervencije v prostor. Je ustanovitelj produkcije EnaBanda in zavoda Rusalka. Od leta 2012 deluje kot producent, režiser in scenarist. Udeležil se je številnih delavnic in izobraževanj, med drugim ZagrebDox (2017), Midpoint (2016), IN_Script (2015) in drugih. Je soustanovitelj in selektor scenaristične delavnice za kratek film Kratka scena, ki poteka v Ljubljani. NINA CIJAN, scenaristka Zaključila je študij primerjalne književnosti in sociologije kulture, študij pa nadaljevala na Goldsmiths University of London. Kot scenaristka in novinarka dela na izobraževalnem uredništvu TV Slovenija. Leta 2012 je bila del kreativne ekipe multimedijskega sklopa Življenje na dotik MARIBOR Evropska prestolnica kulture. Je avtorica in soavtorica dokumentarnih filmov Tisti dnevi v letu – 20. let festivala Lent in Pet rezin srca. Trenutno z Urbanom Zorkom razvija dokumentarni film Nedeljsko kosilo. PETER REZMAN, pisatelj Peter Rezman je pesnik, pisatelj in dramatik, rojen 1956 leta v Celju. Živi v Plešivcu, občina Velenje, pošta Šoštanj. Leta 1975 se je zaposlil v Rudniku lignita Velenje. Po letu 1986 je bil aktivist »ekološkega gibanje« v Šaleški dolini, 1990 se je zaposlil kot vodja sekretariata za okolje SO Velenje. V slovenskem literarnem prostoru se je uveljavil predvsem kot prozaist, ki v svojih delih najpogosteje obravnava tematike, povezane z rudarstvom in rudarskim življenjem. Za zbirko kratkih zgodb Skok iz kože je leta 2009 prejel nagrado fabula, ki jo podeljuje časopis Dnevnik za najboljšo zbirke kratke proze v obdobju dveh let. Roman Tekoči trak, ki ga je pisal tudi v filmu Mesto svetlobe, je bil nominiran za nagrado kritiško sito, torej med pet najboljših slovenskih knjig v letu 2016 po izboru Društva slovenskih literarnih kritikov in bil nominiran za nagrado kresnik. Več o filmu: enabanda.si/en/film/mesto-svetlobe/ www.delo.si/kultura/film/dokume…-svetlobe-2017.html

S preiskovalnim novinarjem Juretom Brankovičem vse o tem, kakšna je pot, če želimo dobiti podatke, ki imajo status informacij javnega značaja, na kaj vse...

Rene je bil prvi. Triindvajsetkrat. Klemen je bil drugi. Petinštiridesetkrat. Žiga je tretji. Enaintridesetkrat. Sveta trojica. Na kupu! V GT22. Tam, kjer se je vse začelo skoraj natanko dve leti tega. Za veliki jubilej! Stota, ja, stota oddaja Ofsajd. Huf! Več kot 68 tisoč poslušanj. 80 gostov. In vi, cenjene ofsajdke in ofsajdki. Vaša naklonjenost, čas, podpora... Hvala in bravo! Zato smo lahko oddelali 8. krog PLTS na debelo. Brez gosta, ker tokrat ta celo ni potreben. Še, gremo naprej. Hvala vsem dosedanjim gostom, klubom, piarovcem, nogometašem, navijačem, trenerjem, novinarjem in vsem, ki ste kakorkoli pomagali Ofsajdu, da je tu, kjer je. Poklon Reneju, Klemnu in Žigi. Igorju Unuku, ker me je peljal do Gt22. Bokiju Batini, da je sploh posnel vse skupaj na začetku. In Boštjanu Jagrincu Buhi, da smo se rešili z yetijem. Ter Anžetu Tomiću za vse nasvete. Ter Andražu Fistravcu, da smo lahko Urbani. In vsem vam. In slovenskemu fuzbalu! Hvala! Podprete nas lahko na urbani.si/ofsajd. Ofsajdki-gosti so doslej bili: Janez Borovnica [Olimpija Supporters], Miran Vuk [NK Zavrč], Primož Cirman, Simon Maljevac [Primorske novice], Miha Penko [Sportklub / NZS], Dejan Toplak - Deki, Marko Godnjavec Jizah, Matej Oražem [NK Domžale], Tomaž Petrovič [NK Krško], Jernej Javornik [NK Rudar Velenje], Tomaž Lukač [Kanal A], Andrej Miljković [Ekipa], Aleksandar Holiga [Telegram], Sebastijan Gobec [NK Celje], Peter Dominko [SN Portal], Marko Nikolić [NK Olimpija Ljubljana], Uroš Šoštarič, Matevž Stepišnik, Simon Šparavec [TV Slovenija], Žiga Kos, Matej Klinc [Olimpija Supporters], Matjaž Šalamun Šalca [NK Maribor / Radio City], Amadej Žerak [Terror Boys], Toni Gruden [MMC RTV Slovenija], Rok Maver [Primorske novice], Matjaž Križaj, Igor Kovačič [Žurnal 24], Uroš Kogal, Mladen Dabanovič, Sarah Ljubijankič [ŽNK Olimpija], Sebastijan Cimerotić [NK Olimpija Ljubljana], Žiga Pučko, Marijan Pušnik [NK Rudar Velenje], Slaviša Stojanović, Anže Bašelj [TV Slovenija], Amel Mujčinović [NK Celje], Tadej Vidrih [Kanal A], Tomaž Klemenčič [Kanal A], Gaber Dobrovoljc [Nk Domžale], Štefan Kozic [ŽNK Pomurje Beltinci], Timi Max Elšnik [FC Derby County], Matej Grošelj [Dnevnik], Rok Viškovič [Siol], Dejan Mitrović [Ekipa], Janez Žilnik [NK Radomlje], Bojan Špehonja [NK Aluminij], Blaž Vampl [ESS], Andraž Kirm [NK Olimpija Ljubljana], Matjaž Homar [Olimpija Supporters], Dalibor Volaš [NK Celje], Simon Rožman [NK Domžale], Nik Razboršek, Matjaž Nemec, Ivan Simič, Jože Pepevnik [Val 202 / Sportklub], Slobodan Grubor [NK Aluminij], Adnan Zildžović [NK Radomlje], Dominik Glavina [NK Rudar Velenje], Jure Balkovec [NK Domžale], Martin Kramarič [NK Krško], Franc Fridl [NK Nafta 1903], Urban Kramar [NK Krka], Ivan Firer [NK Domžale], Mitja Viler [NK Maribor], Rok Grilec [Šport TV], Matej Fideršek [Proen Maribor], Elvedin Džinić [NK Celje], Miran Srebrnič [ND Gorica], Radenko Mijatović [NZS], Branko Ilić [NK Olimpija Ljubljana], Jan Repas [NK Domžale], Marko Šuler [NK Maribor], Tonči Žlogar [NK Triglav Kranj], Dejan Likar, Vlado Badžim [NK Ankaran], Radovan Karanović [NK Krško], Davor Škerjanc [NK Cherrybox 24Tabor Sežana], Žiga Škoflek [NK Aluminij], Marko Šuler [NK Maribor], Ante Šimundža [NŠ Mura] ***Sodnikov podaljšek*** Če se znajdete v Ofsajdu, nas lahko tudi [finančno] podprete, vsak evro bo šel na fuzbal: brcajte na urbani.si/ofsajd. ***Podaljšek sodnikovega podaljška*** Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem, naši in vaši Prvi Ligi Telekom Slovenije, ki jo snemamo vsak ponedeljek popoldan v mariborskem GT22, kjer nas giga prijetno gostijo (zdaj še z novimi stoli, ha!), poslušate na Apple Podcat in Soundcloudu, pišete na facebook, pridno pa odgovarjava tudi na ofsajd@urbani.si. Evropski Ofsajd #101 bo na sporedu v četrtek, 14. septembra, ligaški #102 pa v ponedeljek, 18. septembra. Če se znajdete v ofsajdu... OFSAJDI • PLTS 2017/18 23 - Maribor 22 - Olimpija 20 - Rudar 17 - Celje 15 - Ankaran 14 - Gorica 12 - Triglav 9 - Aluminij 9 - Domžale 7 - Krško

Pogovor je nastal na podlagi članka V službi politike >> http://www.mladina.si/181025/v-sluzbi-politike/ #Mladina28

Z voditeljem poznovečerne informativne oddaje TV Slovenija o ustvarjanju Odmevov, izboru gostov oz. gostij in delovnih procesih na nacionalki. Pove nam, kakšen je bil...

Viva la vida! Saj še pomnite, kako je Pep Guardiola do onemoglosti sukal Coldplay svoji Barceloni v Rimu, ne? O, ja. No, Srečko Katanec ni rabil sukat Coldplay našim fantom. So kar v živo dobili Chrisa Martina. No, ne tistega Chrisa Martina, ampak ja, Chrisa Martina. Da je Slovenija na Škotskem vsekakor izgubila s slabo igro: do sem smo še vsi na isti valovni, od tu dalje pa je selektorska vloga, remi, poraz, točka, naša usoda za SP 2018, no, vse po spisku zelo, khm, relativno. Zato sva z Žigo poklicala Anžeta Bašlja [TV Slovenija], ki vam poda izkušnjo Glasgowa iz prve roke. Ni pa edini lucidni gost v (pre)dolgem Ofsajdu (ker ste nas tako pogrešali, nam ne boste zamerili), saj se je hitro odzval tudi Martin Kramarič [NK Krško], ki je podal občutke U-21 reprezentance, stanja na Matija Gubec (da, tako se sklanja) in o tem, da bi, če bi lahko, zelo rad igral proti NK Maribor, še raje pa zanj. Ker je željan dokazovanja. Kot naš in vaš Ofsajd! P.S. Še enkrat opravičilo Primožu Cirmanu, ki je bil super gost, a smo posnetek založili, in vsem vam, ker smo prejšnji teden izostali. Če se znajdete v Ofsajdu, nas lahko tudi [finančno] podprete, vsak evro bo šel na fuzbal: brcajte na urbani.si/ofsajd. *** OFSAJDI SKUPINA F 12 - Litva 12 - Slovaška 8 - Slovenija 8 - Škotska 5 - Anglija 2 - Malta OFSAJDI PLTS 2016/17 75 - Celje 65 - Domžale 58 - Olimpija 55 - Aluminij 54 - Rudar 53 - Maribor 45 - Gorica 46- Krško 40 - Radomlje 34 - Koper ZAPISNIK Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem, naši in vaši Prvi Ligi Telekom Slovenije, ki jo snemamo vsak ponedeljek popoldan v mariborskem GT22, kjer nas giga prijetno gostijo, poslušate na iTunes in Soundcloudu, pišete na facebook, pridno pa odgovarjava tudi na ofsajd@urbani.si. Ofsajd 75 bo predvidoma na sporedu v ponedeljek, 3. aprila.

Žogobrcarsko 2017! E, pa smo držali besedo. V poslušanje vam pred(v)ajamo božično-novoletno specialko, mini turnir v razmišljanju o fuzbalskem 2016 in zlasti o fuzbalskem novinarstvu. Na začetku pa vam Jaša tudi razloži, kje je Ofsajd trenutno in kako kaže za naprej. Anže Bašelj & Simon Šparavec [TV Slovenija], povratnik Peter Dominko [SN Portal] in prvič v Ofsajdu tudi Jože Pepevnik [Val 202 / Sportklub] so debatirali o izkušnjah, željah in spominih. Vredno poslušanja, če vas zanima, zakaj s(m)o novinarji takšni, kot smo. P.S. Ofsajd lahko tudi [finančno] podprete, vsak evro bo šel na fuzbal: brcajte na urbani.si/ofsajd. Ofsajd bo na počitku (vsaj) do 16. januarja 2017. Predloge in avdicijske prijave še naprej sprejemamo na ofsajd@urbani.si. *** ZAPISNIK Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem, naši in vaši Prvi Ligi Telekom Slovenije poslušate na iTunes in Soundcloudu, pišete na facebook, pridno pa odgovarjava tudi na ofsajd@urbani.si.

To je to za letos! In tokrat brez gosta. Pa ne samo zato, ker sva s Klemnom šla čez skoraj vse lestvice, top igralce in predsednike, hehe, temveč ker je to sklepni Klemnov Ofsajd - vsaj v tej obliki, kot smo je vajeni. Na tej točki bi se Klemnu iskreno zahvalil in mu - z vselej odprtimi mikrofonom za gostovanje v oddaji - želim vse najboljše v pestri prihodnosti!Vam pa lepe praznike in čim več dobrega fuzbala v 2017. Med prazniki pa bo uletel še poseben Ofsajd: Božična specialka, kjer boste lahko o novinarskem fuzbalu in fuzbalskem novinarstvu lahko slišali, kaj so po hrabrem porazu proti NK Maribor povedali člani medijske selekcije Peter Dominko [SN Portal], Anže Bašelj, Simon Šparavec [TV Slovenija], Jože Pepevnik [Val 202 / Sportklub]. P.S. Ofsajd lahko tudi [finančno] podprete, vsak evro bo šel na fuzbal: brcajte na urbani.si/ofsajd. Ofsajd bo na počitku vsaj do 16. januarja 2017. Predloge in avdicijske prijave še naprej sprejemamo na ofsajd@urbani.si. *** IGRALEC JESENI: Dare Vršič [Maribor] GOL JESENI: Malo morje! NAVIJAČI JESENI: Terror Boys [Gorica] TRENER JESENI: Darko Milanič [Maribor] MENJAVA JESENI: Etien Velikonja [Olimpija] OFSAJD JESENI: Menjave trenerjev • Lastništva klubov • Sodniki *** ZAPISNIK Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem, naši in vaši Prvi Ligi Telekom Slovenije poslušate na iTunes in Soundcloudu, pišete na facebook, pridno pa odgovarjava tudi na ofsajd@urbani.si.

Maestro, prosim! Kakšen teden. Kakšna drama. Kakšno dogajanje. Slovenska nogometna reprezentanca, ofsajdke in ofsajdki! To je... Noro! Uf uf uf! Pa še sploh ni končano, a-a. Šele začelo se je. Za en maestralni trenutek, "le" 30 sekund, 25 dotikov, 13 podaj in 8 reprezentantov je bilo potrebnih proti Slovaški v soboto v Stožicah, da nam o nogometu najprej ni bilo za hip jasno nič, potem nam je spet jasno vse. Pa pride v torek že nova porcija, doza, šus, paket. O, ja. Do takrat ima Slovenija le enega selektorja. Ki... Ja. Da je Jaša dvakrat konkretno izpucal mimo. Še bolj pa sta (kdo ve, morda celo predzadnji?) Ofsajd tokrat maestralno podkrepila Anže Bašelj [TV Slovenija] in Matej Grošelj [Dnevnik] ter vam prinesla novinarski vidik minulega tedna, da si lahko sestavite mozaik, sliko, selfie... Kakor vam drago. P.S. V vsakem primeru se slišimo že v sredo, 12. oktobra, v Ofsajdu #59 po tekmi z Anglijo in z napovednikom za derbi! Ofsajd pa lahko zdaj, ko smo že abrahamovci, počasi pa se bliža tudi naš prvi rojstni dan, tudi [finančno] podprete, vsak evro bo šel na fuzbal. *** ZAPISNIK Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem, naši in vaši Prvi Ligi Telekom Slovenije poslušate na iTunes in Soundcloudu, pišete na facebook, pridno pa odgovarjava tudi na ofsajd@urbani.si.

Co to maš? To nje Maribor, to šuma. Jap. Šumarji. Nemogoče je mogoče! O, ja. Prva liga Telekom Slovenije, ofsajdki & ofsajdke. Aluminij je v dežju slavil v Ljudskem vrtu. Plus, Olimpija je vrnila Domžalam in si kar pri njih naredila top igro in žur. In ko Gorica še zmaga prvič v gosteh... Imamo zeeelo pestro lestvico že po 6. krogu PLTS. Tokratni gost je Gaber Dobrovoljc iz NK Domžale, če imate pa vi kakšno željo, predlog in idejo, koga bi gostili v oddaji, pa z besedo na dan na ofsajd@urbani.si ali na facebooku. P.S. Ofsajd lahko zdaj, ko smo že abrahamovci, počasi pa se bliža tudi naš prvi rojstni dan, tudi [finančno] podprete, vsak evro bo šel na fuzbal. Več na urbani.si/ofsajd *** OFSAJD KROGA: Medijski krog Aleksandra Čeferina [TV Slovenija, Delo, Val 202], kjer smo bolj malo slišali o ciljih reprezentance in domačem nogometu. Kdaj bo superpokal? GOL KROGA: Marko Alvir [Domžale] • Jan Andrejašić [Koper] IGRALEC KROGA: Filip Dangubić & Martin Kramarić [Krško, ja, kar oba] MENJAVA KROGA: / IZJAVA KROGA: "Po končanem dvoboju pa je bil sklenjen dogovor, da Ješić kljub dolgoletnemu prijateljstvu ne prihaja več na tekme, ker ni prinesel sreče." - NK Maribor o (ne)prihodu Miodraga Ješića TRENER KROGA: Bojan Špehonja [Aluminij] NAVIJAČI KROGA: Pubeci, ki so skandirali za Aluminij • Viole za navijanje do konca, tudi po 0:2 • Ljubljanski žur v Domžalah *** OFSAJDI 2016/17 17 - Maribor 16 - Celje, Rudar 15 - Gorica 14 - Aluminij 13 - Domžale 7 - Olimpija 4 - Koper *** ZAPISNIK Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem, naši in vaši Prvi Ligi Telekom Slovenije poslušate na iTunes in Soundcloudu, pišete na facebook, pridno pa odgovarjava tudi na ofsajd@urbani.si.

Tokrat smo celo v Ofsajdu morali narediti izjemo. Že v torek. ja. Dan po Ofsajdu #24. In ja, saj, če bi vedeli... Bi... Ampak kdo pa je tole vedel? Ha? Kdo? Baje lahko na prestopni dan prestopnega leta, torej 29. 2., bojda dekleta zaprosijo fante za roko... Lahko pa tudi NK Maribor odslovi svojega trenerja, četudi je ta izgubil šele drugo prvenstveno tekmo, prvo v spomladanskem delu po zelo dolgih pripravah. Nasvidenje Krunoslav Jurčić, it's been emotional. Prihaja/vrača se Darko Milanič. Mož, ki... No, saj smo v oddaji veliko povedali. Še raje, kot da bi čakali na uradno predstavitev ter dodatne informacije, smo poklicali... No, najprej novega sovoditelja Klemna Florjančiča [linijo je na koncu vrglo ven, se vljudno opravičujemo], nato tri res vsebinske, vestne, razgledane in zgovorno direktne navijače s sezonskimi vstopnicami v Ljudskem vrtu [Uroš Šoštarič, Matevž Stepišnik, Žiga Kos - pri slednjem je vmes zmanjkalo signala, tudi za to se toplo opravičujemo] ter za konec še Simona Šparavca, novinarja TV Slovenija, ki je tudi prvi 29. februarja 2016 predal informacijo o zares nepričakovani menjavi. Hvala vsem štirim za hitro odzivnost! Nekaj je vsekakor jasno: edina prava naslednja obletnica te (ne)pričakovane poteze bo šele čez štiri leta. P.S.: Montaža tokratne oddaje je narejena na 1,2,3, zato vljudno prosimo za razumevanje. *** Oddajo #Ofsajd o naši in vaši Prvi Ligi Telekom Slovenije najdete tukaj, kjer ste jo pravkar našli, kar je najbrž na iTunes, kjer nama lahko pritisnete kako, ajde, vsaj trojko in napišete kakšno taktično, po vsej verjetnosti pa ste na nas naleteli tudi na Soundcloudu in. SVa na facebooku, na tviterju še ne, predvsem pa pridno odgovarjava na ofsajd@urbani.si. Najdete pa nas tudi na Ajnfoh, Aufbix platformi urbani.si [Ajnfoh, Aufbix!], o nas pa dobrodošlo razlaga tudi www.novimaribor.com. Sva koga ali kaj pozabila? Ja. Hvala, Boki Batina, GT22 & Rene Puhar za sodelovanje v oddajah!

S strokovnjakom za medije dr. Markom Milosavljevićem o stanju medijev in novinarstva v Sloveniji. Popravki na TV Slovenija, odpuščanja na Delu, brutalni napadi na...

Jubilejni: deseti Ofsajd! Juhu! Torej...? E, vsaj nekaj zgodovinskega! Slovenski nogometni reprezentanci pa se žal ni uspelo uvrstiti na Euro 2016 v Franciji. Pa smo zelo kričali v Ljudskem vrtu. O, ja. Jaša je bil kar malo hripav, a ne tako kot tisti navijač dve vrsti za njim, ki je porabil arzenal vseh kletvic za Cüneyta Çakirja, Rene pa je imel še kako v mislih navijača, ki je ves čas pozival Srečku Katancu, naj vendar da v igro Novakovića. Boki pa je poskrbel, da smo uvod danes posneli kar dvakrat, ker je tak dober! Prvi, nori, navdahnjeni gol je dala publika [torej mi] s pomočjo Boštjana Cesarja, za drugega pa je "nekaj" zmanjkalo. Ker je Kevinu Kamplu spodrsnilo, je Ukrajina zabila za 1:1 v 97 (!) minuti, bomo vsi - razen ekipe TV Slovenija - gledali Euro z razširjenimi 24 reprezentancami s kavča. Kot pravi kavč selektorji. Kaj je zmanjkalo in zakaj je v Mariboru pritekla druga(čna) reprezentanca od one v Lvivu/Lvovu, nama je pojasnil specialni gost - eden in edini Andrej Miljković [Ekipa]. V dobre pol ure smo dognali marsikaj, predvsem zaradi gostove lucidne in direktne analize. Ki pravi, da če nisi za Katanca, še ne pomeni nujno, da si proti njemu. Tudi, če si imel z njim privat pogovor ali zelo osebni intervju. Itak bodo pa epilog podali kanapejčki na tradicionalnem NZS žuru na Brdu [z Renejem ciljava, da bova šla drugo leto, pri tem nama lahko pomagate seveda najbolj vi, dragi poslušalci!] Kakorkoli že. Nekateri smo v Ljudskem vrtu prijeli za žvako pod stolom. Nekateri so se od kariere poslovili in jih že zdaj kar malo vsaj nostalgično pogrešamo. Jah, tretjič zapored se že nismo uvrstili nikamor. Kriza? Je. Za vse, razen za Aleksandra Čeferina, ki pravi, da s(m)o na dobri poti. Ravno ta (m) v oklepaju je težava. Smo to mi? Ali oni? Kako lahko izrazimo nestrinjanje z delom NZS? Hm? Ve kdo? Skratka, v Ljudskem vrtu je bilo res glasno in ratala je najboljša tekma. Žal to ni bilo dovolj. Žal. Ampak... Mladi so nabili Srbijo 2:0 [#dinohotic #andrazsporar]. Predvsem pa vsi komaj čakamo sobotni derbi med Olimpijo in Mariborom. Baje bo padal sneg! Uf. Je že zdaj vroče. Kot je bilo v desetem Ofsajdu, kjer smo razkrili tudi, kdo bo bojda naš naslednji gost v rednem Ofsajdu, takoj po derbiju, v ponedeljek, 23. novembra. *** RUMENI KARTON: Andrij Jarmolenko [za pristop] RDEČI KARTON: bakle [prekinitev ob dveh naletih naših] IGRALEC KROGA: Miha Penko [glasno vodenje programa v LV] *** #Ofsajd najdete na @ofsajd, na iTunes, na Soundcloudu in vsak ponedeljek ob 17.00 na www.youreupradio.com vse v sodelovanju z GT22, ki nas prijetno gosti. Najdete nas tudi na platformi www.urbani.si [Ajnfoh, Aufbix!], prijetno pa o nas razlaga tudi www.novimaribor.com

Z dr. Ljerko Bizilj, direktorico TV Slovenija, o viziji razvoja TV Slovenija, kroničnem boju z mlini na veter, o minutah, ki so jih po...