Podcasts about sestre

Deseci tisuća registriranih medicinskih sestara diljem zemlje uskoro će moći steći dodatne kvalifikacije za propisivanje lijekova koji se obično izdaju samo na recept liječnika. Riječ je o reformi koja bi mogla promijeniti medicinski krajolik Australije, ali i živote mnogih pacijenata.

Odluka da se registrovanim medicinskim sestrama dozvoli propisivanje lijekova rješava mnoge probleme u zdravstvenom sistemu. Desetine hiljada registrovanih medicinskih sestara širom Australije uskoro će moći nadgraditi svoje obrazovanje (postdiplomski studij) kako bi mogle propisivati lijekove koji su do sada bili isključivo u nadležnosti ljekara.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Novi izvještaj Udruženja medicinskih sestara i babica Novog Južnog Velsa otkriva alarmantne stope rasizma i diskriminacije kojima su izloženi pripadnici Aboridžinske zajednice i zdravstveni radnici iz različitih kulturnih sredina. Sindikat je pozvao na hitno djelovanje kako bi se ovaj problem riješio, nakon što je gotovo 70% ispitanika u anketi izjavilo da se suočavaju s rasizmom na radnom mjestu. U istraživanju je učestvovalo više od 3.000 članova sindikata. Jedan od pet ispitanika rekao je da je verbalno zlostavljan ili vrijeđan, dok je jedan od deset naveo da je bio izložen pogrdnim nazivima od strane pacijenata, klijenata ili kolega.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Ime tedna je postal Béla Szomi, literat, glasbenik, učitelj osnovnošolske fizike in velik ljubitelj astronomije, ki v osrčju Goričkega, v Šalovcih, organizira astronomske tabore. Ti mladim iz vse Slovenije astronomijo že 25 let približujejo na praktičen in prijazen način. Ob tem je avtor številnih knjig in delovnih zvezkov, njegovi učenci pa dosegajo odlične rezultate na področjih logike in astronomije.Kandidatki sta bili še: Alenka Jensterle Doležal, pisateljica, prevajalka in literarna zgodovinarka, ki je za pesniško zbirko Ure in one: Otrokom in pesnicam prejela pesniško nagrado kresnice 2025. Izjemna poznavalka literature od leta 2002 živi na Češkem, kjer na Karlovi univerzi v Pragi predava slovensko književnost. Organizirala je tudi več slovenističnih konferenc.  Katarina Bogdanović – Kukla, glasbenica, scenaristka in režiserka filma Fantasy, ki je svetovno premiero doživel na odmevnem 78. filmskem festivalu v Locarnu, z njim zdaj tekmuje tudi za nagrado Srce Sarajeva. Celovečerni prvenec je nadaljevanje njenega kratkega filma Sestre, za katerega je pred leti prejela glavno nagrado na prestižnem festivalu v Clermont-Ferrandu. Foto: arhiv Béle Szomija

Molile so redovnice - Sestre sv. Križa.

Molile so redovnice - Sestre sv. Križa.

Na festivalu v Locarnu bo premierno prikazan Fantasy – celovečerni prvenec slovenske režiserke Kukle, ki je veliko uspehov požela že s svojim kratkim filmom Sestre. Pogovarjamo se s Kamalom Aljafarijem in Hano Jušić, ki se s svojima filmoma prav tako v Locarnu potegujeta za zlatega leoparda. Poleg tega smo bili na snemanju Birme – novega filma Darka Sinka – in ocenjujemo preživetveni triler, ki je obenem zgodba o zombijih in družbena satira Vincent mora umreti režiserja Stéphana Castanga.

Avgust v švicarskem Locarnu diha v jeziku filma. Med avtorskimi pogledi, ki se letos prvič predstavljajo svetu, je tudi glas slovenske režiserke in scenaristke Kukle. Njen celovečerni prvenec Fantasy, nadaljevanje večkrat nagrajenega kratkega filma Sestre, bo tam premierno prikazan v tekmovalnem programu festivala. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh kot Mihrije, Mina Milovanović kot Sina, Mia Skrbinac kot Jasna in Alina Juhart v naslovni vlogi Fantasy. Zgodba spremlja tri prijateljice na pragu odraslosti, katerih svet zamaje srečanje z mlado transspolno žensko. Film diha skozi glasbo, gradi pripoved v podobah in odpira prostor za bližino, pogum ter vprašanja, ki jih pogosto preglasimo. Ne ponuja zaključkov, temveč prostor za dvom, premik in iskanje – kdo smo, ko ni nikogar, ki bi nas določal, in ali je mogoče živeti zunaj zgodb, ki so nam bile namenjene? Za vizualno podobo skrbi direktor fotografije Lazar Bogdanović, za glasbo Relja Ćupić, za montažo Lukas Miheljak, za zvok Julij Zornik. Scenografija je delo Maje Šavc, kostumografija Damirja Rakovića, maska pa Tinke Prpar. Gašper Stražišar se s Kuklo pogovarja o poti od kratkega do celovečernega filma, o temah identitete in pripadnosti ter o ustvarjalnem procesu, ki je Fantasy popeljal od zamisli do premiere v Locarnu in naprej na mednarodna prizorišča.

Napad na katoliško cerkev v Gazi.Sestre usmiljenke ustanovile novo provinco.Škof Štumpf o razmerah v Banja Luki.Obnova mariborske stolnice v teku.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Gostja oddaje Odprto za srečanja je Anita Prelec, predsednica Zbornice - Zveze, krovne strokovne organizacije zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ki je z več kot 17 tisoč člani, najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu. Anita Prelec je diplomirana medicinska sestra, magistrica znanosti, višja predavateljica in avtorica številnih strokovnih člankov. Osem let je bila v vodstvu Evropske babiške zveze, za svoj doprinos stroki je prejela zlati znak, najvišje priznanje Zbornice - Zveze. Ob imenovanju na mesto predsednice konec marca letos, je poudarila pomen razvoja avtonomne stroke zdravstvene in babiške nege ter javnega, vsem dostopnega zdravstvenega sistema.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Povezali smo se z Ugando in misijonom na njenem podeželju. Misijonarka s. Urša Marinčič nam je zaupala, kako raste šola, za katero ste darovali v lanski Pustni Sobotni iskrici. Sestre prosijo tudi za konkretno pomoč pri opremljanju in učnih pripomočkih, prosijo za angleške knjige, inštrumente in igrala. Več pa v rubriki Pojdite in učite.

Povezali smo se z Ugando in misijonom na njenem podeželju. Misijonarka s. Urša Marinčič nam je zaupala, kako raste šola, za katero ste darovali v lanski Pustni Sobotni iskrici. Sestre prosijo tudi za konkretno pomoč pri opremljanju in učnih pripomočkih, prosijo za angleške knjige, inštrumente in igrala. Več pa v rubriki Pojdite in učite.

Že več filmov je bilo posvečenih pralnicam, ki so jih na Irskem vodile sestre magdalenke med 18. in poznim 20. stoletjem. Tja so družine poslale nespodobne ženske, dekleta – ocenjujejo, da je bilo teh okrog 30 tisoč – ki so bile pravzaprav zastonj delovna sila. Marsikatero dekle je tam rodilo nezakonskega otroka, ki ga ni smelo obdržati. Šele leta 2014 se je država uradno opravičila za početje teh samostanov. Spomnimo se filma Sestre magdalenke režiserja Petra Mullana ali Philomene v režiji Stephena Frearsa, zdaj pa je o tej temi po noveli Claire Keegan nastal film Take majhne stvari v režiji Tima Mielantsa. Recenzijo je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Dejan Kaloper. Družinski oče Bill Furlong se preživlja kot trgovec s premogom na irskem podeželju. Ko okrog božiča 1985 dostavi premog v lokalni samostan, v kleti najde premraženo nosečo mladostnico. Medtem ko se začne poglabljati v zlorabe, ki se skrivajo za zidovi samostana, se sooča tudi z lastnimi travmami iz otroštva, ko je moral v konservativnem okolju odraščati kot potomec matere samohranilke. Irski koprodukcijski film Take majhne stvari pod taktirko belgijskega režiserja Tima Mielantsa je bil premierno prikazan na lanskem Berlinalu in temelji na noveli irske pisateljice Claire Keegan. Filmski fabuli se sicer rahlo pozna, da temelji na kratki zgodbi, vendar je delo v sebi zaključena celota. Na filmskem platnu igralsko dominira Cillian Murphy; pravzaprav se celovečerec osredotoča predvsem na notranji svet njegovega molčečega Billa Furlonga. Je v tem uspešen? Da in ne. Skozi njegovo pretežno pasivno ravnanje spoznamo zelo natančno izrisan mikrokozmos, tako zasebni kot družbeni, toda avtorskim postopkom bi lahko očitali, da gledalca vse preveč neposredno vodijo za roko, da bi delo zraslo v nekaj zares presežnega. Kljub nekaj zanimivim elipsam in režijskim odločitvam kot gledalci vsa spoznanja dejansko dobimo postrežena na pladnju; še večinoma monokromatska paleta krompirjastih, sepija tonov vsaj enako kot k morečemu vzdušju prispeva k občutku instantne stiliziranosti. Pa še za božič se dogaja, razumete? Seveda vse te jasne poante v ničemer ne zmanjšujejo teže grozljive dediščine katoliških zlorab tekom 20. stoletja na Irskem, ki jih je leta 2002 odmevno izpostavil že celovečerec Sestre Magdalenke škotskega avtorja Petra Mullana. V tem pogledu je tudi ogrodje filma Take majhne stvari večna zgodba borbe posameznika proti sistemu. Če smo rekli, da je v igralskem smislu to v celoti film Cilliana Murphyja, pa gre v pozitivnem smislu izpostaviti, da je to vendarle delo o ženskah in skozi pripoved spretno preigra številne vloge, ki so jih morale igrati ali jih še vedno igrajo na življenjski poti Billa Furlonga: od njegovih petih hčera in ljubeče soproge, preko njegove mame in njene delodajalke ter poznejše skrbnice, do »padlih deklet« in sistema represije žensk nad ženskami v samostanu, ki jo pooseblja mati prednica v odlični igralski interpretaciji Emily Watson. Film Take majhne stvari je v celoti soliden in zapusti razumski in čustven odmev. Pred gledalca spretno postavi tudi vprašanje, kako bi ravnal, če bi se znašel v čevljih Billa Furlonga. Bi ostal nemi opazovalec z varne razdalje ali bi bil tisti »drugi« – gre torej za isto vprašanje, ki nam ga zastavi mojstrski, z zlato palmo nagrajeni hrvaški kratki film Mož, ki ni mogel molčati …

Molile so redovnice - Sestre sv. Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre sv. Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Koprodukcija Teatra Tivoli in Festivala Ljubljana reinterpretira eno najbolj zvenečih ruskih dram 20. stoletja. Kanonska Čehovljanska zgodba o polzenju časa in neskončnem hrepenenju na ruskem podeželju je tokrat umeščena v mitski prostor Viteške dvorane Križank in Križevniške cerkve. Režiser: Ivica Buljan Prevajalka, prirejevalka in dramaturginja: Manca Sevšek Majeršič Scenograf: Lazar Bodroža Kostumografinja: Slavica Janoševič Skladatelja: Igor Vićentić, Mirko Vičentič Polič Avtor videa: Martin Draksler Oblikovalec luči: Milan Golob Lektor: Martin Vrtačnik Oblikovalka vizualne podobe: Antea Arizanović Igralska zasedba: Aleksandra Balmazović, Uroš Fürst, Olga Grad, Jernej Markelj, Gal Oblak, Saša Pavlin Stošić, Kaja Petrovič, Jožef Ropoša, Joakim Tasić, Milena Vasić, Lovro Zafred

V oddaji iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali bistvene poudarke papeževega obiska Indonezije. V studio pa smo povabili štiri Marijine sestre iz Ukrajine, ki so nam povedale, kakšno je njihovo poslanstvo v tej deželi, ki izgublja upanje, da bo nekoč zavladal mir. Vabljeni k poslušanju!

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Nabirka Petrov novčič. Pomagajmo papežu Frančišku pri njegovem poslanstvu.Škof Jamnik v Bruslju poudaril pomen slovenstva.Sestre in bratje Frančiškovega svetnega reda so se srečali na Vidmu pri Ptuju.Občni zbor Društva ljubiteljev jaslic Slovenije.

Sestre matere Terezije, misijonarke ljubezni, so med prvimi ...Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Come il benessere della donna può essere migliorato grazie agli integratori derivanti dalla dieta mediterranea? Qual'è veramente la differenza tra startup e impresa? In questa chiacchierata a 3 con Sabrina Fiorentino e Sonia Elicio (CEO & Founder e CGO @ Sestre) abbiamo ripercorso la loro storia imprenditoriale, le scelte fatte, i pregiudizi affrontati e le sfide che fronteggiano in generale le imprese femminili italiane e pugliesi. Per approfondire

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Na Brezjah srečanje družin ljubljanske nadškofije.Seminar o posvojitvi otroka.Podelitev MEPI priznanj za mlade v Mariboru.Sestre karmeličanke na srečanju s papežem Frančiškom.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Molile so redovnice - Sestre sv. Križa.

Prihaja pomlad, ki jo napovedujejo z juga priletele ptice selivke in takoj za njimi še z juga priletela delovna sila, ki se bo ugnezdila po naših gajih in logeh. V začetku aprila bomo podpisali memorandum o lažjem zaposlovanju delavcev s Filipinov v Sloveniji. Delali bodo v glavnem v socialnem in zdravstvenem varstvu, predvsem v poklicih, kjer znanje, oziroma neznanje jezika ni tako bistveno. Gre na nek način za nadaljevanje zgodbe, ki se je v predkoronskem blagostanju zdela kot novinarska raca, dokler niso začele še nekatere druge evropske države, tudi naše sosede, gledati na tropski paradiž kot na neskončno morje poceni delovne sile. Letos, oziroma ob letu osorej, ko birokrati uredijo vse v zvezi s selitvijo Filipincev pod Alpe, bomo torej videli, kar na hrvaški obali spremljamo zdaj že nekaj let; da so na svetu ljudje in države in pokrajine, ki so še bolj revne in uboge, kot si to radi predstavljamo za nas same. Primerjava s pticami selivkami, ki se kot v lekciji iz čitanke za drugi razred osnovne šole selijo z juga proti severu, takoj ko podnebje to dopušča, ni ne cinična ne zlonamerna. Tok delavne sile, gnan z najbolj uničujočim izumom človeštva, se pravi z neoliberalno inačico kapitalizma, poganja delavno silo z juga proti severu; kot one losose, ki jih nato v bistrih vodah pogoltnejo ali medvedi ali ribiči. Najbolj znane selivke so medicinske sestre. Iz Bosne jih je do zdaj odšlo že tisoče, kar pomeni, da skoraj vse. V glavnem na zahod. Slovenske medicinske sestre migrirajo v Avstrijo, najbolj nenavadno pa je, da avstrijske v Nemčijo. In potem beremo, da se nemške, sploh tiste ob meji, najraje selijo v Švico, le švicarske se ne selijo nikamor, ker Švicarji so ultimativna destinacija, ob gorah in jezerih imajo še trdno valuto in urejeno družbo. Ampak ko prileti z juga na sever nova jata medicinskih sester, takoj za njimi pa v manjšem številu in med mnogo glasnejšim skovikanjem še kontingent zdravnikov, smo mi na severu svoj problem rešili. Ko Slovenci dobimo pošiljko bosanskih medicinskih sester in ko Avstrijci ugnezdijo jato slovenskih, sta Slovenija in Avstrija preskrbljeni. Zdravstvena nega je zagotovljena in zdravstveni minister je vsaj za nekaj ur iz najhujšega. Ampak ob tem seveda ne pomislimo, da smo s tem, ko smo rešili svoj problem, povzročili problem na drugi strani palice. V Bosni osebja v zdravstveni negi praktično ni, Filipini v tem segmentu niso samo tretji svet, temveč jih lahko mirno označimo za predmoderno družbo. Medicinske sestre selivke niso zmaga za določen zdravstveni sistem, temveč so samo v zmago preoblečen poraz. Še nekaj let nazaj smo v Sloveniji od zdravniškega osebja zahtevali nepopustljive izpite iz našega jezika, s katerim so imeli celo pred nekaj desetletji še bratje strašanske težave. Kajti dvojina je ovira, prek katere je skoraj nemogoče preplezati; a če smo še nedolgo nazaj ogorčeno gledali zdravnika, ki je sebe in bolnika naslavljal kot množino, smo zdaj pripravljeni uvoziti kontingent Filipincev, med katerim bodo lingvistično najbolj nadarjeni potrebovali leta, da si bodo v gostilni znali sami naročiti pivo in male vampe. Ampak vse to govoričenje ne odgovori na osnovno vprašanje, ki se v slovenščini glasi: »Zakaj?« ali še bolj prav: »Čemu?« Jasno je, zakaj gredo bosanske medicinske sestre v Slovenijo, slovenske v Avstrijo, avstrijske v Nemčijo in nemške v Švico. Skrivnost je v plačilu. Prek vsake nove meje je zaslužek višji, nekaj pa imajo dodati tudi delavna dovoljenja, oziroma članstvo v evropski povezavi, oziroma memorandumi, kot ga bomo podpisali s Filipini. Medicinske sestre ne morejo kar prosto frčati po evropskih domovih za ostarele. Ko pa jim uspe priti v državo severno, oziroma zahodno od njihove, so tam praviloma bolje plačane. Preprosta misel poštenjaku narekuje, da se naivno vpraša: »Čemu pa mi ne plačamo medicinskih sester kot Avstrijci, oziroma čemu jih Avstrijci ne plačajo tako kot Nemci, oziroma zakaj vsi narodi na svetu medicinskih sester ne plačajo tako kot Švicarji?« Odgovor žal odzvanja v vetru. Vsaka nova vlada, pa ne le slovenska, zatrdi, da ima, ali vsaj pozna odgovor, vsaka nova zdravstvena politika, pa ne le slovenska, se čoha po glavi, ko izšola na desetine kakovostnega zdravstvenega kadra, ki pa komaj čaka, da jo zvizne čez mejo. Potem pa se morajo zdravstveni ministri iti uvoznike belega blaga, ko krpajo kadrovsko stisko in ko so na novo zgrajeni domovi za starejše občane prazni, ker ni zaposlenih, ki bi v njih delali. Potencialni odgovor na to zapleteno politično in zdravstveno-politično vprašanje se nam ponudi sam od sebe; če bi izkoreninili korupcijo v zdravstvu, pa ne po korakih, ampak čisto in povsem, bi lahko slovenske medicinske sestre ostale doma. Če se zdravstvo ne bi utapljalo v papirologiji, če bi se še bolj digitaliziralo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. Če bi propagirali in uveljavljali prakse, ki vzpodbujajo zdrav način življenja, hkrati pa prepovedali prakse, ki nas od tega odvračajo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. In nenazadnje; če bi zaslužke, tudi status, ugled in spoštovanje posameznih poklicev, ki so v zdravstvenem sistemu prisotni, nekoliko bolj zbližali, bi lahko slovenske, pa tudi bosanske, nemške in filipinske sestre delale v okolju, ki jih je ne samo izšolalo, temveč ki so se mu pri odločitvi za ta human in naporen poklic tudi zavezale.

Sestre so se dogovorile, da si bodo letni časi v vsakem letu sledili tako, kot so nastali … Pripoveduje: Urška Hlebec. Napisala: Kati Rupnik. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

In our 21st episode we go deep with S10 from the Netherlands, celebrate Slovenia's groundbreaking drag queens Sestre, and get our episode title from Italy's Francesca Michelin. We also go on a journey with Nicki French as she plays that song again, bemoan the fact that Halo didn't make it through for Austria, and are certain that we don't want Albania's Fifi to Stop. So if you've got an hour to spare, let us play those songs again, reminding you of how it used to be. Playing those songs again, wishing it could be like before, oh yeah. Oh deejay (that's us by the way) please do play those songs again… Socials: Twitter: @EuroQueensPod Instagram: EurovisionQueens Email: EurovisionQueens@gmail.com Spotify playlist: shorturl.at/egvEP Season 1: Episode 21 Di Diepte by S10 (Netherlands 2022) No Degree of Separation by Francesca Michelin (Italy 2016) Samo ljubezen by Sestre (Slovenia 2002) Don't Play That Song Again by Nicki French (UK 2000) Halo by LUM!X feat Pia Maria (Austria 2022) Stop by Fifi (Albania 2023) Geef het op by Clouseau (Belgium 1991)

Sestre Supplements è una startup femtech che mira a diventare punto di riferimento per i nutrienti dedicati al benessere femminile. La storia di Sabrina ci ha colpite per la tanta tenacia che Sabrina ha dimostrato nel suo percorso e il suo saper raccontare un percorso di crescita personale profondo. Nata e cresciuta in un piccolo paese in Puglia, Sabrina ha dovuto abbattere tanti ostacoli per arrivare prima a Milano dove lavorava in un'azienda farmaceutica durante la settimana e in farmacia il week-end poi a lanciare la sua propria azienda.  SCOPERTA UNA passione per la nutraceutica, la disciplina che unisce la nutrizione e la farmaceutica, Per iniziare il suo percorso imprenditoriale decide di tornare in Puglia e lanciare una startup che produce integratori  per sostenere e favorire la fertilità, Sestre nasce dalla  La sua mission è chiara, ma non ha consapevolezza di cosa va incontro quando lancia Sestre. Una volta partita, Sabrina brucia velocemente tutti i suoi risparmi e deve affrontare una serie di delusioni e cadute che non si aspetta dalla vita da imprenditrice. Ma piano piano la strada si sblocca. Il fatturato cresce e quest'anno hanno previsto di raggiungere 1 milione di euro di fatturato. Ad oggi Sestre ha raccolto 250 mila euro da CDP e Bando Regione Puglia e si sta preparando per una raccolta da oltre un milione di euro, programmata per il prossimo anno. Questa storia ci dimostra che non c'è bisogno di essere perfetti, l'importante è lanciarsi ed essere determinati, perché alla fine il lavoro e il sacrificio portano sempre risultati. SOCIAL MEDIA Se vi piace il podcast, il modo migliore per dircelo o per darci un feedback (e quello che ci aiuta di più a farlo diffondere) è semplicemente lasciare una recensione a 5 stelle o un commento su Spotify o l'app di Apple Podcast. Ci ha aiuta davvero tantissimo, quindi non esitate :) Se volete farci delle domande o seguirci, potete farlo qui: Instagram ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠@madeit.podcast⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ LinkedIn ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠@madeitpodcast⁠⁠⁠

O protestima, o kontramitingu, o odjecima istih, o Jeci i Seki. O nama. Na kraju se rasprava otme i Volter i Ruso odu u pitanje kako doći do idealnog ili makar moralno prihvatljivog društva. Pratite nas na: https://www.youtube.com/@dopisiizdiznilenda www.facebook.com/DopisiizDiznilenda/ www.podcast.rs/autori/dopisi-iz-diznilenda/ Ako želite da nam pomognete u održavanju servera na soundcloudu, uplate rado primamo na PayPal: mtanic@gmail.com ili postanite naš patron na www.patreon.com/dopisi Miljan: fb: /mtanic, Twitter/Instagram: @mtanic YouTube: /Mtanic Nemanja: fb: /paleksic @diznilend iTunes: itunes.apple.com/us/podcast/id1223989792 Stitcher: https://www.stitcher.com/show/dopisi-iz-diznilenda-podcast Pocket Casts: pca.st/pT2h podcast.rs/show/dopisi-iz-diznilenda/ Spotify: https://open.spotify.com/show/4U3wm6QOkJ30QEbk1kvqZS?si=RM6QdrOlTuO0WUJzYBl7hA

Sindikat medicinskih sestara Novog Južnog Walesa pokrenuo je pravni postupak protiv državne vlade, samo 10 dana prije državnih izbora. Udruga medicinskih sestara i primalja tvrdi da je 'otkrila sustavno i trajno nepridržavanje pravila ... što je rezultiralo stotinama tisuća propuštenih sati njege.' Ali premijer ostaje pri stavu da je državni zdravstveni sustav Novog Južnog Walesa najbolji u zemlji.

SRPSKI RADIO ČIKAGO – SESTRE GOBOVIĆMARIJA I MARINA, GOBO SISTERS BAND1. PEVAMO SRCEM I NEGUJEMO TRADICIONALNU MUZIKUSERBIAN RADIO CHICAGO IS A KEY PLAYER AMONG THE ETHNIC BROADCASTERS IN THE U.S. AND IS CONSIDERED THE NUMBER ONE MEDIA OUTLET IN THE SERBIAN-AMERICAN AND BALKAN COMMUNITY IN THE UNITED STATES OF AMERICA AND CANADA.SERBIAN RADIO CHICAGO BROADCASTS DAILY FROM 3PM TO 4PM CST ON WNWI AM 1080, CHICAGO.http://www.gobosistersband.rs/en/HTTPS://WWW.SERBIANRADIOCHICAGO.COMHTTPS://WWW.SERBIANRADIOCHICAGO.NETSupport the show

Jučer su na ulicama Sydneya prosvjedovale medicinske sestre iz dviju gradskih bolnica, ukazujući na nedostatak osoblja koji, kako tvrde, ugrožava sigurnost pacijenata. Njihov prosvjed je jedan u nizu apela i prosvjeda zdravstvenih radnika diljem zemlje koji kažu da su pod velikim pritiskom.

"Nedá sa všetko večne robiť zadarmo a dobrovoľníci nám tu budú padať na hubu. Štát je v tomto pomalší, dlho mu to trvá, ale je to preto, že je zavalený a nevie to rýchlo riešiť. Teraz sa to vylepšilo, cez víkend sme si dohodli pravidlá fungovania. V tejto chvíli si preto myslím, že už by sa to malo zlepšiť," hovorí predseda Únie miest Slovenska a primátor Trenčína Richard Rybníček o chaose s utečencami na hraniciach. "U nás sa napríklad stalo, že mi volal pán, ktorý má vo svojej ubytovni Ukrajincov. Mali tam zdravotnú sestru, ponúkli jej prácu. Keď prišla do nemocnice a ponúkli jej 850 alebo 900 eur v hrubom, povedala, že za také peniaze robiť nebude a odišla preč. Aj toto bude otázka, že akí sú to ľudia a ako budú chcieť byť zaplatení," dodáva Rybníček. Čo by potrebovali samosprávy od štátu? Ako bude vyzerať príspevok na ubytovanie utečencov? A kde budú bývať utečenci z Ukrajiny dlhodobo, ak sa tu rozhodnú zostať? Vypočujte si rozhovor Zuzany Kovačič Hanzelovej s predsedom Únie miest Slovenska Richardom Rybníčkom. – Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na podcasty@sme.sk – Všetky podcasty denníka SME nájdete na sme.sk/podcasty – Podporte vznik podcastu Rozhovory ZKH a kúpte si digitálne predplatné SME.sk na sme.sk/podcast – Odoberajte aj denný newsletter SME.sk s najdôležitejšími správami na sme.sk/suhrnsme – Ďakujeme, že počúvate podcast Rozhovory ZKH.

Dragan Vojvodić Sendler je gost Vladimira Stankovića u 30. epizodi podcasta Biznis Priče.

Potrebujeme príbehy. Potrebujeme povzbudiť. A potrebujeme veriť v dobro. Preto potrebujeme rozprávky. V denníku SME sme sa preto rozhodli, že počas týchto komplikovaných časov vám každý deň budeme prinášať rozprávky. Počúvate ďalšie špeciálne rozprávkové vydanie podcastu Dobré ráno, ktoré je určené nielen deťom. Rozprávky zo Zlatého fondu denníka SME pre vás načítal svojim charakteristickým hlasom úžasný herec a člen činohry Slovenského národného divadla Robert Roth. Predchádzajúce rozprávky Škrupinový zámok Dvanásť mesiačikov Zlatovlasé dvojčatá Jelenček Tri zlaté hrušky Pani mačička Janko a macko Ako išlo vajce na vandrovku Pamodaj šťastia, lavička Tri citróny Mahuliena, zlatá panna Lietajúci kufor Cínový vojačik O hlúpom Jankovi Jedlička Škriatok a panička Divé labute Detská pletka Tri priadky