Podcasts about naredili

Koncert za rojstni dan. Tako so v Narodnem gledališču Nova Gorica poimenovali nedeljski komično-glasbeni večer, kot sta si ga zamislila Tereza Gregorič in Jakob Šfiligoj ob praznovanju 30-letnice sedanje stavbe gledališča in 20-letnice statusa narodnega gledališča. Trinajst igralcev ansambla, vseh tudi izvrstnih pevcev, je nastopilo z interpretacijo uglasbenih besedil iz že uprizorjenih predstav, kot so Čarovnik iz Oza, Beraška opera, Rokovnjači, Pašjon, Tutošomato, Tridesetletnice, Realisti in mnoge druge. Avtor aranžmajev je Anže Vrabec. Hkrati si je mogoče v rotundi gledališča ogledati razstavo tridesetih gledaliških fotografij novogoriških predstav iz obdobja od 1994 do 2023. Avtorji fotografij so Foto atelje Pavšič Zavadlav, Peter Uhan, Urška Boljkovac, Manja Zore, Jaka Varmuž, Blaž Erzetič in Mankica Kranjec. O zgodovini in pomenu SNG Nova Gorica pa tudi o praznovanju se z direktorico gledališča Mirjam Drnovšček pogovarja Tadeja Krečič.

Posavski Kontradikshn so svojevrstna glasbena skupina. Bili so že označeni za eno redkih slovenskih elektrorokovskih atrakcij. Letos so izdali svoj prvi singel v slovenščini, na nastop v oddajo Izštekani pa so pripeljali simfonični orkester Glasbene šole Krško. Posavski bend KONTRADIKSHN zase pravi, da igra nuklearni rock. Ta elektro rock mašina, ki tlači bobniče ljubiteljev hrupne muzike že debelo desetletje, je pred dobrim letom sprejela izštekani izziv. Toda svoje glasbe se niso odločili oklestiti ali prenesti v akustične okvirje, kot bi pričakovali. Nak. Odločili so se, da bodo akustiko vključili v svoj okvir. In to kako! K sodelovanju so pritegnili Simfonični orkester Glasbene šole Krško ter aranžerja Dejana Učakarja, ki je dele njihovega hrupa prevedel v jezik klasičnih godal, pihal, trobil in tolkal. Rezultat te izštekane enačbe je izjemen. "Orkester je bil izštekan, mi vštekani, vse skupaj pa je bilo – odštekano," pravijo člani benda. In še nekaj. Prvič v enaintridesetletni zgodovini Izštekanih bo v oddaji zaigral celoten, več kot sedemdesetčlanski simfonični orkester. Si to sploh lahko privoščite zamuditi?!  Bilo je v začetku lanskega leta v Ljubljani, po predstavitvenem koncertu drugega albuma Kontradikshn "Ahead of Ourselves". Beseda je dala besedo in ustno pismo o nameri je bilo poslano: če bend najde dober, poseben, intriganten način, kako izštekati svoj močno elektrificirani zvok, je dobrodošel v Izštekanih. Nedolgo zatem je podvig že dobil prve obrise in smer je bila začrtana: ne bomo se na silo izštekavali, to nima smisla, raje poglejmo, kaj se zgodi, če svoj električni hrup spojimo z najmočnejšim sredstvom na akustični strani – s simfoničnim orkestrom! "Skladno z našim imenom smo razmišljali o kontradikciji. Naredili smo zlitje teh nasprotujočih si svetov. Pristop ni obrabljen, veliki bendi iz glavnega toka delajo z velikimi orkestri, drži, v naši zvrsti pa redko," pojasnjuje bobnar Anže Kump. "Res smo šli iz cone udobja, delo z orkestrom je popolnoma drugačno od vsega, kar smo doslej počeli. Zdi se, da se v zadnjem času kot bend resnimo, in to je korak na tej poti. Preizkušamo, do kod sežemo, kje je meja." Aranžmaje za orkester so zaupali skladatelju, fagotistu in glasbenemu pedagogu Dejanu Učakarju. "Največji izziv je bil, kako z orkestrom ne le barvati tega, kar v glasbi že je, da ni le spremljava, ampak vse dele sestaviti, simfonični zvok spojiti z zvokom benda v neko novo celoto," pojasnjuje. "Zvokovno smo res na različnih bregovih, oboji smo se morali prilagajati, približevati, marsikaj smo tudi oklestili." "Dober si, da si vse to spravil skupaj," kometira dirigent Peter Gabrič. "Elektronske zvoke razporediti med godala, trobila, pihala ni mačji kašelj. Tudi izrazno se je moral orkester zelo prilagoditi, ne more igrati tako, kot je vajen." "Ko orkester žlajfa naše linije, ki smo jih zasnovali v različnih obdobjih, nam gredo kocine pokonci, pozabimo, kje smo," pripoveduje pevec Pero Stojanović. "Naučiti smo se morali igrati tiše. In jaz se učim potiho dreti," se smeje. Za nameček so se Kontradikshn za to priložnost okrepili tudi glasovno. Stalni sodelavki Adrijani Jelen se je s spremjevalnim glasom pridružila še Martina Mravinec Bohte. Simfonični orkester Glasbene šole Krško, ki je lani - tako kot Izštekani - praznoval tridesetletnico, je sodelovanje vključil v svoj redni program. Nastop s Kontradikshn bodo odigrali tudi 18. maja 2024 na letnem koncertu v Kulturnem domu Krško. Pa mesec kasneje na gradu Brežice in še kje. Živahno koncertno poletje se obeta tudi Kontradikshnom, na urniku, ki se še polni, je že več kot ducat koncertov po vsej Sloveniji. Za nameček so pravkar postregli s še eno novostjo, ki so se je lotili prvič. Objavili so prvo pesem v slovenščini "Vesolje posodil kolegu". In ja, če se prašujete, ali smo jo slišali tudi v Izštekanih, je odgovor pritrdilen. "Tudi akustika je na neki način vštekana. Vsa materija so takšni ali drugačni delci s takšnim ali drugačnim nabojem, ki vibrirajo v prostoru," poudarja Pero. Če prav pomislimo, ni čudno, da nekdo iz Krškega razmišlja in ustvarja glasbo na tak način. Kot dodaja Anže: "Prihodnost je elektroenergetska." Slike s snemanja - Alan Orlič YouTube:  Kontradikshn in SO GŠ Krško - Vesolje posodil kolegu [Izštekani] Kontradikshn in SO GŠ Krško - Berlin [Izštekani] Kontradikshn in SO GŠ Krško - Ne-Bo [Izštekani] Kontradikshn in SO GŠ Krško - Anatomy [Izštekani]

Pridružitev Evropski uniji pred 20-imi leti je prinesla nove standarde na področju podnebnih sprememb in okolja nasploh. Slovenija je morala prilagoditi politiko in se sčasoma zavezati k vse strožjim ciljem, a obenem za njihovo uresničevanje prejema tudi precejšnja sredstva. O tem, kaj je prineslo članstvo v EU na tem področju in kako gledata na okoljske teme v predvolilni kampanji, se je Erna Strniša pogovarjala s klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj z ljubljanske biotehniške fakultete in z državnim sekretarjem na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Urošem Vajglom.

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je v odstopni izjavi dejal, da je po poplavah naredil vse, kar je bilo mogoče, obžaluje pa, da ga je premier Robert Golob odslovil prav zdaj. Skrbi ga področje urejanja prostora v kontekstu popoplavne obnove, kjer je po njegovem pred odločevalci izbira med dolgoročnimi strokovnimi rešitvami in hitrimi všečnimi rešitvami v korist posamičnih interesov in na škodo skupnosti. Druge teme: - Srečanje Evropske politične skupnosti v Granadi v znamenju Ukrajine, Kosova in Gorskega Karabaha - Poljska nasprotuje prerazporejanju migrantov znotraj Evropske unije - V občini Gorje zahtevajo boljšo zaščito pred napadi volkov

Naredili smo premočan enačaj med ocenami in svojo samopodobo. Ne bi se smelo zgoditi, da otroci povezujejo ocene s svojo vrednostjo. Ob začetku novega šolskega leta opozarjamo, da je postal uspeh premočna vrednota in da so se v njegovo spiralo – kot v nevarnem stampedu tekmovalnosti – ujeli vsi, ob mladih tudi starši in šole. Šola bi morala namesto tega postati varen azil, torej prostor, kjer se razplamteva notranja motivacija in ne pojenja vrelec radovednosti.Sogovornik: dr. Klemen Lah, učitelj slovenščine na Filozofski fakulteti na Reki in v Zadru ter na waldorfski gimnaziji v Ljubljani

V oddaji Odprto za srečanja smo gostili Tomaža Miheliča, glavnega vokalista v triu Sestre, ki je pred 20 leti delil ljubezen na slovenskih in evropskih odrih. Spomnili smo se časov bleščic, hoje v visokih petah in večurnega britja nog. Govorili o njegovi ljubezni do plesa, študijskih letih v Ljubljani, potovanju v Indijo, pa tudi o spominih na otroštvo, ki je bilo prežeto z ljubeznijo staršev, pa tudi z zbadljivkami sovrstnikov.

Letos mineva 70 let od ene najhujših zim zadnjega stoletja. V nižinskih predelih Slovenije je namreč leta 1952 zapadlo največ snega, odkar so sredi 19. stoletja začeli z meteorološkimi merjenji. Prav te dni, med 13. in 15. februarjem, je nepretrgoma snežilo kar 50 ur. Skupaj z novozapadlim snegom je bela odeja tudi v dolinah merila več kot dva metra. Še posebej hudo je bilo v Posočju, kjer je v snežnih plazovih življenje izgubilo 14 domačinov, gospodarska škoda je bila ogromna. Takratna vlada je odredila celo mobilizacijo. Vest o nesreči se je razširila po vsej Jugoslaviji, kjer so začeli zbirati denarno pomoč. Zanimivosti iz arhivov in spomine na snežno katastrofo leta 1952 je združila Mariša Bizjak.

V Mestnem gledališču ljubljanskem sta na ogled dve predstavi v režiji poljskega režiserja Janusza Kice – Češnjev vrt Antona Pavloviča Čehova v prevodu Milana Jesiha in Avgust v okrožju Osage ameriškega dramatika Tracyja Lettsa v prevodu Tine Mahkota. Janusz Kica je srednjeevropski popotnik – režira v gledališčih od Nemčije in Švice, prek Avstrije in Slovenije do Hrvaške. Vse njegove predstave so odmevne – in vedno nove, drugačne; v zadnjih letih omenimo samo Linhartovega Matička v ljubljanski Drami in Shakespearjevega Macbetha v novogoriškem gledališču. Na fotografiji: Janusz Kica; avtor: Miloš Ojdanić

Na prvi dan zimskega izpitnega obdobja v tem študijskem letu v oddaji Ars humana gostimo rektorja Univerze v Ljubljani dr. Igorja Papiča. Nekonvencionalnega tehnika – kot sebe opisuje dr. Papič – z občutkom za humanizem in družboslovje, pri opravljanju nalog rektorja, profesorja in raziskovalca vodijo vrednote: svoboda, vrednost posameznika, odgovornost do skupnosti in strpnost do drugih. Zato njegovo pismo, v katerem je kot prvi visokošolski učitelj javno opozoril na negativne posledice popolnega zaprtja visokošolskih zavodov v pandemiji covida-19, ni presenečenje. Med drugim je zapisal, da je ogroženo izobraževanje celotne generacije študentov in da vrednote znanja ni na obzorju odločevalcev. Kmalu po tem odmevnem pismu je vlada objavila dopolnjeni načrt sproščanja ukrepov ob zmanjševanju števila okužb z novim koronavirusom, in v njem določila, da se bodo v rdeči fazi lahko študenti vrnili na fakultete, da opravijo nujne laboratorijske vaje in druge individualne obveznosti. Želja dr. Papiča je, da bi se to zgodilo že v zadnjem tednu januarja. Komaj čakamo da pridemo v rdečo fazo, da bodo lahko študentke in študenti opravili nujne obveznosti za prvi semester. Po izpitnem obdobju se bo začel novi semester, študentke in študenti bodo imeli nove obveznosti. Ni preprosto kar tako dodajati izpite študentom za nazaj. To bo precejšen organizacijski zalogaj za fakultete in tudi dodatna obremenitev za študente. Mi bomo naredili vse, da naši študentke in študenti ne izgubijo letnika študija. Če se bo epidemija umirila, se bodo študentke in študenti v drugem semestru vrnili na fakultete, kjer bodo v skladu z vladnim načrtom lahko opravljali izpite ter laboratorijske in druge vaje ter seminarje. Kakovost študija v virtualnem okolju ne more biti enaka kot v živo v predavalnicah. Seveda je študij na daljavo mogoč. A nobeden od naših študijskih programov ni akreditiran za izvedbo na daljavo. Zato na daljavo ne morejo doseči kompetenc, ki so jih zapisali v klasični izvedbi. A veliko bolje je izvajati študij na daljavo kot pa nič. Novi način študija za marsikoga predstavlja novi izziv, na primer na fakulteti za elektrotehniko so razvili robota roko, a pomočjo katerega študentke in študenti opravljajo vaje na daljavo. O osipu študentk in študentov je še prezgodaj govoriti. Prvi pokazatelj bo njihova udeležba na izpitih v tem izpitnem obdobju v primerjavi s povprečno udeležbo v preteklih letih. Je pa naraslo študentov, ki so iskali psihološko pomoč pri pristojnih službah univerze. V pogovoru dr. Papič predstavi izjemno pomembno vlogo študentk in študentov ter profesoric in profesorjev pri soočenju s pandemijo covida-19. Poudari, da imajo raziskovalke in raziskovalci Univerze v Ljubljani znanje za razvoj tudi cepiva proti covidu-19. Oriše položaj univerze v mednarodnem okolju in njeno finančno situacijo. Dr. Igor Papič, ki mu bo septembra potekel prvi mandat na položaju rektorja Univerze v Ljubljani, še napove, da se bo spomladi potegoval za drugi mandat rektorja naše največje in najpomembnejše izobraževalne in raziskovalne ustanove.

Trisat prinaša marsikaj novega na področju nanosatelitov. Nastal je na podlagi slovenskega znanja in v le nekaj kilogramov težko škatlo je spravljenih nekaj povsem novih pristopov in tehnoloških rešitev. »Naš cilj je bil: izdelajmo satelit, izdelajmo platformo, integrirajmo naše znanje in izkušnje in zaženimo še industrijo, ki bo potem vračala na fakulteto, da tako vzpostavimo ekosistem, ki bo vreden preživetja,« razlaga samo na videz preprost recept za uspešno zgodbo doc. dr. Iztok Kramberger, vodja Laboratorija za digitalne in informacijske sisteme na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. »Nismo hoteli biti zgolj še en nanosatelit, ki slika Zemljo« Področje mikro in nanosatelitov se trenutno naglo razvija. Manjši kot je satelit, ceneje ga je spraviti v orbito. Trisat je tako prišel ob pravem času, v njem pa se skriva kar nekaj adutov. Ključni je seveda njegov zelo majhen in odporen procesor, ki mu omogoča, da bo kos tudi zahtevnejšim nalogam. Posebnost je tudi njegova hiperspektralna kamera, ki lahko zazna zelo specifičnen pas infrardečega spektra, ki ga sicer kamere, ki so zdaj v vesolju, ne zaznajo. Z njo se odpirajo povsem nove možnosti uporabe. »Naredili smo prve simulacije za oljne madeže in jih super zazna. Ugotovili smo, da lahko zazna vulkanski prah, po nekaterih raziskavah bomo lahko razlikovali med listnatim in iglastim gozdom. V tem področju se na Zemlji odvijajo biološki procesi, povezani z dušikom. Pravzaprav polnega potenciala kamere sploh ne znam napovedati,« pravi Kramberger. Za polet je pripravljen tudi njegov naslednik Trisat-R, ki ga bodo poslali mnogo globlje v vesolje, na oddaljenost 6000 km od Zemlje (Trisat kroži na približno 530km), kjer je sevanje močnejše. A tudi to je le odskočna deska za načrte, ki že segajo k Luni in Marsu. Vabljeni k poslušanju. Foto: iz osebnega arhiva I. Krambergerja

Potem ko so prevajalci v skupini Prevajalci, na pomoč! na Facebooku objavljali sporočila o minimalni tarifi za svoje delo, jih je Agencija za varstvo konkurence opozorila, da s tovrstnimi objavami omejujejo svobodno oblikovanje cen za prevajalske storitve, to pa je z zakonom prepovedano. Med prevajalci je završalo, saj so dobili občutek, da se je agencija spravila na najšibkejši člen v prevajalski verigi samo zato, ker so se neformalno pogovarjali o dostojnem plačilu za svoje delo. Kako naj si prevajalci razlagajo opozorilo Agencije za varstvo konkurence? Vir fotografije: Pixabay.

Grema na kafe z Nino Gerič: Če lahko hodiš, lahko plešeš Nina Gerič je vrhunska plesalka, vinarka in po novem tudi lastnica lokala ob Mestnem parku v Mariboru. V intervjuju tudi o prav posebnem vabilu, ki ga je dobila: "Verjetno je ljudem bližje, da rečem, da je to podobno vabilu nogometašu, da zaigra za Barcelono." Z vedno nasmejano in urejeno plesalko in vinarko Nino Gerič smo kavo pili v njeni novi kavarni Puella Caffe v Mladinski ulici ob Mestnem parku. Izbira imena ima širšo zgodbo. "Puella v latinščini pomeni punčka in ta naša punčka že nekaj časa raste. Zgodbo smo začeli lani, ko smo predstavili prvo plesno vino puella danza, punčko, ki pleše. Naredili smo cuvee, vino, v katero smo skušali združiti različne sorte, kot smo v plesu združeni plesalci različnih lastnosti. Želeli smo, da se ples lahko tudi okusi. Puella danza je hčerka somiana, vina, ki ga že dlje časa prideluje moj oče," je razložila s prepoznavnim nasmehom na obrazu, ki ga je Slovenija z zadnjih letih spoznala v televizijskem šovu Zvezde plešejo. Pila je kavo z mlekom. Intervju: https://www.vecer.com/maribor/aktualno/grema-na-kafe-z-nino-geric-ce-lahko-hodis-lahko-pleses-10221348

Grema na kafe s Katjo Beck Kos: Množic turistov si v resnici ne želimo Katja Beck Kos je kulturologinja, vodja Rajzefibra in podpredsednica društva Hiša! "Delavska, prodorna, revolucionarna duša, po drugi strani pa ležernost, dajmo se malo pokazati in lepo obleči," pravi o karakterju Maribora. Rušanka se je po delu in življenju v Ljubljani in Nemčiji pred desetimi leti vrnila v Maribor, kjer odkriva dvorišča, zgodbe mesta ob Dravi in odpira vrata tistim, ki želijo te zgodbe spoznati. Ceni in neguje dediščino Maribora. S sodelavci in znanci želi pokazati, kaj Maribor ima in zna, trudi se oživiti središče mesta. S Katjo Beck Kos smo se srečali na dvorišču Gosposke ulice 28, ki je bilo eno od prvih Živih dvorišč. "Obožujem mariborska dvorišča z zelo sproščeno in umirjeno atmosfero, ki jo ponujajo. Zelo rada jih raziskujem," je dejala in napovedala, da bodo kmalu začeli raziskavo o mariborskih dvoriščih: "Naredili bomo celovit popis, ker menimo, da je to dediščina, na katero moramo paziti in na njo opozarjati." Dvorišče, kjer smo pili kavo iz bližnje Smetke, je tudi v bližini njene pisarne. Intervju: https://www.vecer.com/grema-na-kafe-s-katjo-beck-kos-mnozic-turistov-si-v-resnici-ne-zelimo-10215252

Fanči Perdih je v rubriki delila nekaj nasvetov, kako iz obilja buč pripraviti zanimive jedi, ki bodo všeč tudi otrokom.Še več nasvetov najdete v Svetovalnici na to temo, ki smo jo pripravili sredi avgusta!Podprite razvoj naših podcastov in avdio arhiva!

Čas, ki ga preživljamo v nekoliko drugačnih razmerah, kot smo jih navajeni, je lahko tudi dobra priložnost za učenje novih stvari. Voditelj Aleš Ogrin vas po polnoči vabi na klepet o tem, kaj dobrega ste v času karantene naredili zase. Ste osvojili kakšna nova znanja, mogoče obudili stare konjičke, ali pa morda prišli do novih spoznanj o sebi in tistih, ki polepšajo vaš vsak dan. Z vašimi pripovedmi iz karantene vas pričakujemo na telefonski številki 01 475 22 22. Pridružite se nočnemu programu. Veseli vas bomo.

Z legendarnim radijcem o kakovosti javne govorjene besede v Sloveniji, revolucionarnosti glasbe, smiselnosti kvot, o skoraj treh desetletjih Izštekanih in info dieti, ki mu...

Prof. dr. Maryanne Wolf je nevroznanstvenica, specializirana za področje razvojne psiholingvistike, predavateljica, avtorica knjig in člankov, ki je svoje delo posvetila predvsem otrokom in pismenosti povsod po svetu. Pravi, da ljudje niso bili rojeni za branje, da je to »nova iznajdba«, stara komaj kakšnih 6000 let, in da gre, tudi z vidika kompleksnosti možganskih omrežij, ki pri tem sodelujejo, za eno najkompleksnejših stvari, ki se jih človek lahko nauči. Seveda zato pogosto nastajajo težave. Tudi o tem bo govorila v četrtkovi epizodi oddaje Možgani na dlani ob 7.35 na Prvem. Oddajo je pripravila Mojca Delač.

Luka DONČIĆ na poti do MVP naziva v NBA ligi zopet piše zgodovino! Luka sedaj v NBA počne tisto, kar je pred tem počel že v Evroligi. Piše zgodovino! Trenutna produkcija in učinkovitost Luke se lahko povsem enakovredno merita s produkcijo in učinkovitostjo najboljših igralcev v zgodovini NBA lige, na vrhuncih njihovih karier. Zato se z razlogom lahko vprašamo, ali je Luka v tem trenutku morda celo glavni MVP kandidat in seveda ali lahko tako igro zadrži do konca sezone? V novem podkastu smo zopet ponudili vrsto zanimivih številk in primerov, ki nazorno pričajo o Lukovem vzponu med najboljše igralce lige in morda nekoč tudi najboljše igralce vseh časov. Naredili smo tudi analizo tekme proti Rocketsom, kjer je Luka dobil dvoboj MVP kandidatov s Hardnom. Na koncu smo se pa še zazrli proti nocojšni tekmi, kjer se bodo Mavericksi pomerili s Clippersi, Luka pa bo videl kako zgleda, če se celotno tekmo na tebi izmenjujejo trije kandidati za najboljšo obrambno peterko sezone, Paul George, Kawhi Leonard in Pat Beverley. Če Luka pokaže še eno predstavo na nivoju zadnjih, Mavericksi pa vpišejo še eno zmago, bo Luka poleg nagrade za najboljšega igralca zadnjega tedna, osvojil še nagrado za najboljšega igralca meseca na “divjem” zahodu. Prijazno vabljeni k poslušanju. http://sportinfo.si/ twitter: https://twitter.com/Sportinfosi https://twitter.com/Blaz_B1 https://www.reddit.com/r/NBA_Slovenija/

Naredili smo en pomemben prikaz, kako naše misli direktno vplivajo na naše fizično telo, na našo moč in na naše življenje. Video si lahko ogledate na Youtube kanalu Zavod Divus ali na Instagram Tv-ju.

Naredili smo izračun (po Googlovem zemljevidu). Izhodišče: Cortina d'Ampezzo. Cilj: Krtina D'Ampezzo. Oddaljenost je približno 300 km ali 4 ure vožnje z avtomobilom. Torino pa je od Krtine, v kateri že 12 let živi Roberto Monas, še bolj oddaljen. Kaj imata skupnega Cortina in Krtina d'Ampezzo? Zakaj Slovenke hodijo na tečaj italijanščine, Slovenci pa na tečaj nemščine? Kaj je »kočerja« in zakaj mi Slovenci ne znamo skuhati testenin?

Naredili smo še eno Q&A epizodo. V dvainsedemdeseti oddaji POINT OUT Weekly zato ponovno odgovarjamo na vaša vprašanja, ki ste nam jih v navezavi na tematike preteklih oddaj postavili na Facebooku. **POINT OUT Weekly je posnet kot video oddaja. Za polno uporabniško izkušnjo si ga oglej na Facebooku, YouTubu ali na pointout.si**

6. marec 2018: Start:up Müsli - Kako smo naredili kriptokovance dobrodelne: Mario Markovič,David Tacer, Aljaž Štraser

Pogovor je nastal na podlagi članka Varuhi meje: http://www.mladina.si/170753/varuhi-meje/