Podcasts about obmo

Območje Cerknice je prav poseben svet: preplet lepote, miru, nenehnega spreminjanja, presihanja in nastajanja jezera, coprnic in domišljije, zato očara vsakega obiskovalca. Kakšen vtis je območje pustilo na avtorja oddaje Ivana Merljaka, lahko izveste v tokratni oddaji Kdo smo. Premierno smo jo predvajali lani.

V Radijski tribuni smo predstavili Podjetno pozitivo, vsakoletni projekt Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor. S podjetniki in obrtniki, ki so avtorji tokratnih pozitivnih izjav, in z vodstvom zbornice smo med drugim govorili o aktualnih izzivih slovenskega gospodarstva in podjetništva ter o predlaganih rešitvah.

V Vatikanu vse nared za jutrišnji pogreb. Kaj je pred odhodom v Rim povedal kardinal Franc Rode?Škof Franc Šuštar o papežu Frančišku: Nagovarjal je s preprosto in z jasno besedo, poudarjal je pristne odnose in bil alergičen na klerikalizem.Območje Rožne doline v Ljubljani dopoldne stresla eksplozija, huje sta poškodovana dva človeka.Vreme: Ponoči bo dež od vzhoda prehodno zajel vso Slovenijo, jutri bo občasno deževalo v vzhodnem in južnem delu države, krepil se bo severni veter.

Pomurje je tradicionalno veljalo za regijo z največjo brezposelnostjo v Sloveniji. V zadnjih letih brezposelnost upada, povečuje pa se tudi zanimanje za deficitarne poklice in poklicne programe srednjih šol.Na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota smo govorili z dijaki in ravnateljem, stanje na trgu dela v Pomurju pa nam je predstavila vodja Območne službe Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota Stanislava Perčič. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Svet Evropske centralne banke je na tretjem letošnjem zasedanju ključno obrestno mero vnovič - tokrat v luči negotovih gospodarskih razmer zaradi uvedbe ameriških carin - znižal za 25 bazičnih točk. Trgovinske napetosti so poslabšale obete za rast. Negotovost bo verjetno zmanjšala zaupanje med gospodinjstvi in podjetji, zaostrujejo se tudi pogoji financiranja. Drugi poudarki: - O končanju vojne v Ukrajini se v Parizu pogovarjajo visoki ameriški, evropski in ukrajinski predstavniki. - Vlada poleg celjske sežigalnice odpadkov v sedmih letih načrtuje še ljubljansko in mariborsko; skupno bi obdelale 140 tisoč ton odpadkov. - Astronomi v ozvezdju leva odkrili obetavne namige na morebitno življenje.

Okoli 19-te ure je izbruhnil obsežen požar v industrijskem objektu na območju Ledine v Mariboru, so sporočili z mariborske policijske uprave. Po navedbah gasilcev je ogenj zajel montažno halo na obrobju obrtne cone Tezno, v kateri je obrat za proizvodnjo plastičnih mas. Vzrok požara še ni znan. Policija poziva okoliške prebivalce, naj zaprejo okna in se območju ne približujejo.

Za nami je leto rekordov na trgu dela – med te spada tudi najmanjše število brezposelnih v zgodovini samostojne Slovenije, ob tem je število zaposlenih preseglo milijon. Kaj bo prineslo to leto? Napovedi so optimistične, a nekoliko previdnejše. Vpliv nemške avtomobilske krize je pri nas že občutiti – je zato pričakovati odpuščanja? Na drugi strani pa v javnem sektorju, kljub zvišanju plač, še vedno vlada veliko pomanjkanje delovne sile. O teh aktualnih vprašanjih, povezanih z dogajanjem na trgu dela, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije; Tilen Prah,izvršni direktor Skupine Kariera; Tomaž Žirovnik, vodja Območne službe Zavoda za zaposlovanje Ptuj.

Piše Iztok Ilich, bereta Renato Horvat in Višnja Fičor. En avtor, dve knjigi, bela in črna, z enakim naslovom, obe vseskozi prepleteni, a hkrati vsaka s svojo pripovedno optiko in tehniko! Bela, označena kot znanstveno branje, črna kot fantastična povest. Nobena ni ne prva ne druga, saj sta nastajali sočasno, veže pa ju tudi skupna naslovna tema – sodobni človek, ki se pred krizami vseh vrst vedno bolj umika v izolacijo. Antropolog Dan Podjed je na ta pojav postal pozoren med pandemijo koronavirusa, ki je leta 2020 nepričakovano in silovito posegla v življenje več sto milijonov Zemljanov. Začetne domneve, da gre morda le za pretiravanje medijev, je kmalu nadomestil strah, ki sta ga poglabljala stopnjevanje omejitev ter prepoved gibanja in druženja. Življenje se je večidel preselilo v zasebna bivališča, stiki s soljudmi, pa so se omejili na uporabo elektronskih naprav. Če je samota lahko koristna za npr. zbrano premišljevanje in raziskovanje, pa imata socialna izolacija in osamljenost lahko resne posledice za telesno in duševno zdravje, je prepričan Podjed, ki je na začetku samoosamitve iz varnega doma zaskrbljeno opazoval, kako se spreminjata njegova družina in tudi on sam. Opažanja je zapisoval v dnevnik in objavljal na spletu, nato pa skupaj s komentarji drugih na hitrico zbral in objavil v odmevni knjigi Antropologija med štirimi stenami. Leta 2021, ko agoniji s covidom-19 še ni bilo videti konca, je Podjed začel zbirati zgodbe ljudi, ki so na lastni koži občutili prostovoljno ali prisilno izolacijo. Po že preseženi pandemiji sta nato kot poglavitna razloga za prepletanje izolacije in krize, krizolacijo torej, stopila v ospredje stopnjevanje vojnih spopadov in degradacija okolja. Sočasno z znanstvenim razčlenjevanjem zaskrbljujočih posledic zapiranja v osamo v stanovanju, zaporniški celici ali popotresnem zabojniku je začel nastajati tudi roman, ki predstavlja, kot pravi avtor, »vzporedno resničnost« vsebinam, obravnavanim z znanstvenim interesom. Bela knjiga se torej ukvarja s temo z antropološkega vidika, medtem ko fantastična črna knjiga »v literarnem slogu predstavi sedanjost – ali morebitno prihodnost – človeka, ki je obtičal med štirimi stenami in se z drugimi pogovarja na daljavo«. Pri tem naleti na različne težave, kakršna je na primer avtorjeva slikovito popisana izkušnja ob zapiranju svojega profila na Twitterju in vključevanju v druga omrežja. Pomešani znanost in fantastika tako ustvarita 'znanstvenofantastično delo', katerega razsežnosti »se prelivata kot temno in svetlo v znaku tao oziroma dao«. In ker se večji del obeh knjig ukvarja s krizami in mnogoterostjo njihovih podob, ju je avtor povezal tudi z naslovom. Opustil je prvotni preveč pandemičen in omejujoč delovni naslov Ostani doma, saj je krizolacija bolj odprta za različne tako znanstvene in empirične kot fantastične in domišljijske interpretacije in premisleke o sedanjosti in prihodnosti. Prizorišče povesti je hiša 203, v kateri se – tako kot v ljubeznivem šansonu Franeta Milčinskega – godi sto stvari. Že tukaj pa se iskanje morebitnih vzporednic konča. V Podjedovi hiši 203 na Območju 244 šeste zemeljske regije so v bivališčih z zrcali namesto oken od zunanjosti pa tudi med seboj izolirani ena družina ter nekaj parov in posameznikov. Ko zboli deklica v dvojki in se sosedje z glasovanjem odločijo, da ji bodo pomagali sami, ker ne morejo priklicati zdravnika, postanejo skupnost. S tem pa le še pospešijo svoj konec, ki jim ga je namenil Zbor šestnajstih Nadljudi. Ti so v trenutku, ko so se vse krize prepletle v trajno krizo, stalno izredno stanje, ostali zgoraj, medtem ko je človeštvo sprejelo novi način življenja, katerega osnovno pravilo je bilo: ostani doma, spodaj, za vedno. V obeh polovicah Krizolacije lahko začutimo avtorjevo zaskrbljenost, da se na globalni ravni že dogaja delitev človeštva na milijardersko elito in amorfno gmoto. V deseterico najbogatejših Zemljanov, pripominja, se v zadnjih letih uvrščajo zgolj moški, ki večinoma živijo od zbiranja in prodaje podatkov. Skupno jim je, da se tudi sami v podzemnih skrivališčih »vse bolj izolirajo od sveta, ki so ga pomagali uničevati s predatorskim družbeno-ekonomskim sistemom«. Raje pogledujejo navzgor, proti vesolju, »kjer vidijo priložnosti za nove projekte, namesto da bi poskrbeli za sedanjost, za ljudi, ki so zaradi naravnih katastrof in drugih kriz obtičali v zabojnikih«. Dan Podjed v sklepnem razmišljanju o jutrišnjem človeku opozarja še na nevarnost pospešenega razvoja umetne inteligence, ki vodi v še eno past – v razgradnjo in atomizacijo družbe. In nadaljuje, da je smiselno izstopiti iz izolirane in personalizirane iluzije ter pogledati v realnost podnebne katastrofe, vojn, nasilja, pandemij in vsega drugega, kar ustvarja občutek trajne krize. »Ker lahko samo tako, da obdržimo ali si izborimo pravico do odklopa, preprečimo dokončno digitalno transformacijo človeka in družbe.«

Na svetovni dan otrok, ko obeležujemo obletnico sprejetja konvencije o otrokovih pravicah, smo v Intervju povabili izvršnega direktorja Unicefa Slovenija Tomaža Bergoča. Zdi se namreč, da sta spoštovanje in uresničevanje otrokovih pravic, in s tem tudi človekovih pravic, na najnižji točki v zadnjem obdobju. Koliko danes velja človeško življenje? Kakšno vlogo in veljavo še imajo mednarodne organizacije in mednarodno pravo? Kakšna je vloga humanitarnih organizacij, kot je UNICEF? In na katere skupine ranljivih otrok ne smemo pozabiti v Sloveniji?

V Bosni in Hercegovini torej reševalci nadaljujejo iskanje več deset pogrešanih po uničujočih poplavah. Predstavniki oblasti sicer priznavajo napake pri sporočanju podatkov o žrtvah. Po prvih poročilih o več kot 20-ih mrtvih zdaj navajajo, da so nekatere šteli dvakrat. Doslej naj bi našli najmanj trinajst trupel, od teh dvanajst v mestu Jablanica severno od Mostarja. Tamkajšnji prebivalci krivdo za tako veliko število žrtev pripisujejo kamnolomu v Donji Jablanici, iz katerega se je proti mestu sprožil plaz. Območje preiskujejo tudi kriminalisti. V oddaji tudi: - Izrael vse siloviteje napada Libanon. Tarče tudi cilji na severu države. - Mesec dni do ameriških predsedniških volitev: kampanjo zaznamoval orkan Helene - V Radovljici s simulacijo različnih dogodkov tekmovanje v znanju prve pomoči

Tokrat se pogovarjamo z ameriškim profesorjem Michaelom Bigginsom, ki v Seattlu poučuje slovenščino in tudi prevaja slovenska dela v angleščino. Prav zdaj končuje obsežni opus. Ta mesec je bil na obisku v Sloveniji, s sabo pa je na izobraževanje in spoznavanje Slovenije pripeljal tudi 14 ameriških študentov. Pred novim študijskim letom smo se pozanimali, na katerih univerzah po svetu je mogoče študirati slovenščino in kje je interes za to največji. Poklicali smo tudi v Kakanj v Bosni in Hercegovini, kjer se veliko dogaja v slovenskem društvu Jožef Špringer. Ob koncu pa še vabilo slovenskim otrokom v tujini k prijavi na bralno-risalni natečaj po predlogi pravljice O malem čuku, ki živi v Nuku.

Evropska unija opozarja Slovenijo, da ne upošteva dovolj dosledno direktive o vodah. Slovenija je sicer sprejela nekaj uredb o vodovarstvenih območjih, na primer za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, pa za vodonosnike Rižane in Dravsko - Ptujskega polja ter še nekatere. Če pogledamo Atlas voda, pa ugotovimo, da jih je še precej nezavarovanih in da niso prikazana tista, ki naj bi jih zavarovali v prihodnosti. Zakaj je tako in ali se v času podnebnih sprememb in obdobju, ko je voda postala strateška dobrina, sploh zavedamo, kaj to pomeni? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica Direktorata za vode; prof. dr. Mihael Brenčič z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, sicer tudi član Društva hidrogeologov Slovenije in Slovenske akademije znanosti in umetnosti: Margareta Srebotnjak Borsellino, nekdanja podžupanja občine Postojna; dr. Luka Serianz, Geološki zavod Slovenije. Avtorica Sabrina Mulec.

Letos mineva 60 let od ustanovitve Botaničnega rezervata na Snežniku. Območje nad 1400 metrov nadmorske višine so leta 1964 zavarovali zaradi izjemne raznovrstnosti in redkosti flore ter tako prepovedali trganje in izkopavanje rastlin. Prepovedane so tudi paša, sečnja in košnja. Na tej kraški planoti med več kot 50 zavarovanimi rastlinami raste tudi Dinarska smiljka, ki je trenutno najbolj ogrožena rastlina pri nas. O pomenu snežniškega botaničnega rezervata se je Julija Kandare pogovarjala z dr. Boštjanom Surino, izrednim profesorjem za botaniko na Univerzi na Primorskem. Da je posegov v zavarovano območje z leti manj, pa ji je povedal Darko Štemberger, oskrbnik koče Draga Karolina na Snežniku.

Ukrajinske sile so v ruski obmejni regiji Kursk napadle še tretji most čez reko Sejm, s čimer želijo otežiti oskrbo ruskih vojakov in onemogočiti njihove napade. Ob tem ne kaže, da bi to kakor koli ustavljalo Rusijo, ki na vzhodu Ukrajine osvaja vas za vasjo in se približuje mestu Pokrovsk v Doneški regiji, zaradi česar so tamkajšnje oblasti ukazale evakuacijo prebivalcev. Moskva zdaj sporoča še, da mirovni pogovori zaradi ukrajinskega vdora na rusko ozemlje niso mogoči. Drugi poudarki oddaje;: - Ameriški zunanji minister Blinken: zdaj je ključni trenutek za sklenitev premirja v Gazi. - Kaj bi študijski program medicine na primorski univerzi prinesel tamkajšnji regiji? - V Ljubljani začetek jubilejnega 10-ega festivala kratkega filma.

Zaključuje se javna obravnava predloga sprememb in dopolnitev Zakona o ohranjanju narave, ki med drugim krepko posega v lastninsko pravico nad kmetijskimi zemljišči na t.i. zavarovanih področjih Slovenije in je deloma nastala tudi kot odgovor na obrazloženo mnenje, ki ga je Evropska komisija Sloveniji poslala 13. marca letos »zaradi neupoštevanja direktive o habitatih in direktive o pticah.«

Območje Cerknice je prav poseben čarni svet: preplet lepote, miru, večnega spreminjanja, presihanja jezera, coprnic in domišljije ... (ponovitev).

Svet Evropske centralne banke bo po pričakovanjih prvič po skoraj petih letih znižal obrestne mere v evrskem območju, in sicer za četrt odstotne točke. Poleg tega bodo objavili najnovejše napovedi inflacije in gospodarske rasti. Druge teme: - Evropske volitve se danes začenjajo na Nizozemskem, pri nas zadnji dan predčasnega glasovanja. - Izraelski napad na šolo v osrednjem delu Gaze terjal najmanj 27 življenj. - 29-te dneve knjige bodo do konca tedna gostili v 13-ih mestih po Sloveniji in v Trstu.

Drugi poudarki oddaje: - Občina Loška dolina mora zaradi skromnih zajetij znova obuditi vodovodno zajetje Obrh - V ljubljanskem Miklošičevem parku poteka deratizacija - Ob 1500-letnici mesta končana obnova Marijine rotunde, najstarejšega sakralnega objekta v Kopru. - V Križevcih ta konec tedna festival prleške gibanice

Po doživetja smo se v drugi oddaji iz cikla Gozdovi naših mest odpravili na območje Mestne občine Kranj. Spoznali smo Udin boršt - sklenjen nižinski gozd konglomeratnega krasa, v katerem so pred 200 leti poiskali skrivna zatočišča roparski rokovnjači. Izvedeli smo tudi, kje le streljaj od Kranja rastejo visokogorske planike in kaj meščanom nudi drugi najvišji kanjon v Evropi. Sogovorniki so bili: gozdarja mag. Špela Planinšek (Mestna občina Kranj) in Martin Umek (Zavod za gozdove, Območna enota Kranj) ter sodelavka Zavoda za turizem in kulturo Kranj Urša Erjavc. Odkrivajmo dragocenost kranjskega mestnega gozda skupaj.

Drugi poudarki oddaje: Turistični ponudniki v zgornji Savinjski dolini po poplavah enotni: bistvena je usmeritev turizma v bivanje z naravo in ne proti njej Ribogojnica na Tolminskem po poškodbah in boleznih sanirana Jeseniška občina se sooča z vrsto težav: z razpadom koalicije, ukinitvijo mestnega avtobusa in z negotovostjo glede prevoza šolskih otrok V Slovenski Bistrici se podajajo v prenovo športnega parka, v novi podobi naj bi zasijal čez dve leti

Izraelska letala so ponoči raketirala palestinsko begunsko taborišče Tal as-Sultan na območju Rafe in pri tem ubila najmanj 45 Palestincev, več kot 65 je ranjenih. Izraelska vojska je napad priznala in dodala, da je ciljala dva poveljnika Hamasa. Pomor se je zgodil le nekaj ur po tem, ko je Hamas na Tel Aviv izstrelil osem raket, ki niso povzročile škode. In dva dneva po ukazu Meddržavnega sodišča v Haagu, naj Izrael ustavi vojaško operacijo v Rafi. Pokol nad Palestinci so ostro obsodile številne države. Prvič se je s sporočilom, da nasilje nad Palestinci ni več opravičljivo, odzvala italijanska vlada. V oddaji tudi: - Evropski zunanji ministri med drugim o vnovičnem zagonu civilne misije Unije na mejnem prehodu Rafa med Gazo in Egiptom. - Ukrajinski predsednik Zelenski v Madridu podpisal varnostni sporazum s Španijo, ki hkrati Ukrajini obljublja za milijardo evrov orožja letos. - Policisti ob širjenju pozivov k sodelovanju v vaških stražah opozarjajo, da slabo vplivajo na občutek varnosti.

Izrael je še razširil napade po vsej Gazi, skupno število ubitih je preseglo 35 tisoč. Poleg smrti pa izraelska vojska seje tudi nove ukaze za evakuacijo civilistov, ki se bodo iz severa in juga morali umakniti proti obalnemu pasu. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je ogorčen, češ da številnih ljudi zaradi bolezni, poškodb in starosti enostavno ni več mogoče seliti. V oddaji tudi: - Ruska vojska počasi napreduje proti Harkovu - Vse več fizičnih napadov na zdravstvene delavce, ti zahtevajo spremembo zakonodaje - Slovenski rokometaši po sedemmetrovkah do svetovnega prvenstva

Danes zaznamujemo dan svobode medijev - nova lestvica medijske svobode, ki so jo objavili Novinarji brez meja, razkriva, da vlade po svetu vse bolj zanemarjajo svojo obveznost zaščite medijev. Tudi pri nas se pogoji za opravljanje novinarskega dela slabšajo, opozarjajo slovenske novinarske organizacije. Predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek poudarja, da novinarstvo še nikoli ni bilo tako pomembno kot je zdaj. Poleg finančnih pritiskov, ga spodkopava tudi industrija lažnih novic. Ostali poudarki oddaje: - Gaza najbolj smrtonosno območje za novinarje, odkar zbirajo podatke. - Novi pravilnik o poklicnih boleznih še brez učinkov, večina zaposlenih ga ne pozna. - Zadnje slovo novinarke, publicistke, aktivistke Mance Košir.

Drugi poudarki oddaje: Rekonstrukcija devet kilometrov dolge državne ceste s kolesarsko stezo Vrhnika-Horjul naj bi bila končana junija V Kranjski Gori so dopoldan slovesno odprli energetsko prenovljeno policijsko postajo Pirančani so se odločili narediti konec neprimernemu vedenju v mestu; med drugim rezervacija kopalnega mesta z brisačo ne bo več mogoča S projektom Hand in Hand v Brežicah spodbujajo udeležbo mladih v športu in telesni dejavnosti

Conoces sobre nuestros productos: https://www.inestablesoficial.com/ ¡Estamos de vuelta Inestables! Para inaugurar nuestra segunda temporada les traemos un episodio increíble donde exploramos las razones por las cuales no logramos alcanzar nuestros sueños. Nos acompaña Sebastián Chinkovsky, quien ha investigado este tema por alrededor de 6 años y nos explicara su concepto OBMO para entender las razones puntuales de esta problemática. Sabemos que es un tema que necesitaba más que un episodio así que por el inicio de la nueva temporada tendremos una PARTE 2, encuentrala en nuestro canal disponible y conoce todo sobre este tema que ha cambiado vidas.  ¡Contacta a Sebastian!WhatsApp: +57 323 4657953Instagram: @sebastianchinkovsky Si te gustó el episodio no olvides compartirlo con alguien que creas que lo necesite.  Encuéntranos en nuestras redes como:  Página web: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠www.inestablesoficial.com⁠⁠⁠ ⁠ Tik Tok: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠@inestablesoficial⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠⁠Instagram: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠@inestablesoficial⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠⁠⁠ Twitter: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠@inestablesaqui⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠ Andrea:   Instagram: ⁠⁠⁠@andreanaranjo_ ⁠⁠⁠ TikTok: ⁠⁠⁠@andreanaranjo_ ⁠⁠⁠ Manuela:   TikTok: ⁠⁠⁠@mmggbb4⁠

V 20 letih jo je obiskalo 5000 obiskovalcev, neka družina iz Logatca celo 10 let zapored, a vsako leto s kakim otrokom več. Drevo ima zgodbo in to, ki jo predstavimo zdaj, raste na 52 hektarjev veliki kmetiji v Zgornji Orlici. Majhen delež pripada tudi najvišjemu avtohtonemu drevesu v Srednji Evropi, smreki, tako visoki, da so jo morali trikrat meriti. Območje okoli nje se gručasto razprostira po pohorskih obronkih že slabih 800 let, tako dolgo, da se je povzpela vse do 62,7 metrov! Za primerjavo, Grajski hrib skupaj z Ljubljanskim gradom je visok približno 100 metrov – in kot mogočna zastava Ribnico na Pohorju, kjer je doma, postavlja na čisto poseben zemljevid. Kako se svet vidi s tako mogočne višine, kaj vse je videla in kdo je zastal v njeni senci, nam Sgermova smreka pove kar sama, pomagajo ji Gregor Sgerm ter Matic in Blaž Kristan.

Drugi poudarki oddaje: Več kot tretjina mariborskih mestnih svetnikov poziva predsednika občinskega nadzornega odbora Dejana Petkovića k odstopu, očitajo mu političnost in nestrokovnost Šaleška energetika in lokalna skupnost sta po letih dogovarjanja uskladili lastništvo zemljišč na območju deponije premoga v Velenju, kar bo mestu olajšalo pot v zeleno preobrazbo Gorenjska Bike širi mrežo izposoje koles, v novi sezoni si jih bodo uporabniki lahko izposodili na 73-ih postajališčih v desetih občinah Na Pomurskem sejmu so odprli prvo letošnjo prireditev - 13. Mednarodni sejem lovstva, ribištva in aktivnosti v naravi Svetovni popotnik in pohodnik Oliver Tič iz Slovenskih Konjic se je peš odpravil na Pot prijateljstva okoli sveta

V Radijski tribuni smo preverili, kako živahen je trg nepremičnin na mariborskem območju – tako na področju prodaje kot najema. Nepremičninski strokovnjaki pravijo, da ponudba še vedno presega povpraševanje, predstavniki gradbenega sektorja pa so razkrili, kakšna je intenzivnost gradnje novih stanovanj.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Logatcu nov prizidek k zdravstvenemu domu; v Piranu manj ambulant popoldne. - Komunalno podjetje Ptuj kljub lanskemu dobičku predlaga 5-odstotno podražitev vode v 16-ih občinah spodnjega Podravja. - Domova za starejše v Žalcu in Polzeli skušata ublažiti dvig cen z energetskimi naložbami. - Krepitev zavedanja o pomenu Škofjeloškega pasijona.

V tokratni epizodi o rekordih, ki jih beležimo po tekočem traku. Ameriški indeksi so na rekordnih ravneh, enako tudi evropski in japonski. Bitcoin in druge kriptovalute se približujejo rekordnim vrednostim. Vstopili smo v območje ekstremnega pohlepa. Z rekordi so prišli tudi prodajalci vročih žemljic. Zato previdnost ni odveč.

Štirje meseci so minili od začetka vojne na Bližnjem vzhodu. Območje Gaze se je v tem času spremenilo v kup ruševin. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je skušal na še eni turneji po tamkajšnjih državah pomiriti duhove v regiji, a zaman. Predsednica Evropske komisije von der Leynova pa je v luči protestov evropskih kmetov napovedala umik uredbe o pesticidih. Tudi o tem v Labirintih sveta.

Velika premiera tega tedna je film Interesno območje, zgodba o življenju družine komandanta Rudolfa Hössa v hiši z velikim vrtom tik ob koncentracijskem taborišču. Oziramo pa se tudi po Dnevih poljskega filma v Slovenski kinoteki, risanem filmu Nina in ježeva skrivnost in lanskem dobitniku vesne za najboljši celovečerni film, Ne misli, da bo kdaj minilo Tomaža Groma.

Varnih območij v Gazi ni, je danes vnovič sporočila Organizacija združenih narodov, Svetovna zdravstvena organizacija pa je opozorila, da se razmere poslabšujejo iz ure v uro. Katarski emir šejk Tamim bin Hamad Al Thani je ob začetku srečanja šestih držav Bližnjega vzhoda v Dohi povedal, da Izrael v Gazi izvaja genocid. Kot je sporočilo palestinsko ministrstvo za zdravje, so izraelske sile od petkovega konca premirja ubile najmanj 900 prebivalcev Gaze, skupno pa 15 tisoč 900, od teh 70 odstotkov otrok in žensk. Drugi poudarki oddaje: - Zunanja ministrica Fajon in njena nemška kolegica Baerbock poudarili nujnost širitve Evropske unije. - Na Zavodu za zaposlovanje manj iskalcev prve zaposlitve, število brezposelnih novembra praktično nespremenjeno. - Ministrstvo za zdravje: reševanje spora med ljubljanskim Kliničnim centrom in medicinsko fakulteto zaradi dolga UKC-ja fakulteti na škodo bolnikov nesprejemljivo.

Dogovora o premirju v Gazi in izpustitvi skupine talcev za zdaj ni, so sporočili predstavniki ameriških in izraelskih oblasti. S tem so se odzvali na poročanje časnika Washington Post, da so blizu dogovoru, po katerem bi Hamas, v zameno za vsaj petdnevno premirje izpustil najmanj 50 talcev. Razmere na severu in jugu Gaze so vse hujše - največja bolnišnica v enklavi, ki jo je včeraj zapustilo več sto ljudi, je po navedbah ekipe Svetovne zdravstvene organizacije postala 'območje smrti'. Druge teme: - Bruselj svari, da je evropsko gospodarstvo izgubilo zagon - Argentina bo danes dobila novega predsednika - Vodomec filmu Tri tisoč oštevilčenih opek - Zgodovinski uspeh boksarke Eme Kozin

Območje smrti, s temi besedami je ekipa pod vodstvom Svetovne zdravstvene organizacije opisala razmere v največji bolnišnici v Gazi Al Šifa. Tam ostaja še približno 300 najhuje poškodovanih in bolnih. Več kot 30 nedonošenčkov so uspeli prepeljati na varno, dva sta pred potjo umrla. Druge teme: - Zakaj kritike o novostih glede evidentiranja delovnega časa šele pet pred 12to? - Nemška podjetja kritična do slovenske nepredvidljive davčne politike, a zadovoljna z delavci - Začasni minister za kmetijstvo Šarec napovedal interni nadzor nad odvzemom goveda blizu Krškega

Ohlajanje gospodarstva, nedokončno ocenjeni stroški sanacije po poplavah in visoka, kar 7,5-odstotna inflacija delodajalcem vzbujajo nezaupanje v proračunske dokumente, ki jih je včeraj sprejela vlada. Očitajo ji predvsem dodatne obremenitve. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je od Policije in Sove zahtevala pojasnila glede povečanja nezakonitih prehodov meje. Od policijske uprave Ljubljana zahtevajo tudi poročilo o kriminalnih dejanjih v prestolnici. - Ministrstvo za solidarno prihodnost bo zagotovilo nadaljevanje e-oskrbe na domu, ki bi se kot pilotni projekt sicer končala jutri. Tako bodo preprečili prekinitev do njene vključitve v zakon čez dve leti. - Etnični Armenci pospešeno zapuščajo Gorski Karabah, doslej jih je odšlo že skoraj 93 tisoč. Azerbajdžan naj bi v kratkem omogočil prihod mednarodne misije.

Predlog sprememb za omejitev graditve na poplavno najbolj ogroženih območjih bo pripravljen do konca leta. Pripravila ga bo delovna skupina pod vodstvom vodje sveta za vode Roka Fazarinca. Kot je dejal, bodo spremembe tudi olajšale prostorsko umeščanje javne infrastrukture. Druge teme: - Nove ogrevalne sezone ne pričakujemo v takšni zaskrbljenosti kot lani. Evropska unija je namreč od zemeljskega plina iz Rusije odvisna le še 10-odsotno, skladišča pa so skoraj 93-odstotno polna je povedal direktor podjetja Plinovodi Marjan Eberlinc - Slovensko-italijanski dogovor o nakupu še drugega transportnega letala bo Slovenski vojski zagotovil stalno operativnost letalskega transporta. Prvo bo pod imenom Martin Krpan k nam priletelo še letos, posadka se usposablja v Torinu. - Nova azerbajdžanska vojaška operacija v Gorskem Karabahu bi lahko pomenila začetek že tretje vojne v tej separatistični pokrajini v treh desetletjih. K takojšnji prekinitvi ognja sta pozvala tako Rusija kot Evropska unija.

Evropska komisija je danes predstavila poletno gospodarsko napoved, ki je nekoliko manj optimistična od spomladanske. Komisija namreč ugotavlja, da se gospodarska rast v Uniji upočasnjuje. Letos bo 0,8-odstotna namesto enoodstotna, prihodnje leto pa bo namesto 1,7-odstotna nižja za 0,3 odstotne točke. Hkrati Komisija napoveduje tudi nadaljnje zniževanje inflacije in še naprej močan trg delovne sile. Druge teme oddaje: - Regulirane cene pogonskih goriv od jutri višje; liter bencina bo stal dober evro in pol, liter dizla pa 1,6 evra - V Maroku tudi ob pomoči tujih reševalnih ekip iščejo pogrešane; potres po najnovejših podatkih zahteval skoraj 2 tisoč 500 žrtev - Slovenski odbojkarji čez približno uro in pol v boj proti Ukrajincem za polfinale evropskega prvenstva

Po katastrofalnih poplavah je jasno, da je potrebno celovito urejanje prostora. Med ukrepi sta tudi vzdrževanje hudournikov in graditev zadrževalnikov, a tudi tu naletimo na težave. Med drugim z lastništvom, pravi direktor podjetja Eho projekt Žiga Jeriha. Drugi poudarki oddaje: - Kot kaže dokument, ki smo ga neuradno pridobili, se bo zdravstvena politika v prihodnjih dveh letih osredotočila tudi na krepitev družinskih ambulant ter preprečevanje bega kadra. - V Severni Makedoniji se vrstijo protesti po razkritju, da naj bi na glavni onkološki kliniki v Skopju kriminalna mreža zaposlenih kradla in preprodajala zdravila za zdravljenje raka. Pacienti klinike naj bi medtem prejemali razredčena ali celo popolnoma druga zdravila. - Slovenski nogometaši so v kvalifikacijah za evropsko prvenstvi nadigrali Severno Irsko s 4:2. V nedeljo lahko z zmago nad San Marinom skočijo na vrh skupine.

Učenci in dijaki so se vrnili v šolske klopi. Prav poseben dan je to za najmlajše, z rumeni rutkami je prag prvič prestopilo približno 20 tisoč prvošolcev. Začetek novega šolskega leta je marsikje minil tudi v znamenju solidarnosti po nedavnih poplavah. Tam, kjer šolski prostori še niso pripravljeni za pouk, so ga organizirali v nadomestnih prostorih ali pa v obliki dejavnosti. Drugi poudarki oddaje: - Prvič se je sešla razširjena delovna skupina za usklajevanje obnovitvenih del po poplavah, ki jo vodi državni sekretar Boštjan Šefic. Kot pravi, bo ključna prioriteta do jeseni vzpostaviti tako stanje, da ob morebitnem poslabšanju vremena preprečijo novo škodo. Občine, ki morajo danes sporočiti predhodne ocene škode, medtem pozivajo državo za podaljšanje nekaterih rokov. - Odnosi med Washingtonom in Pekingom se znova zaostrujejo. Ameriški predsednik Joe Biden je Kitajsko, ki se trenutno spopada s številnimi gospodarskimi izzivi, označil za tempirano bombo. - Slovenski košarkarji na svetovnem prvenstvu igrajo prvo tekmo drugega dela, ki bo odločal o udeležencih izločilnih bojev. Merijo se proti Avstralcem, ki niso lahek zalogaj. Po izvrstni uvodni četrtini so Slovenci dobili prvi polčas za devet točk.

Znova nam grozijo močna neurja, ki lahko sprožijo nove poplave. Možnih je več scenarijev in žal se nam ne piše nič dobrega, pravi dežurni vremenoslovec Janez Markošek. Padavine se bodo od zahoda razširile proti vzhodu, ponekod bodo možna neurja z močnim vetrom in točo. Druge teme: - Za prvo humanitarno pomoč po poplavah lahko pri Rdečem križu ali slovenski Karitas zaprosite le še danes. - Začenja se Blejski strateški forum, v ospredju razprav solidarnost v kontekstu podnebne krize. - Zadnji dan svetovnega atletskega prvenstva Maruša Mišmaš Zrimšek šesta v teku na 3 tisoč metrov z zaprekami.

Prebivalce območij, ki si še niso opomogla od nedavnih poplav, zdaj precej skrbijo za jutri napovedana močnejša neurja. Medtem občine hitijo s popisi škode, približuje se namreč rok za oddajo prve ocene škode. Manjšim občinam pri tem pomagajo tudi druge, manj prizadete občine. Drugi poudarki oddaje: - Predsednik Evropskega sveta Michel bo obiskal prizadeta območja v Kamniku. - V rasno motiviranem strelskem napadu na Floridi ubiti trije temnopolti ljudje. - V Kopru 110 let od rojstva Borisa Pahorja predstavitev slovenskega prevoda njegove biografije .

Zadnji počitniški konec tedna pred začetkom šole zaznamuje gneča na cestah. Poleg tranzitnega prometa so tu tudi dnevni izleti, ki jih je prineslo sončno in vroče vreme. Kljub temu pa na območjih, ki so jih prizadele poplave, zaskrbljeno pričakujejo nov teden, v katerem bodo ozračje ohladile padavine. Hidrologi opozarjajo, da na teh območjih lahko povzroči težave že veliko manjša količina dežja. Drugi poudarki oddaje: - Predsednica države Pirc Musar ob odprtju Agre: Kmetijstvo pomembno pri trajnostnih rešitvah. - Borci paravojaške skupine Wagner bodo morali podpisati prisego zvestobe ruski državi. - Slovenski košarkarji za uvod v svetovno prvenstvo prepričljivo premagali Venezuelce.

Tretji teden od uničujočih poplav so na prizadetih območjih še vedno osredotočeni na obnovo domov, vzpostavljanje prometnih povezav, nujno oskrbo. Ljudje so najprej reševali svoja življenja, potem imetje, zdaj pa potlačena čustva prihajajo na površje. Vse bolj se kaže potreba po sanaciji duševnih stisk ljudi. Prvi so se nanje odzvali psihologi Enote za psihološko pomoč pri Civilni zaščiti, od srede naprej pa na terenu delujejo mobilni teami, ki jih usklajujeta Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Kako priti do ljudi v stiski? Kakšno vlogo ima država in kakšno nevladne organizacije? Kako bo dolgoročno poskrbljeno za psihosocialno blagostanje ob tem ko že brez izrednih razmer vlada manko usposobljenega kadra? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Evo Lipovšek. Gostje: Matej Vinko, predstojnik Centra za duševno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje; Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje; Peter Markič, psiholog Enote za psihološko pomoč Civilne zaščite; Julija Pelc, psihologinja, predsednica strokovnega sveta Društva psihologov Slovenije, koordinatorka brezplačnega telefona za psihološko oporo ob poplavah.

Na Pohorju naj bi zraslo 56 vetrnih elektrarn. Kaj o postavljanju vetrnih elektrarn na Pohorju pravijo nekateri krajani, civilna iniciative, planinci in župana Slovenske Bistrice ter Zreč? V studiu z gosti pojasnjujemo tudi postopke in dileme umeščanja teh vetrnih elektrarn v okolje. Sogovorniki: Georgi Bangiev, Ministrstvo za naravne vire in prostor; Suzana Zupanc Hrastar, Ministrstvo za naravne vire in prostor; Simona Kaligarič, Zavod za varstvo narave, Območna enota Maribor; Jana Habjan, predstavnica enega od investitorjev, podjetja Energija na veter. Zapiski: Vetrnica na pragu, 1. del    

Na obisku območij, prizadetih v ujmi, je premier Robert Golob. Župani, ki so pozvali k finančni pomoči države, pričakujejo odgovore. Medtem se tisti, ki so morali zapustiti domove zaradi plazov, sprašujejo, kdaj se bodo lahko vrnilI. Druge teme: - Po preprečitvi deportacije dveh prosilcev za azil v Ljubljani notranje ministrstvo zavrnilo očitke nevladnikov, da prošenj ne obravnava posamično. - Predsednico republike Natašo Pirc Musar po obisku sedeža Organizacije za prehrano in kmetijstvo v Rimu sprejel italijanski kolega Sergio Mattarella. - Več kot 18 tisoč maturantov zaplesalo četvorko na ulicah slovenskih in nekaj drugih evropskih mest.

Včerajšnjo veliko noč je zaznamovala reševalna akcija sedmih planincev. V plazu je bilo poškodovanih pet gornikov, od tega trije težje. Jernej Arh, zdravnik gorski reševalec letalec, je povedal, da imajo poškodovani poleg poškodb okončin eno hujšo poškodbo glave in eno prsnega koša. Zahtevna reševalna akcija je trajala približno sedem ur, v njej pa je sodelovalo 53 reševalcev in dva helikopterja. Danes sicer zaznamujemo velikonočni ponedeljek, dan, ko se kristjani spominjajo Jezusovih prikazovanj po vstajenju od mrtvih. Po ljudskem običaju je ta dan namenjen obiskom. V oddaji tudi: Na mirnopeškem blagoslovu motorjev in motoristov pričakujejo več tisoč obiskovalcev. Po ugotovitvah AMZS avtomobil še vedno hrbtenica slovenske mobilnosti. 25 let od podpisa sporazuma, ki je končal prelivanje krvi na Severnem Irskem.

Svet Evropske centralne banke je šestič zapored zvišal obrestne mere v evrskem območju, in sicer za pol odstotne točke. ECB tako kljub pretresom na finančnih trgih v zadnjih tednih nadaljuje pot zaostrovanja denarne politike. To naj bi počela vse do občutnega znižanja inflacije. A ob nedavnem propadu pomembne ameriške banke Silicon Valley ter težavah švicarske banke Credit Suisse, ki jo je zaradi hudih likvidnostnih težav prevzela konkurenčna banka UBS, se negotovost nadaljuje. Porabnike ob tem najbolj zanima, kako dolgo se bodo še zviševale obrestne mere. To namreč pomembno vpliva na višino obveznosti pri kreditih s spremenljivo obrestno mero, poleg tega so posojila vse manj dostopna.

Katere jedi so najbolj značilne za idrijsko – cerkljansko območje? V Svetovalnem servisu se bomo pogovarjali o tradicionalnih jedeh, ki so preproste in pripravljene iz sestavin z vrta ali nabranih v naravi. Izvedeli boste, kako pripraviti znamenite Idrijske žlikrofe in s čim vse lahko polnite patičke, ki so posebej značilne za Cerkno. V terenskem studiu v Cerknem bo na vprašanja povezovanja kulinaričnih ponudnikov odgovarjala Polona Kavčič z idrijsko-cerkljanske razvojne agencije, o pripravi žlikrofov in drugih dobrot pa Marta Florjančič, mojstrica izdelave žlikrofov.

Evropsko gospodarstvo se ohlaja, kažejo podatki evropskega statističnega urada. Slovenija je sicer nad evropskim povprečjem, slabše pa kaže največjemu gospodarstvo Unije. Nemčija stagnira, to pa je po besedah gospodarstvenikov slaba novica tudi za Slovenijo. Nekateri drugi poudarki oddaje: - V Prekmurju ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom ponosni, da jim je uspelo ohraniti svoj jezik in kulturo - Tudi višje sodišče Janši naložilo opravičilo in plačilo odškodnine stranki SD - Palestinski predsednik Abbas Izraelce obtožil holokavsta nad Palestinci