Podcasts about sestre

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Gostja oddaje Odprto za srečanja je Anita Prelec, predsednica Zbornice - Zveze, krovne strokovne organizacije zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ki je z več kot 17 tisoč člani, najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu. Anita Prelec je diplomirana medicinska sestra, magistrica znanosti, višja predavateljica in avtorica številnih strokovnih člankov. Osem let je bila v vodstvu Evropske babiške zveze, za svoj doprinos stroki je prejela zlati znak, najvišje priznanje Zbornice - Zveze. Ob imenovanju na mesto predsednice konec marca letos, je poudarila pomen razvoja avtonomne stroke zdravstvene in babiške nege ter javnega, vsem dostopnega zdravstvenega sistema.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Povezali smo se z Ugando in misijonom na njenem podeželju. Misijonarka s. Urša Marinčič nam je zaupala, kako raste šola, za katero ste darovali v lanski Pustni Sobotni iskrici. Sestre prosijo tudi za konkretno pomoč pri opremljanju in učnih pripomočkih, prosijo za angleške knjige, inštrumente in igrala. Več pa v rubriki Pojdite in učite.

Že več filmov je bilo posvečenih pralnicam, ki so jih na Irskem vodile sestre magdalenke med 18. in poznim 20. stoletjem. Tja so družine poslale nespodobne ženske, dekleta – ocenjujejo, da je bilo teh okrog 30 tisoč – ki so bile pravzaprav zastonj delovna sila. Marsikatero dekle je tam rodilo nezakonskega otroka, ki ga ni smelo obdržati. Šele leta 2014 se je država uradno opravičila za početje teh samostanov. Spomnimo se filma Sestre magdalenke režiserja Petra Mullana ali Philomene v režiji Stephena Frearsa, zdaj pa je o tej temi po noveli Claire Keegan nastal film Take majhne stvari v režiji Tima Mielantsa. Recenzijo je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Dejan Kaloper. Družinski oče Bill Furlong se preživlja kot trgovec s premogom na irskem podeželju. Ko okrog božiča 1985 dostavi premog v lokalni samostan, v kleti najde premraženo nosečo mladostnico. Medtem ko se začne poglabljati v zlorabe, ki se skrivajo za zidovi samostana, se sooča tudi z lastnimi travmami iz otroštva, ko je moral v konservativnem okolju odraščati kot potomec matere samohranilke. Irski koprodukcijski film Take majhne stvari pod taktirko belgijskega režiserja Tima Mielantsa je bil premierno prikazan na lanskem Berlinalu in temelji na noveli irske pisateljice Claire Keegan. Filmski fabuli se sicer rahlo pozna, da temelji na kratki zgodbi, vendar je delo v sebi zaključena celota. Na filmskem platnu igralsko dominira Cillian Murphy; pravzaprav se celovečerec osredotoča predvsem na notranji svet njegovega molčečega Billa Furlonga. Je v tem uspešen? Da in ne. Skozi njegovo pretežno pasivno ravnanje spoznamo zelo natančno izrisan mikrokozmos, tako zasebni kot družbeni, toda avtorskim postopkom bi lahko očitali, da gledalca vse preveč neposredno vodijo za roko, da bi delo zraslo v nekaj zares presežnega. Kljub nekaj zanimivim elipsam in režijskim odločitvam kot gledalci vsa spoznanja dejansko dobimo postrežena na pladnju; še večinoma monokromatska paleta krompirjastih, sepija tonov vsaj enako kot k morečemu vzdušju prispeva k občutku instantne stiliziranosti. Pa še za božič se dogaja, razumete? Seveda vse te jasne poante v ničemer ne zmanjšujejo teže grozljive dediščine katoliških zlorab tekom 20. stoletja na Irskem, ki jih je leta 2002 odmevno izpostavil že celovečerec Sestre Magdalenke škotskega avtorja Petra Mullana. V tem pogledu je tudi ogrodje filma Take majhne stvari večna zgodba borbe posameznika proti sistemu. Če smo rekli, da je v igralskem smislu to v celoti film Cilliana Murphyja, pa gre v pozitivnem smislu izpostaviti, da je to vendarle delo o ženskah in skozi pripoved spretno preigra številne vloge, ki so jih morale igrati ali jih še vedno igrajo na življenjski poti Billa Furlonga: od njegovih petih hčera in ljubeče soproge, preko njegove mame in njene delodajalke ter poznejše skrbnice, do »padlih deklet« in sistema represije žensk nad ženskami v samostanu, ki jo pooseblja mati prednica v odlični igralski interpretaciji Emily Watson. Film Take majhne stvari je v celoti soliden in zapusti razumski in čustven odmev. Pred gledalca spretno postavi tudi vprašanje, kako bi ravnal, če bi se znašel v čevljih Billa Furlonga. Bi ostal nemi opazovalec z varne razdalje ali bi bil tisti »drugi« – gre torej za isto vprašanje, ki nam ga zastavi mojstrski, z zlato palmo nagrajeni hrvaški kratki film Mož, ki ni mogel molčati …

Molile so redovnice - Sestre sv. Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre sv. Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Koprodukcija Teatra Tivoli in Festivala Ljubljana reinterpretira eno najbolj zvenečih ruskih dram 20. stoletja. Kanonska Čehovljanska zgodba o polzenju časa in neskončnem hrepenenju na ruskem podeželju je tokrat umeščena v mitski prostor Viteške dvorane Križank in Križevniške cerkve. Režiser: Ivica Buljan Prevajalka, prirejevalka in dramaturginja: Manca Sevšek Majeršič Scenograf: Lazar Bodroža Kostumografinja: Slavica Janoševič Skladatelja: Igor Vićentić, Mirko Vičentič Polič Avtor videa: Martin Draksler Oblikovalec luči: Milan Golob Lektor: Martin Vrtačnik Oblikovalka vizualne podobe: Antea Arizanović Igralska zasedba: Aleksandra Balmazović, Uroš Fürst, Olga Grad, Jernej Markelj, Gal Oblak, Saša Pavlin Stošić, Kaja Petrovič, Jožef Ropoša, Joakim Tasić, Milena Vasić, Lovro Zafred

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Nabirka Petrov novčič. Pomagajmo papežu Frančišku pri njegovem poslanstvu.Škof Jamnik v Bruslju poudaril pomen slovenstva.Sestre in bratje Frančiškovega svetnega reda so se srečali na Vidmu pri Ptuju.Občni zbor Društva ljubiteljev jaslic Slovenije.

Sestre matere Terezije, misijonarke ljubezni, so med prvimi ...Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Come il benessere della donna può essere migliorato grazie agli integratori derivanti dalla dieta mediterranea? Qual'è veramente la differenza tra startup e impresa? In questa chiacchierata a 3 con Sabrina Fiorentino e Sonia Elicio (CEO & Founder e CGO @ Sestre) abbiamo ripercorso la loro storia imprenditoriale, le scelte fatte, i pregiudizi affrontati e le sfide che fronteggiano in generale le imprese femminili italiane e pugliesi. Per approfondire

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Na Brezjah srečanje družin ljubljanske nadškofije.Seminar o posvojitvi otroka.Podelitev MEPI priznanj za mlade v Mariboru.Sestre karmeličanke na srečanju s papežem Frančiškom.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre sv. Križa.

Prihaja pomlad, ki jo napovedujejo z juga priletele ptice selivke in takoj za njimi še z juga priletela delovna sila, ki se bo ugnezdila po naših gajih in logeh. V začetku aprila bomo podpisali memorandum o lažjem zaposlovanju delavcev s Filipinov v Sloveniji. Delali bodo v glavnem v socialnem in zdravstvenem varstvu, predvsem v poklicih, kjer znanje, oziroma neznanje jezika ni tako bistveno. Gre na nek način za nadaljevanje zgodbe, ki se je v predkoronskem blagostanju zdela kot novinarska raca, dokler niso začele še nekatere druge evropske države, tudi naše sosede, gledati na tropski paradiž kot na neskončno morje poceni delovne sile. Letos, oziroma ob letu osorej, ko birokrati uredijo vse v zvezi s selitvijo Filipincev pod Alpe, bomo torej videli, kar na hrvaški obali spremljamo zdaj že nekaj let; da so na svetu ljudje in države in pokrajine, ki so še bolj revne in uboge, kot si to radi predstavljamo za nas same. Primerjava s pticami selivkami, ki se kot v lekciji iz čitanke za drugi razred osnovne šole selijo z juga proti severu, takoj ko podnebje to dopušča, ni ne cinična ne zlonamerna. Tok delavne sile, gnan z najbolj uničujočim izumom človeštva, se pravi z neoliberalno inačico kapitalizma, poganja delavno silo z juga proti severu; kot one losose, ki jih nato v bistrih vodah pogoltnejo ali medvedi ali ribiči. Najbolj znane selivke so medicinske sestre. Iz Bosne jih je do zdaj odšlo že tisoče, kar pomeni, da skoraj vse. V glavnem na zahod. Slovenske medicinske sestre migrirajo v Avstrijo, najbolj nenavadno pa je, da avstrijske v Nemčijo. In potem beremo, da se nemške, sploh tiste ob meji, najraje selijo v Švico, le švicarske se ne selijo nikamor, ker Švicarji so ultimativna destinacija, ob gorah in jezerih imajo še trdno valuto in urejeno družbo. Ampak ko prileti z juga na sever nova jata medicinskih sester, takoj za njimi pa v manjšem številu in med mnogo glasnejšim skovikanjem še kontingent zdravnikov, smo mi na severu svoj problem rešili. Ko Slovenci dobimo pošiljko bosanskih medicinskih sester in ko Avstrijci ugnezdijo jato slovenskih, sta Slovenija in Avstrija preskrbljeni. Zdravstvena nega je zagotovljena in zdravstveni minister je vsaj za nekaj ur iz najhujšega. Ampak ob tem seveda ne pomislimo, da smo s tem, ko smo rešili svoj problem, povzročili problem na drugi strani palice. V Bosni osebja v zdravstveni negi praktično ni, Filipini v tem segmentu niso samo tretji svet, temveč jih lahko mirno označimo za predmoderno družbo. Medicinske sestre selivke niso zmaga za določen zdravstveni sistem, temveč so samo v zmago preoblečen poraz. Še nekaj let nazaj smo v Sloveniji od zdravniškega osebja zahtevali nepopustljive izpite iz našega jezika, s katerim so imeli celo pred nekaj desetletji še bratje strašanske težave. Kajti dvojina je ovira, prek katere je skoraj nemogoče preplezati; a če smo še nedolgo nazaj ogorčeno gledali zdravnika, ki je sebe in bolnika naslavljal kot množino, smo zdaj pripravljeni uvoziti kontingent Filipincev, med katerim bodo lingvistično najbolj nadarjeni potrebovali leta, da si bodo v gostilni znali sami naročiti pivo in male vampe. Ampak vse to govoričenje ne odgovori na osnovno vprašanje, ki se v slovenščini glasi: »Zakaj?« ali še bolj prav: »Čemu?« Jasno je, zakaj gredo bosanske medicinske sestre v Slovenijo, slovenske v Avstrijo, avstrijske v Nemčijo in nemške v Švico. Skrivnost je v plačilu. Prek vsake nove meje je zaslužek višji, nekaj pa imajo dodati tudi delavna dovoljenja, oziroma članstvo v evropski povezavi, oziroma memorandumi, kot ga bomo podpisali s Filipini. Medicinske sestre ne morejo kar prosto frčati po evropskih domovih za ostarele. Ko pa jim uspe priti v državo severno, oziroma zahodno od njihove, so tam praviloma bolje plačane. Preprosta misel poštenjaku narekuje, da se naivno vpraša: »Čemu pa mi ne plačamo medicinskih sester kot Avstrijci, oziroma čemu jih Avstrijci ne plačajo tako kot Nemci, oziroma zakaj vsi narodi na svetu medicinskih sester ne plačajo tako kot Švicarji?« Odgovor žal odzvanja v vetru. Vsaka nova vlada, pa ne le slovenska, zatrdi, da ima, ali vsaj pozna odgovor, vsaka nova zdravstvena politika, pa ne le slovenska, se čoha po glavi, ko izšola na desetine kakovostnega zdravstvenega kadra, ki pa komaj čaka, da jo zvizne čez mejo. Potem pa se morajo zdravstveni ministri iti uvoznike belega blaga, ko krpajo kadrovsko stisko in ko so na novo zgrajeni domovi za starejše občane prazni, ker ni zaposlenih, ki bi v njih delali. Potencialni odgovor na to zapleteno politično in zdravstveno-politično vprašanje se nam ponudi sam od sebe; če bi izkoreninili korupcijo v zdravstvu, pa ne po korakih, ampak čisto in povsem, bi lahko slovenske medicinske sestre ostale doma. Če se zdravstvo ne bi utapljalo v papirologiji, če bi se še bolj digitaliziralo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. Če bi propagirali in uveljavljali prakse, ki vzpodbujajo zdrav način življenja, hkrati pa prepovedali prakse, ki nas od tega odvračajo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. In nenazadnje; če bi zaslužke, tudi status, ugled in spoštovanje posameznih poklicev, ki so v zdravstvenem sistemu prisotni, nekoliko bolj zbližali, bi lahko slovenske, pa tudi bosanske, nemške in filipinske sestre delale v okolju, ki jih je ne samo izšolalo, temveč ki so se mu pri odločitvi za ta human in naporen poklic tudi zavezale.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre sv. Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Sestre so se dogovorile, da si bodo letni časi v vsakem letu sledili tako, kot so nastali … Pripoveduje: Urška Hlebec. Napisala: Kati Rupnik. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

In our 21st episode we go deep with S10 from the Netherlands, celebrate Slovenia's groundbreaking drag queens Sestre, and get our episode title from Italy's Francesca Michelin. We also go on a journey with Nicki French as she plays that song again, bemoan the fact that Halo didn't make it through for Austria, and are certain that we don't want Albania's Fifi to Stop. So if you've got an hour to spare, let us play those songs again, reminding you of how it used to be. Playing those songs again, wishing it could be like before, oh yeah. Oh deejay (that's us by the way) please do play those songs again… Socials: Twitter: @EuroQueensPod Instagram: EurovisionQueens Email: EurovisionQueens@gmail.com Spotify playlist: shorturl.at/egvEP Season 1: Episode 21 Di Diepte by S10 (Netherlands 2022) No Degree of Separation by Francesca Michelin (Italy 2016) Samo ljubezen by Sestre (Slovenia 2002) Don't Play That Song Again by Nicki French (UK 2000) Halo by LUM!X feat Pia Maria (Austria 2022) Stop by Fifi (Albania 2023) Geef het op by Clouseau (Belgium 1991)

Sestre Supplements è una startup femtech che mira a diventare punto di riferimento per i nutrienti dedicati al benessere femminile. La storia di Sabrina ci ha colpite per la tanta tenacia che Sabrina ha dimostrato nel suo percorso e il suo saper raccontare un percorso di crescita personale profondo. Nata e cresciuta in un piccolo paese in Puglia, Sabrina ha dovuto abbattere tanti ostacoli per arrivare prima a Milano dove lavorava in un'azienda farmaceutica durante la settimana e in farmacia il week-end poi a lanciare la sua propria azienda.  SCOPERTA UNA passione per la nutraceutica, la disciplina che unisce la nutrizione e la farmaceutica, Per iniziare il suo percorso imprenditoriale decide di tornare in Puglia e lanciare una startup che produce integratori  per sostenere e favorire la fertilità, Sestre nasce dalla  La sua mission è chiara, ma non ha consapevolezza di cosa va incontro quando lancia Sestre. Una volta partita, Sabrina brucia velocemente tutti i suoi risparmi e deve affrontare una serie di delusioni e cadute che non si aspetta dalla vita da imprenditrice. Ma piano piano la strada si sblocca. Il fatturato cresce e quest'anno hanno previsto di raggiungere 1 milione di euro di fatturato. Ad oggi Sestre ha raccolto 250 mila euro da CDP e Bando Regione Puglia e si sta preparando per una raccolta da oltre un milione di euro, programmata per il prossimo anno. Questa storia ci dimostra che non c'è bisogno di essere perfetti, l'importante è lanciarsi ed essere determinati, perché alla fine il lavoro e il sacrificio portano sempre risultati. SOCIAL MEDIA Se vi piace il podcast, il modo migliore per dircelo o per darci un feedback (e quello che ci aiuta di più a farlo diffondere) è semplicemente lasciare una recensione a 5 stelle o un commento su Spotify o l'app di Apple Podcast. Ci ha aiuta davvero tantissimo, quindi non esitate :) Se volete farci delle domande o seguirci, potete farlo qui: Instagram ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠@madeit.podcast⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ LinkedIn ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠@madeitpodcast⁠⁠⁠

O protestima, o kontramitingu, o odjecima istih, o Jeci i Seki. O nama. Na kraju se rasprava otme i Volter i Ruso odu u pitanje kako doći do idealnog ili makar moralno prihvatljivog društva. Pratite nas na: https://www.youtube.com/@dopisiizdiznilenda www.facebook.com/DopisiizDiznilenda/ www.podcast.rs/autori/dopisi-iz-diznilenda/ Ako želite da nam pomognete u održavanju servera na soundcloudu, uplate rado primamo na PayPal: mtanic@gmail.com ili postanite naš patron na www.patreon.com/dopisi Miljan: fb: /mtanic, Twitter/Instagram: @mtanic YouTube: /Mtanic Nemanja: fb: /paleksic @diznilend iTunes: itunes.apple.com/us/podcast/id1223989792 Stitcher: https://www.stitcher.com/show/dopisi-iz-diznilenda-podcast Pocket Casts: pca.st/pT2h podcast.rs/show/dopisi-iz-diznilenda/ Spotify: https://open.spotify.com/show/4U3wm6QOkJ30QEbk1kvqZS?si=RM6QdrOlTuO0WUJzYBl7hA

Sestre, Tanja in gobice by Radio City

Sindikat medicinskih sestara Novog Južnog Walesa pokrenuo je pravni postupak protiv državne vlade, samo 10 dana prije državnih izbora. Udruga medicinskih sestara i primalja tvrdi da je 'otkrila sustavno i trajno nepridržavanje pravila ... što je rezultiralo stotinama tisuća propuštenih sati njege.' Ali premijer ostaje pri stavu da je državni zdravstveni sustav Novog Južnog Walesa najbolji u zemlji.

SRPSKI RADIO ČIKAGO – SESTRE GOBOVIĆMARIJA I MARINA, GOBO SISTERS BAND1. PEVAMO SRCEM I NEGUJEMO TRADICIONALNU MUZIKUSERBIAN RADIO CHICAGO IS A KEY PLAYER AMONG THE ETHNIC BROADCASTERS IN THE U.S. AND IS CONSIDERED THE NUMBER ONE MEDIA OUTLET IN THE SERBIAN-AMERICAN AND BALKAN COMMUNITY IN THE UNITED STATES OF AMERICA AND CANADA.SERBIAN RADIO CHICAGO BROADCASTS DAILY FROM 3PM TO 4PM CST ON WNWI AM 1080, CHICAGO.http://www.gobosistersband.rs/en/HTTPS://WWW.SERBIANRADIOCHICAGO.COMHTTPS://WWW.SERBIANRADIOCHICAGO.NETSupport the show

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre sv. Križa.

Jučer su na ulicama Sydneya prosvjedovale medicinske sestre iz dviju gradskih bolnica, ukazujući na nedostatak osoblja koji, kako tvrde, ugrožava sigurnost pacijenata. Njihov prosvjed je jedan u nizu apela i prosvjeda zdravstvenih radnika diljem zemlje koji kažu da su pod velikim pritiskom.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

"Nedá sa všetko večne robiť zadarmo a dobrovoľníci nám tu budú padať na hubu. Štát je v tomto pomalší, dlho mu to trvá, ale je to preto, že je zavalený a nevie to rýchlo riešiť. Teraz sa to vylepšilo, cez víkend sme si dohodli pravidlá fungovania. V tejto chvíli si preto myslím, že už by sa to malo zlepšiť," hovorí predseda Únie miest Slovenska a primátor Trenčína Richard Rybníček o chaose s utečencami na hraniciach. "U nás sa napríklad stalo, že mi volal pán, ktorý má vo svojej ubytovni Ukrajincov. Mali tam zdravotnú sestru, ponúkli jej prácu. Keď prišla do nemocnice a ponúkli jej 850 alebo 900 eur v hrubom, povedala, že za také peniaze robiť nebude a odišla preč. Aj toto bude otázka, že akí sú to ľudia a ako budú chcieť byť zaplatení," dodáva Rybníček. Čo by potrebovali samosprávy od štátu? Ako bude vyzerať príspevok na ubytovanie utečencov? A kde budú bývať utečenci z Ukrajiny dlhodobo, ak sa tu rozhodnú zostať? Vypočujte si rozhovor Zuzany Kovačič Hanzelovej s predsedom Únie miest Slovenska Richardom Rybníčkom. – Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na podcasty@sme.sk – Všetky podcasty denníka SME nájdete na sme.sk/podcasty – Podporte vznik podcastu Rozhovory ZKH a kúpte si digitálne predplatné SME.sk na sme.sk/podcast – Odoberajte aj denný newsletter SME.sk s najdôležitejšími správami na sme.sk/suhrnsme – Ďakujeme, že počúvate podcast Rozhovory ZKH.

V oddaji Odprto za srečanja smo gostili Tomaža Miheliča, glavnega vokalista v triu Sestre, ki je pred 20 leti delil ljubezen na slovenskih in evropskih odrih. Spomnili smo se časov bleščic, hoje v visokih petah in večurnega britja nog. Govorili o njegovi ljubezni do plesa, študijskih letih v Ljubljani, potovanju v Indijo, pa tudi o spominih na otroštvo, ki je bilo prežeto z ljubeznijo staršev, pa tudi z zbadljivkami sovrstnikov.

V javnem šolstvu in socialnih zavodih se vsakodnevno srečujejo z mladimi in otroki. Glede na to, da so v epidemiji vzgojno-izobraževalne ustanove v srčiki dogajanja, so tudi redno zaposlene sestre zelo vpete v družbeno dogajanje. Pogovor odstira vpogled v bolj skrito življenje sester, a zato nič manj pomembno za našo družbo.

Dragan Vojvodić Sendler je gost Vladimira Stankovića u 30. epizodi podcasta Biznis Priče.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Najprej si bomo ogledali služenje vojaščine v Jugoslovanski ljudski armadi. Ob 30. obletnici osamosvojitve in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje pripravili razstavo Služimo narodu, ki prek osebnih zgodb ponuja pogled v to obdobje preteklosti. Slovenci so služenje vojaškega roka v JLA doživljali različno, pomenilo jim je vse od nujnega zla pa do častne dolžnosti. Vsekakor je dolgo veljalo za iniciacijo v svet odraslosti in je občutno zaznamovalo življenja številnih Slovencev. V oddaji tudi o slovenskem kratkem filmu Sestre, ki bo drevi premierno na ogled v Kinodvoru. Sestre so tri najboljše prijateljice, ki so si zaradi svojega življenjskega sloga pogosto navzkriž z lokalnimi fanti. Film je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Napovedali bomo tudi zadnji koncert sezone Akademije za glasbo v Ljubljani v okviru programa abonmaja Tutti. Vir fotografije: MNZ Celje

Pred drevišnjo slovensko premiero kratkega filma Sestre, pogovor s Katarino Rešek-Kukla, režiserko filma.

Stanje v zdravstveni negi je alarmantno, piše v pismu vladi Zbornica zdravstvene in babiške nege. Predvsem v bolnišnicah ni več mogoče zagotavljati kakovostne in varne obravnave, ponekod že omejujejo sprejeme bolnikov, saj medicinske sestre dnevno zapuščajo poklic in iščejo lažje delo. V Sloveniji je 23 tisoč medicinskih sester, v največji bolnišnici, UKC Ljubljana, 3740. Tu že dolgo bijejo plat zvona, v času epidemije jih je odšlo 300, samo letos skoraj že 100. Za enako plačo raje delajo v trgovini za blagajno.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Scenaristka in režiserka, dobitnica grand prixa na enem najprestižnejših mednarodnih festivalov kratkega filma za Sestre, glasbenica, glasbena producentka in snovalka videospotov.

Molile so redovnice - Sestre sv. Križa.

Glavna mednarodna nagrada najpomembnejšega filmskega festivala kratkega filma v Clermont-Ferrandu je pripadla slovenskemu filmu Sestre režiserke Katarine Rešek – Kukle. Znan je program letošnjega Berlinala, obeta se noč erotičnega filma, v oddaji pa govorimo tudi o dveh velikanih svetovnega filma, ki sta se pred kratkim poslovila, igralcu Christopherju Plummerju in scenaristu Jeanu-Claudeu Carriereu.

https://pvililovse.wixsite.com/duhovni-odmiki/blog/categories/dnevi-med-letom-a

V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo drevi ob 20. uri premiera plesne predstave Tri sestre. Ta je, kot pove režiser in koreograf Gregor Luštek, nekakšen negativ drame, ki jo je na začetku 20. stoletja napisal Anton Pavlovič Čehov. Mednarodni avtorski in raziskovalni projekt temelji na osebnih izpovedih treh umetnic, ki so iz drugih okolij zaradi ljubezni prišle živet v Slovenijo. Ob spominih na preteklost so v ospredje postavljeni partnerski odnosi. V Svetu kulture tudi o sedmi umetnosti – danes se na spletu začne 32. tržaški filmski festival. To je odlična novica za vse ljubitelje filma v Italiji – na daljavo si bodo namreč lahko ogledali izbor najboljših iz srednje in vzhodne Evrope, tudi slovenskih. Danes pa še nekaj o svojevrstni gledališki pobudi, ki te dni gostuje na Videmskem v Furlaniji-Julijski krajini in na inovativen način briše mejo med virtualnostjo in resničnostjo. Vabljeni v našo družbo! Foto: Barbara Čeferin

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Preljubi,kdo je lažnik, če ne tisti, ki trdi, da Jezus ni Kristus? Pisecprvega Janezovega pisma torej ugotavlja ...

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre sv. Križa.

Nedeljska reportaža se razgleduje po življenju in delu patronažnih medicinskih sester, ki jih kljub čudnim časom ohranjanja razdalje brez pomisleka spustimo čez domači prag. Vemo namreč, da nam lahko pomagajo z zdravilom, novimi povoji ali pa že samo s toplimi, prijaznimi besedami, ki jim jih nikoli ne zmanjka. To, da so pri nas doma, je vendarle njihov poklic.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Sestre so se dogovorile, da si bodo letni časi v vsakem letu sledili tako, kot so nastali … Pripoveduje: Urška Hlebec. Napisala: Kati Rupnik., Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Emil has a chat with Felix ''Daphne'' Blass, one of the three lovely air stewardesses who made up the drag act Sestre, that represented Slovenia in 2002. Despite being a rather controversial choice they became a number one hit in Slovenia, and drew a lot of attention in Tallinn. Their brave statement opened doors for other drag acts and the LGBT community in general. We get to listen to the story of how Sestre was formed, how they got and won with the song and their week at the Eurovision, where a single Felix took his air stewardess job seriously and offered full service. Legend: SestreSong: Samo Ljubezen (Slovenia 2002)Host: Emil LöfströmContact: emil@schlagervannerna.seInstagram Facebookhttp//www.eurovisionlegends.se See acast.com/privacy for privacy and opt-out information.

V oddaji Moja zgodba, ste lahko prisluhili spominom sestre Leonarde Rot, Marijine sestre čudodelne svetinje, doma od sv. Vida nad Cerknico. Gre za spomine na težke dni po drugi svetovni vojni, ko so bile redovnice izgnane iz bolnišnic, zaplenjeno jim je bilo vse premoženje, veliko so jih obsodili na prisilno delo v taboriščih Ferdrenk, Škofjeloški grad in Begunje. V uvodni oddaji je bila naša gostja predstojnica s. Irma Makše.

V oddaji Moja zgodba, ste lahko prisluhili spominom sestre Leonarde Rot, Marijine sestre čudodelne svetinje, doma od sv. Vida nad Cerknico. Gre za spomine na težke dni po drugi svetovni vojni, ko so bile redovnice izgnane iz bolnišnic, zaplenjeno jim je bilo vse premoženje, veliko so jih obsodili na prisilno delo v taboriščih Ferdrenk, Škofjeloški grad in Begunje. V uvodni oddaji je bila naša gostja predstojnica s. Irma Makše.

V tokratni verski oddaji Sledi večnosti je naša gostja diplomirana teologinja in magistrica zakonske in družinske terapije Polonca Majcenovič iz Maribora, sicer članica občestva šolskih sester sv.Frančiška. Kako se kot redovnica, živeča v celibatu, znajde v vlogi družinske terapevtke in svetovalke, kako doživlja presežnost na polju konkretne dialoškosti, je le nekaj poudarkov iz oddaje.

V čisto pravi pravljici bi najprej prečkali devet gora in nato še devet voda, tokrat pa smo do svoje postojanke, mesta Q, prispeli brez kakršnega koli napora. Res pa je, da se je pot takrat šele začela. Mesta Q na našem planetu ni, toda če bi povezali namige iz knjige, bi lahko upravičeno trdili, da obstaja v Pakistanu.Toda v tej zgodbi nič ni tako, kakor se zdi, a hkrati tudi je. Drugače niti ne more biti, če je v roman vtkana sled magije oziroma, natančneje, magičnega realizma, ki ga skrbno dozira roka britansko-indijskega avtorja Salmana Rushdija.Naš vodnik po mestu Q in romanu Sram (ang. Shame, izšel 1983) je pesnik, pisatelj, esejist, profesor na medicinski fakulteti, pa tudi specialist klinične mikrobiologije in imunologije, Alojz Ihan.Imunolog pa je po poklicu tudi osrednja oseba Rushdijevega romana. In Omar Hajam je tisti, ki je bil bil rojen v mestu Q, v tamkajšnji palači, kjer so živele tri sestre. Vse tri so si želele otroka, vse skupaj so ga tudi dobile, a enega samega, enega skupnega. Hajam je tako postal sin trem mamam. Zanje je bil kot ptiček v zlati kletki: živel je v neskončno veliki palači, a tako, kot so bile nekoč same, izoliran od vsega sveta.Sram tisočerih obrazov je rdeča nit romana, kaže pa se tudi v svoji negaciji, kot antisram. Sestre so sram čutile, ker so bile ujetnice svojega očeta. »Ne gre za sram, ki bi bil posledica moralnega prekrška, ampak je posledica stanja,« pripoveduje Ihan. Sestre so bile ujete v nekakšen stockholmski objem svojega očeta in tako ločene od okolice, tistim, ki te gledajo z druge strani, pa nikakor ne moreš razložiti, da ji pravzaprav pripadaš, zato se od njih še bolj ograjuješ.Hajama pa ni smelo biti sram. Zato so ga tri sestre, tri njegove mame vzgajale v človeka, ki ve, da si lahko vse dovoli, zato v romanu predstavlja vzor brezsramnosti. »Vzame si tisto, kar mu prinese življenje. Raje tisto, kar je bolje, kot ono, kar je slabše, in raje več kot manj. Za nič mu ni nerodno oziroma ni ga sram.«Med pobiranjem najboljših sadežev življenja se izolira tudi navznoter, zapre se vase, obenem pa mu ni tuja nobena moralna prepreka, ko v grabljenju za več in še več stopa po vse višjih oprimkih hierarhične lestvice tamkajšnje družbe.Kako nizko pade, kdor tako visoko leta, pa prisluhnite v podkastu.—-Alojz Ihan je izdal šest pesniških zbirk, štiri romane, tri esejistične zbirke, za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada (1986). Pri založbi Beletrina je izšlo pet njegovih knjig: Romanje za dva … in psa, Deset božjih zapovedi, Državljanski eseji, Slike z razstave, Čas nesmrtnosti - smrt v dobi bionike.V teh mesecih je močno vpet v preprečevanje širjenja novega koronavirusa, zato so romani, kakršen je Sram, »zdravilni«. »Ko vidiš, da naključja ne preobračajo življenj le v knjigah, ti čedalje blj postaja jasno, da si del sveta, ki je bil tako ali tako vedno naključen,« pravi Ihan.

Potrebujeme príbehy. Potrebujeme povzbudiť. A potrebujeme veriť v dobro. Preto potrebujeme rozprávky. V denníku SME sme sa preto rozhodli, že počas týchto komplikovaných časov vám každý deň budeme prinášať rozprávky. Počúvate ďalšie špeciálne rozprávkové vydanie podcastu Dobré ráno, ktoré je určené nielen deťom. Rozprávky zo Zlatého fondu denníka SME pre vás načítal svojim charakteristickým hlasom úžasný herec a člen činohry Slovenského národného divadla Robert Roth. Predchádzajúce rozprávky Škrupinový zámok Dvanásť mesiačikov Zlatovlasé dvojčatá Jelenček Tri zlaté hrušky Pani mačička Janko a macko Ako išlo vajce na vandrovku Pamodaj šťastia, lavička Tri citróny Mahuliena, zlatá panna Lietajúci kufor Cínový vojačik O hlúpom Jankovi Jedlička Škriatok a panička Divé labute Detská pletka Tri priadky

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Doktorke Irena Vučenović, Jelena Hartman i Ana Bogut i medicinska sestra Jelena Arežina rade u Hitnoj pomoći u Beogradu i za Radio Karantin ocenjuju da li su karantinske mere u Srbiji dobre i upoređuju ovu krizu sa bombardovanjem Srbije.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Rodan je výrobca oštepov. Kráľ ho obdaril 50 zlatými mincami. O tom ako ich použiť sa poradil s bankárom Nathonom.  Podcast Klub InvestorovGeorge S. Clason, Najbohatší muž v Babylonewww.investiciaslovensko.sk

Isobel and Roland are here once again with a very special 50th official episode of the Europhoria Podcast. It's Roland's 30th birthday and the pair are finally reunited to record in the same room in over a year. After catching up on Eurovision news and some top-notch celeb-spotting, Roland tells the story of the fabulous Sestre from Slovenia and their less-than-fabulous journey to the Eurovision Song Contest. Roland then does his best to impress Isobel with this week's attempt at creating a Eurovision smash hit.

Gost je tokrat Marko Milič, ki trenutno igra v Kuvajtu in je preskočil avto. In zabil. Feedback je vedno dobrodošel. Lahko nam težite na Twitterju oziroma preko maila podrobnosti(afna)apparatus.si. Podrobnosti lahko finančno tudi osebno podprete. Zapiski: Olimpija – zabijanje čez avto Marko Milič Mix Kuvajt – Milič igra Kuwait City Teheran Weird zadeve: BOKI: Leteči avtomobili […]