Podcasts about narodnem

Župan Globasnice na avstrijskem Koroškem in predsednik Stalne konference svetov avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji in predsednik tega organa za slovensko narodno skupnost Bernard Sadovnik je poslal odprto pismo članom avstrijske vlade na Dunaju. V njem izraža zaskrbljenost in nerazumevanje nad napovedanim občutnim zmanjšanjem finančnih sredstev za avtohtone narodne skupnosti zaradi uskladitve proračuna. Upoštevajoč 70 let podpisa ADP, 80 let konca nacističnega terorja – in z mislijo na 50-letnico Zakona o narodnih skupnostih ta korak ni le „politično nerazumljiv, ampak predstavlja tudi hud udarec v obraz vsem, ki se vsakodnevno zavzemajo za ohranjanje in spodbujanje jezikovne in kulturne raznolikosti v Avstriji. Člane zvezne vlade izrecno poziva, da to preprečijo in meni, naj se dogovorijo, da bo ob izboljšanju proračunskih razmer podpora narodnim skupnostim usklajena z inflacijo in finančno okrepljena. Že prejšnji teden so bili do vladnih načrtov kritični pri Narodnem svetu koroških Slovencev. Avstrijski parlament bo o proračunu za prihodnji dve leti po napovedih glasoval 18. junija. Pred tem bodo o osnutku razpravljali v pristojnih odborih in tudi na plenarnem zasedanju.

Lani je minilo 150 let od rojstva in 60 let od smrti slovenskega telovadca, trenerja, pravnika in publicista, očeta slovenske telesne kulture dr. Viktorja Murnika. Kot daleč najuspešnejši vaditelj je bil prvi, ki je slovenske telovadce popeljal na zmagovalne odre svetovnih prvenstev in olimpijskih iger in tako prvi postavil Slovence na mednarodni športni zemljevid. Njegovo delo in življenje je zdaj predstavljeno na razstavi z naslovom Slovenec sem in – kdo je več?! v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi. Ta je nastala v sodelovanju s Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani.

Pridružite se nam na sprehodu po Gorici, Stari Gorici, in spoznajte tri pomembne točke, ki predstavljajo stičišče slovenskih društev in organizacij. Najprej se ustavimo v Trgovskem domu, Narodnem domu goriških Slovencev, zgrajenem leta 1905 po načrtih Maksa Fabianija. Nato zavijemo v KB center, ki je nastal po zaslugi Kmečke banke, prve slovenske banke v Gorici. Sprehod sklenemo na Placuti, kjer od novembra lani domuje še nekaj slovenskih društev.

Tokrat predstavljamo novo kantato Tadeje Vulc Noetove noči, ki so jo po premieri na Koroškem izvedli v Mariboru. V Kopru so se s koncertom poklonili spominu na skladatelja in etnomuzikologa Pavleta Merkuja, v Celju pa so v Narodnem domu zveneli kvinteti za klarinet in godala. Ogledali smo si tudi dve novosti na tujih opernih odrih, v Gradcu so uprizorili Berliozove Trojance, v Trstu pa Mozartovo opero Beg iz Seraja

V SNG Drama Ljubljana bodo uprizorili Cankarjevo komedijo v štirih dejanjih Za narodov blagor. Predstavo je režiral Vito Taufer. Danes bodo v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova odprli razstavo Slovenec sem – in kdo je več?! Dr. Viktor Murnik, s čimer muzej obeležuje 150. obletnico rojstva tega slovenskega telovadca, pravnika, publicista in raziskovalca. V oddaji boste izvedeli, kako bodo gibalno ovirane osebe in druge ranljive skupine lahko obiskovali prireditve Evropske prestolnice kulture. V Galeriji Murska Sobota pa bo vse do začetka marca na ogled razstava Slike Mirsada Begića, kiparja in risarja. Vabljeni k poslušanju!

Napovedujemo novoletna koncerta Celjskega godalnega orkestra v Narodnem domu Celje.

Narodni ponos v globaliziranem svetu je bila rdeča nit tokratne oddaje Pogovor o. V njej smo objavili nagovor nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja na šesti mednarodni konferenci pod krovnim vodilom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Na dan Rudolfa Maistra jo je v osnovni šoli v Cerknici pripravilo Društvo katoliških pedagogov Slovenije. V studiu smo ob tem gostili še predstavnika organizatorja dogodka magistra Iva Piryja in še eno vabljeno predavateljico, novinarko Vido Petrovčič.

Požar v Brazilskem narodnem muzeju, požar v gotski katedrali Notre-Dame v Parizu, uničujoč požar v stavbi nekdanje danske gospodarske zbornice, pa hude poplave, ki so odnesle bolnico Franjo ... Nesreča žal nikoli ne počiva. Kaj se zgodi z muzejskimi predmeti in slikami, če pride do požara ali poplav? Obiščemo evakuacijsko vajo Narodnega muzeja Slovenije, rešujemo neandertalčevo piščal in iščemo evakuacijsko pot slik Narodne galerije.Sogovorniki: ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije; mag. Gorazd Lemajič, vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije; Irena Lačen Benedičič, Direktorat za kulturno dediščino na Minstrstvu za kulturo; Maja Hakl Saje, predsednica Slovenskega muzejskega društva in kustosinja v Muzeju športa; dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije. 

Gost je tokrat zgodovinar dr. Jernej Kotar, kustos za zbirko pečatov in pečatnikov v Narodnem muzeju Slovenije. V nedavno predstavljeni knjigi z naslovom »Deželnoknežja oblast in uprava Friderika III. na Kranjskem (1435-1493)« je med drugim zapisal, da »osrednja slovenska zgodovinska dežela svojo novoveško teritorialno-politično podobo v veliki meri dolguje prav Frideriku III.« Za razliko od starejšega zgodovinopisja tako v našem kot nemškem jeziku, je Kotar ob pomoči novejših po mreži dostopnih digitaliziranih arhivov - spodbujen tudi z novejšimi interpretacijami tega obdobja in vloge cesarja Svetega rimskega cesarstva Friderika III. - zaokrožil njegov pomen predvsem za geografsko-politično zaokroženost osrednje zgodovinske dežele z večinskim slovenskim jezikom, Vojvodino Kranjsko. Gost je med drugim od l.2018 tudi strokovni vodja muzeja na gradu Bogenšperk blizu Litije. FOTO: Finančno šibki cesar Friderik III. je zaradi vojaške pomoči pri obrambi obleganega dunajskega Hofburga Kranjcem l.1463 podelil častne naslove in izboljšani grb dežele; dokument hrani Arhiv RS VIR: ARS, SIAS 1063, ZL, št. 716, 1463 I 12, Dunajsko Novo mesto (Wiener Neustadt)

Gledališki in filmski igralec Maks Furijan se je rodil septembra leta 1904 v Goričaku. Najprej je kot kot mizar delal v mariborskih železniških delavnicah, od leta 1921 je obiskoval dramatično šolo Milana Skrbinška. V letih od 1929 do 1936 je bil angažiran v Narodnem gledališču v Mariboru, v naslednjih letih je igral v Osijeku, Skopju, Zagrebu, od leta 1947 pa do upokojitve 1962 je bil član ansambla Drame SNG v Ljubljani. Bil je izvrsten v večjih in manjših vlogah; nastopal je tudi v televizijskih nadaljevankah in filmih. Na AGRFT je predaval gledališko šminkanje. Za igralsko umetnost je bil nagrajen tudi z Borštnikovim prstanom. Maks Furijan je umrl leta 1993. Leta 1986 se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom z njim pogovarjal France Vurnik.

Alenka Pirjevec je dolgoletna lutkovna ustvarjalka, ki je kar 40 let delovala v ljubljanskem Lutkovnem gledališču. Čeprav jo poznamo predvsem kot izvajalko in avtorico lutkovnih predstav ter izdelovalko lutk, pa pot do tega poklica ni bila tako premočrtna. Tokratna gostja Razkošja v glavi, ki se je partizanskima staršema rodila manj kot dva meseca po koncu druge svetovne vojne, je že v času šolanja pol leta živela v Parizu, še v Beograd - kjer je dokončala študij igre in honorarno igrala v Narodnem gledališču - pa jo je zasledovalo ime karizmatičnega očeta, profesorja primerjalne književnosti in literarne teorije Dušana Pirjevca, ki je sredi 60-ih let prišel v spor z jugoslovanskimi oblastmi. Šele ko v prestolnici nekdanje Jugoslavije - kljub dobrim kritikam - v gledališču ni dobila stalnega mandata, se je odločila vrniti v Ljubljano, tu pa sta se njeni ljubezni do likovnih umetnosti ter igre povsem po spletu naključij združili v lutkovnem ustvarjanju, ki je nato definiralo njeno ustvarjalno in poklicno pot. Alenka Pirjevec je o svojem življenju - v svojem izrazitem slogu, torej neposredno in s humorjem - za tokratno Razkošje v glavi pripovedovala Alji Zore.

Kako je ravnateljica slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling usklajevala poklicno, politično in kulturno udejstvovanje in kaj bo počela po 1. septembru, ko se bo upokojila? Odraščala je ob sedmih sestrah in treh bratih. Bila je tajnica in nato predsednica Kulturnega društva Lipa iz Velikovca, ki ga je njen oče ustanovil leta 1974, v časih, ki za slovensko narodno skupnost niso bili lahki. Ponosna je bila, ko je po končanem študiju francoščine in nemščine leta 1990 dobila službo na slovenski gimnaziji, leta 2015 pa je sprejela tudi službo ravnateljice. Dejavna je bila pri Zelenih, Narodnem svetu koroških Slovencev in Skupnosti koroških Slovencev. Je pozitivno vzdušje, o katerem slišimo v zadnjem času z avstrijske Koroške, res iskreno, ali se še vedno kaj pometa pod preprogo in ne uredi, kot bi bilo treba?

V Parizu se začenjajo 33. olimpijske igre moderne dobe. Te dni pa mineva tudi 110 let od začetka prve svetovne vojne. Na poseben način se oba dogodka povezujeta v osebi Rudolfa Cvetka. Rodil se je leta 1880 v Senožečah v orožniški družini, šolal se je najprej v Ljubljani, nato pa v Trstu, kjer je obiskoval kadetnico.Po koncu šolanja je bil dodeljen 16. ogrsko (hrvaškemu) pešpolku, ki je bil nastanjen v Zagrebu in Bjelovaru. V polku je služil od leta 1900 do leta 1913, ko je kot nadporočnik zaradi poroke izstopil iz vojske. Med vojaško službo se je Cvetko udeleževal sabljaških tečajev v telovadni in sabljaški šoli avstro-ogrske vojske v Dunajskem Novem mestu. Bil je tudi inštruktor za sabljo, v letih 1908–1912 pa je bil glavni učitelj na sabljaških tečajih. Rudolf Cvetko je prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, ko je na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 kot član avstrijske sabljaške reprezentance osvojil srebro. Po izstopu iz oboroženih sil se je zaposlil kot telovadni učitelj na državni gimnaziji v Gorici. Ob začetku prve svetovne vojne je bil reaktiviran in povišan v stotnika. Služil je v 16. pešpolku in bil leta 1916 odlikovan z bronasto medaljo za zasluge. Po vojni je služil v orožništvu, vendar so ga že 1926 zaradi napredne usmerjenosti upokojili s činom orožniškega podpolkovnika. Po upokojitvi se je še naprej ukvarjal s sabljaštvom in pomembno vplival na razvoj športa v Sloveniji Leta 2015 se je ob razstavi Fronte se začenjajo prebujati v Narodnem muzeju Slovenije s kustosom mag. Jožetom Podpečnikom pogovarjala Staša Grahek. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani je na ogled zbirka predmetov Rudolfa Cvetka. Na fotografiji je avstrijska sabljaška reprezentanca; tretji z desne je Rudolf Cvetko.

Dediščina je pomembna za obstoj naroda, je vrednota, ki pomaga ne samo preživeti, tudi živeti bolje, gradi osnovne temelje družbi. Vendar se odnos do dediščine v različnih narodih razlikuje. Kako izoblikovati izhodišče za razumevanje skupnih korenin širše v Evropi, je med cilji Poletne šole, ki je bila prvi teden julija v Narodnem muzeju v Ljubljani. Pogovarjali smo se z dr. Vereno Perko.

Tritedenski obisk v Slovenji zaključujejo slovenski maturantje iz Argentine, skupina Rast 53. Rast je kratica za Roj abiturientov srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka, letos je bilo v skupini deset mladih, osem jih je prišlo iz dežele pod južnim križem, dva pa sta se že pred dobrim letom preselila v matično Slovenijo in na daljavo zaključila srednješolski tečaj. Obiskali so številne kraje domovine svojih dedkov in babic, se srečali s sorodniki, na Mladinski poletni šoli izpopolnjevali znanje slovenskega jezika in se za konec podali tudi proti Triglavu. Imeli to tudi nekaj nastopov: v Devinu, na 30. Taboru Slovencev po svetu, na prireditvi Dobrodošli doma v Celju, v Šentjoštu nad Horjulom, to sredo ob 20h pa bodo nastopili v Narodnem domu v Logatcu. Veliko jim pomeni, da so bili v krajih svojih prednikov in da so lahko v živo videli znamenitosti, o katerih so se učili tudi v slovenski sobotni šoli.

15. junija bo že 56. narodno romanje bolnikov, invalidov in ostarelih na Brezje - o romanju, pobudnik katerega je bil Franc Bole, smo se pogovarjali z odgovornim urednikom revije Ognjišče Božom Rustjo. Anton Gnidovec pa je predstavil apel vladi, ki so ga prebrali na letošnji spominski slovesnosti v Kočevskem Rogu.

Koncert za rojstni dan. Tako so v Narodnem gledališču Nova Gorica poimenovali nedeljski komično-glasbeni večer, kot sta si ga zamislila Tereza Gregorič in Jakob Šfiligoj ob praznovanju 30-letnice sedanje stavbe gledališča in 20-letnice statusa narodnega gledališča. Trinajst igralcev ansambla, vseh tudi izvrstnih pevcev, je nastopilo z interpretacijo uglasbenih besedil iz že uprizorjenih predstav, kot so Čarovnik iz Oza, Beraška opera, Rokovnjači, Pašjon, Tutošomato, Tridesetletnice, Realisti in mnoge druge. Avtor aranžmajev je Anže Vrabec. Hkrati si je mogoče v rotundi gledališča ogledati razstavo tridesetih gledaliških fotografij novogoriških predstav iz obdobja od 1994 do 2023. Avtorji fotografij so Foto atelje Pavšič Zavadlav, Peter Uhan, Urška Boljkovac, Manja Zore, Jaka Varmuž, Blaž Erzetič in Mankica Kranjec. O zgodovini in pomenu SNG Nova Gorica pa tudi o praznovanju se z direktorico gledališča Mirjam Drnovšček pogovarja Tadeja Krečič.

Najzgodnejši pisni viri, ki omenjajo Gutewerd, postavlja to naselbino v 13. stoletje. Arheološke najdbe z Otoka pri Dobravi, ki so v veliki večini le odlomki ali deli predmetov, nakazujejo na zelo raznovrstno podobo življenja v tej naselbini. Kakšno zgodbo nam pripoveduje ta naselbina ob reki Krki, ki so jo slovenski arheologi ponovno začeli raziskovati ter jo obširneje predstavili na razstavi Nekoč je bil Gutenwerd v Narodnem muzeju Slovenije? O tem v pogovoru, v katerem sodelujejo dr. Tomaž Nabergoj, dr. Eva Menart in Katja Špec. Foto: Narodni muzej Slovenije/Tomaž Lauko

V Nedeljski reportaži se bomo odpravili v Narodni muzej Slovenije, kjer je na ogled interaktivna razstava z naslovom Nekoč je bil Gutenwerd. Na razstavi je približno 600 predmetov, ki pričajo o naselju trškega značaja, ki je poleg drugih ohranjenih in že izginulih naselji ob Krki, tam obstajalo več stoletji, razstava pa se osredotoča na obdobje med 12. in 15. stoletjem, do krvavih dogodkov, ko so med roparskimi pohodi kraj uničili osmanski Turki. Razstava pripoveduje predvsem o vsakdanjem življenju prebivalcev izginulega naselja na današnjem Šentjernejskem polju, njihovih dejavnostih, znanjih in veščinah, trdem življenju, pa tudi umetnosti, ki je velikokrat pomenila način sprostitve v zahtevnih življenjskih okoliščinah. Raziskovalce so zanimali tudi urbanistični načrti, kako so bile speljane ceste, kje so stale hiše in kakšne so bile. V oddaji pripovedujejo dr. Tomaž Nabergoj iz Narodnega muzeja Slovenije, vodja projekta, arhitektka Sanja Jurca Avci, ki je oblikovala razstavo in dr. Eva Menart z oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodnem muzeju Slovenije. foto: Narodni muzej Slovenije 

Letos mineva 160 let od ustanovitve Slovenske matice, v Ljubljani so odprli dve razstavi, v Narodnem muzeju Nekoč je bil Gutenwerd, v Plečnikovi hiši pa Plečnik in Ljubljana: urejanje odprtega prostora, tudi v Mariboru so odprli novo razstavo in sicer ob 70. obletnici Umetnostne galerije Maribor, v Mestnem gledališču ljubljanskem se je začel gledališki festival RUTA, ob koncu pa boste še izvedeli, kdo je prejemnik Trubarjevega priznanja za leto 2023 in kaj prinaša letošnja proslava ob kulturnem prazniku.

Osrednjo pozornost namenjamo drugi letošnji premieri v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana, kjer so uprizorili Massenetovega Wertherja. V nadaljevanju poročamo še o dveh abonmajskih koncertih v Narodnem domu Celje, ki sta potekala pod okriljem zavoda Celeia Celje oziroma Hiše kulture Celje, ob koncu pa osvetljujemo še koncert, poimenovan Kot bi napisal Strauss, ki ga je prejšnjo sredo v Slovenski filharmoniji izvedel orkester Grex Symphoniacorum.

Grofje Celjski so imeli na svojem vrhuncu v lasti 12 mest, 30 trgov in kar 125 gradov. Toda: kdo so bili ljudje, ki so orjaško premoženj plemičev iz mesta ob Savinji v resnici upravljali?Celjski grofje so bili skoraj zagotovo najvplivnejša, najmočnejša srednjeveška plemiška rodbina, ki je imela svoje matične posesti na ozemlju današnje Slovenije. A kaj to zares pomeni? – Večina ljudi bi danes najbrž odgovorila, da visoko mesto, ki so ga Celjani zavzemali v zapletenih strukturah moči in časti pozno-srednjeveške Evrope, najlažje naznačimo, če se spomnimo, da je bila v prvi polovici 15. stoletja Barbara, najmlajša hči celjskega grofa Hermana II., pravzaprav kraljica, žena Sigismunda Luksemburškega, cesarja Svetega rimskega cesarstva ter nemškega, češkega in ogrskega kralja. Da se Luksemburžani niso poročali kar tako, je pač jasno vsakomur. A morda so, ko govorimo o celjski moči in njihovem vplivu, še nekoliko bolj povedne številke; pod gospostvo Celjskih je namreč ob izumrtju rodbine v moški liniji – to je bilo leta 1456 – sodilo 12 mest, 30 trgov in kar 125 gradov. Prav te bogate posesti so grofom iz mesta ob Savinji namreč omogočale, da so vodili svojo ambiciozno politiko. A medtem ko so se grofje ubadali s kovanjem dinastičnih povezav in se, kadar je bilo to treba, z mečem v roki postavljali po robu svojim tekmecem – pogosto Habsburžanom –, je nekdo seveda moral skrbeti za materialno podstat celjske moči, se pravi za njihove posesti. In prav tem ljudem smo se posvetili v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja, raziskovalca pri Narodnem muzeju Slovenije, dr. Jaka Banfija, ki je lani obranil doktorsko disertacijo, v kateri se je posvetil natanko, pogojno rečeno, uradnikom, ki so služili Celjskim grofom. foto: grad Žovnek, matični grad grofov Celjskih (Goran Dekleva)

Dr. Peter Turk, kustos za starejšo prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije, v oddaji predstavlja zgodovino merjenja in štetja let, ne nazadnje pa govori tudi o dilemah, povezanih s poimenovanjem štetja. Izhodišče za pogovor, ki je nastal leta 2019, je njegovo razmišljanje o zadregah, povezanih s poimenovanjema »pred Kristusom« oz. »pred našim štetjem«. O tej temi je istega leta objavil zapis v Sobotni prilogi Dela, ki je sprožil v Pismih bralcev polemiko. Gre za skrajšano različico pogovora, ki smo ga premierno predvajali pred štirimi leti v oddaji Ars humana. Pripravil ga je Goran Tenze.

2. abonmajski in novoletni koncert Celjskega godalnega orkestra v Narodnem domu Celje.

V Ljubljani poteka osrednji jesenski knjigotrški dogodek, Slovenski knjižni sejem, in v naslednjih minutah bodo v ospredju knjige: tri novosti izpod prstov Dušana Merca, Borisa Kolarja in Blaža Kutina. Na drugem koncu Slovenije nocoj pripravljajo premiero drame Oleanna, ene od največkrat uprizarjanih iger sodobnega ameriškega dramatika in režiserja Davida Mameta. Mojstrovina, kot jo napovedujejo v novogoriškem Narodnem gledališču, še iz časov pred »jaz tudi« gibanjem raziskuje odnos med študenti in profesorji, definicijo spolnega nadlegovanja, destruktivnost napačne komunikacije in pretirane politične korektnosti. Režiser in igralec v glavni vlogi je Radoš Bolčina.

Prvi poskus svetovnega atlasa je pred petsto leti nastal v Izoli. V začetku 16. stoletja ga je izdelal Benečan Pietro Coppo, humanist, kartograf in takrat ugledni meščan Izole. Na zemljevid njemu znanega sveta je že vrisal tudi novi svet, Ameriko, do katere je Krištof Kolumb priplul leta 1492. Prav tako je prvi zemljevid dobila Istra, na katerem je med drugim lepo vidno, da sta bila Koper in Izola takrat še otoški mesti. Ta izjemen dokument, z imenom Piranski kodeks Pietra Coppa, hrani piranski pomorski muzej, do 3. decembra pa si ga zdaj lahko ogledamo v Narodnem muzeju Slovenije, na razstavi desetih najbolj pomembnih dokumentov naše države, uvrščenih na nacionalno UNESCO listo Spomin Slovenije. Več o Pietru Coppu, njegovem delu in času, v katerem je Piranski kodeks nastal, pa v tokratni oddaji. Pripravila jo je Lea Širok.

Nedavno so v Narodnem muzeju Slovenije odprli razstavo z naslovom Spomin Slovenije, ki bo zaradi občutljivosti materiala na ogled le mesec dni, saj gre za pisno, čeprav ne le besedilno izvirno gradivo arhivov, knjižnic in muzejev, ki sodi na seznam Slovenska nacionalna lista UNESCO Spomin sveta.   Gre za deset dragocenosti, poleg tega pa gre omeniti tudi našo soudeležbo na mednarodnem seznamu z dokumentom, del katerega hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici: Supraseljski kodeks, starocerkvenoslovanski cirilski rokopis s konca 10. stoletja. Velja za najobširnejši preostanek starocerkvenoslovanskega kanonskega slovstva in najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku, ki je od septembra 2007 na seznamu spominov sveta. Supraseljski kodeks je izvira iz vzhodnega dela Bolgarije, čeprav si ga poleg Slovenije, kamor je prispel zaradi jezikoslovca Jerneja Kopitarja, delita tudi Poljska in Rusija. Najimenitnejših deset z znakom UNESCO Spomin sveta pa so: Serija listin Grofov Celjskih, 1262–1456, Korespondenca Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev, 2. polovica 16. stoletja, Ptujski mestni statut, 1513, Stiški rokopis, okoli leta 1428, Prešernova zapuščina, prva polovica 19. stoletja, Knjižnica Frančiškanskega samostana Novo mesto, 1469–1800, Biblija Jurija Dalmatina, 1584, Pietro Coppo, Piranski kodeks De summa totius orbis, 1524–1526, Herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja, 1696 in Taboriščni tarok Borisa Kobeta, 1945. Gostje oddaje so: mag. Marijan Rupert, vodja Zbirke rokopisov v Narodni in univerzitetni knjižnici, Matej Hreščak, vodja knjižnice Narodnega muzeja Slovenije,dr. Nadja Terčon iz Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran in dr. Aleksander Žižek iz Zgodovinskega arhiva Celje fotografija: del Supraseljskega kodeksa, Wikipedia    

Spomin sveta se imenuje Unescov register, namenjen pa je predstavitvi pisne in dokumentarne dediščine, ki jo hranijo kulturne in druge ustanove z vsega sveta. Trenutno je na seznamu vpisanih 494 enot pisne in dokumentarne dediščine svetovnega formata. Leta 2020 pa je bil pod okriljem Nacionalne komisije za Unesco ustanovljen tudi naš Nacionalni odbor Spomin sveta. Njegova naloga je bila, da med slovensko dokumentarno dediščino izbere deset enot, ki so jih na nacionalno listo uvrstili dve leti pozneje. In teh deset najimenitnejših dokumentov, ki pričajo o slovenstvu in slovenskem narodu, je zdaj na ogled na razstavi Spomin Slovenije v Narodnem muzeju Slovenije.

Osrednji dogodek tedna je bilo odprtje Centra Rog. Odprle so se tudi nove razstave: v Moderni galeriji je na ogled pregledna razstava Vedno na voljo, v Narodnem muzeju pa Spomin to je gradivo, ki je zaradi dokumentarne vrednosti vpisano na Nacionalno listino Unesco Spomin sveta. V Kinu Šiška je 9. Bienale slovenske neodvisne ilustracije. Potekala je filozofska konferenca Med substanco in subjektom: Spinoza v Heglovi misli.

Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica državnega zbora, ni pa več podpredsednica Gibanja Svoboda; sta pa brez strankarske izkaznice Svobode ostala poslanka Mojca Šetinc Pašek in član kabineta predsednice državnega zbora, nekdanji poslanec LMŠ Robert Pavšič. Največja vladna stranka ostaja enotna in še močneje kot prej odločena, da izpelje svoje cilje. Tako lahko najhitreje povzamemo sklepe sinočnje seje sveta Gibanja Svoboda, ki je v javnosti zaradi stopnjevanja napetosti precej odmevna. Druge teme oddaje: - Sindikat Sviz današnji protestni shod proti najnovejšemu vladnemu predlogu odprave plačnih nesorazmerij označuje za zadnje opozorilo - Govor generalnega sekretarja Združenih narodov v varnostnem svetu tako razburil Izrael, da zahteva odstop Guterresa - Prešernova zapuščina, Dalmatinova Biblija in še osem slovenskih pomnikov Unescovega Spomina sveta na ogled v Narodnem muzeju

Rdeče in zlato nosi naslov razstava Ejti Štih, ki opozarja na zlorabe žensk in deklet v Boliviji. Drugi iz cikla koncertov Sozvočja svetov bo predstavil slovensko noviteto in izbranega mladega solista. V oddaji na kratko tudi o razstavi Spomin Slovenije v Narodnem muzeju Slovenije, o muralu Brez naslova v Mestnem muzeju Ljubljana ter Parku izbrisanih ob Trubarjevi cesti v Ljubljani. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: postavitev razstave Rdeče in zlato v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja, izsek, vir: dolenjskimuzej.si

Osrednjo pozornost namenjamo uvodnemu koncertu za Srebrni abonma, na katerem sta 19. septembra v Cankarjevem domu nastopila mednarodno uveljavljeni harfist Emmanuel Ceysson in Godalni kvartet Tartini. Nadaljujemo v Celju, kjer se je v četrtek v Narodnem domu Celje s koncertom Sedma Beethovnova začel letošnji glasbeni abonma, imenovan Sidrišča, ki ga pripravlja in organizira Hiša kulture Celje. V drugem delu oddaje pod drobnogled postavljamo še nove sezone ljubljanske in mariborske operne hiše ter cikla Mladi virtuozi in beneško uprizoritev opere Traviata Giuseppa Verdija.

Ime tedna je Lea Rems, raziskovalka z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, ki je bila med skoraj 2700 prijavami iz vsega sveta uspešna na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za začetek samostojne raziskovalne kariere. Vodila bo svoj 1,5 milijonov evrov vreden petletni projekt Reincarnation, z raziskavami pa pripomogla pri zdravljenju srčnih aritmij.Kandidata sta še bila: Filip Aleksander Peršolja, kitarist, dijak drugega letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki je v sklopu festivala Kitarski forum na Dunaju zmagal na 26. mednarodnem tekmovanju mladih kitaristov za dijake do 18 let. Hkrati je prejel tudi nagrado koncertnega nastopa na Kitarskem forumu in na Tednu kitare v Postojni leta 2024. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije, ustanove, ki s svojimi arheološkimi predmeti sodeluje na mednarodni razstavi Prvi kralji Evrope. Za organizacijo izjemno zahtevnega projekta so na konferenci Evropskega združenja arheologov v Belfastu raziskovalci in strokovnjaki 26 muzejev iz 11 držav jugovzhodne Evrope prejeli častno omembo komisije.

Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju. Kaj je obema manjšinama prinesel omenjeni sporazum? Avstrijska srednja šola Arnež in osnovna šola Rudolfa Maistra iz Šentilja sodelujeta že 30 let, 20 let pa učenci obeh šol skupaj odhajajo na jezikovne tečaje ter dokazujejo, kako pomembno je sodelovanje. Koroški Slovenci še vedno čakajo na posodobitev avstrijskega zakona o narodnih skupnostih. Politolog dr. Karel Hren pa je prepričan, da bi morala narodna skupnost iskati bolj inovativne pristope pri zagotavljanju svojih pravic. Ustavimo se v Narodnem domu pri Svetem Ivanu, kjer nastaja večnamensko središče Slovencev v Italiji. V Zagrebu pa preverjamo, kako zdaj tam poteka pouk slovenskega jezika po modelu C.   Foto (Silva Eöry): Predsednika parlamentov Slovenije in Madžarske skupaj s predstavniki obeh manjšin

– Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v Cankarjevem domu – koncert Preobrazbe glasbenega abonmaja Hiše kulture Celje v Narodnem domu Celje

Kositrarska obrt je bila ena najznačilnejših meščanskih obrti. Danes sta tehnika in način proizvodnje znana le še ožjemu krogu ljudi. Na slovenskih tleh je doživela svoj vrhunec in zaton med 17. in 19. stoletjem, na Celjskem pa s prihodom italijanske družine Stretti. Glede na to, da imajo v Pokrajinskem muzeju Celje kar precej predmetov iz kositra, so leta 2021 odprli občasno razstavo z naslovom Zloščeno do visokega sijaja, kositrno posodje iz muzejskih zbirk. Na njej so skupaj s katalogom prikazali del stanovanjskega inventarja iz 18. in 19. stoletja. Kositrno posodje in druge predmete hranijo tudi v Narodnem muzeju Slovenije in v mnogih drugih slovenskih muzejih. Kositer so imenovali tudi »srebro malega človeka«, saj se je ta s kositrnimi izdelki pravzaprav približal bogatejšim, predvsem plemiškim slojem. Več o kositru v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

Osrednjo pozornost namenjamo Mladostnim grehom - na 3. koncertu cikla FKK Slovenske filharmonije je Orkester Slovenske filharmonije ponovno združil svoje moči z dirigentom Heinzem Holligerjem, kot solistka je nastopila Sarah Wegener. Osvetljujemo tudi nekaj poudarkov 6. ljubljanskega Zimskega festivala, ki se je začel s koncertom tenorista Rolanda Villazona in Simfonikov RTV Slovenija. Nadaljujemo v Kropi, kjer v zadnjih letih poteka v širšem slovenskem prostoru vse odmevnejši Glasbeni abonma. Predstavljamo tudi 3. abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra v Narodnem domu v Celju in poročamo o četrti premieri letošnje sezone v tržaški operi, kjer so izvedli Bellinijevo opero Capuleti in Montegi.

Izpostavljamo drugi abonmajski koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ki je v dvorani Ondine Otta Klasinc SNG Maribor nastopil pod vodstvom italijanskega dirigenta Daria Macellarija, kot solist se je v Koncertu za violončelo, novem delu Janija Goloba, predstavil Gorazd Strlič. Nadaljujemo v Narodnem domu Celje, kjer je v sklopu glasbenega abonmaja Hiše kulture Celje gostoval orkester Camerata Sinfonica Austria, ki ga vodi Davorin Mori. Osvetlili bomo tudi uspeh novega opernega dela z naslovom Razcvet slovenskega skladatelja Vita Žuraja na nemških tleh, predstavili nastopa violinista Gala Juvana in klarinetistke Nine Pavšek v ciklu Zvoku mladih ter koncert Nemškega narodnega simfoničnega orkestra v Slovenski filharmoniji, prav ob koncu pa bomo nekaj minut namenili še hornistu Sebastijanu Budi, ki je postal član enega najuglednejših nemških orkestrov – Nürnberških simfonikov.

Kaj in kdo so bili Kelti? »Kaj in kdo so bili Kelti?«, je vprašanje, ki si ga je nemalokrat zastavil vsakdo, ki je hotel razumeti pomen različnih ohranjenih pisnih označb skupin plemen od antične starogrške označbe »Keltoi« do kopice vztrajnih iskanj izvora v obdobju nastajanja predstav o evropskih ljudstvih 19. stoletja. Kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije, arheolog dr. Boštjan Laharnar je V ŽIVO poskusil zgoščeno odgovoriti na to in na vprašanja razumevanja njihovih materialnih ostankov. FOTO: "keltska glava" s pečatnika, ki so ga našli v kraju Dunaj pri Krškem VIR: Tomaž Lauko, NMS

O tem, kaj je duhovnost, kako plemeniti našo realnost in kako vstopamo v duhovne dimenzije, smo se pogovarjali z učiteljem meditacije, joge in čuječnosti, raziskovalcem zavesti in znanstvenikom dr. Dejanom Dinevskim. Sogovornik bo tudi gost Večera v živo 26. 01. 2023 v Narodnem domu v Mariboru. Karte za dogodek vas čakajo na Eventimu. Prisluhnite pogovoru, v katerem boste med drugim izvedeli: - kaj je duhovnost, - kako vstopamo v svet duhovnosti, - kaj je meditacija in kako z njo vstopamo v presežno, - kaj naredimo z mislimi med meditacijo, - kako se naučiti meditirati in kdo nas naj pri tem vodi, - kako sodobna znanost priznava dobrobiti meditacije in še več navdihujočega razmišljanja o življenju.

Vaško situlo so našli v grobu bogatega vladarja V Glasovih svetov o veliki slovenski dragocenosti – o bronastem zakladu iz petega stoletja pred našim štetjem, zaradi katerega ali še bolje in bolj natančno: zaradi katere je Slovenija omenjena tudi v najbolj uglednih muzejih in najboljših monografijah, ki govorijo o umetnosti na območju, ki se razprostira od reke Pad pa vse do Donave. Ni dvoma, da ta slovenski arheološki dragulj poznate tudi vi, saj ima častno mesto v Narodnem muzeju Slovenije in v osnovnošolskih učbenikih; ne nazadnje motiv zasledimo tudi v slovenskih potnih listih in na osebnih izkaznicah. To je vaška situla! Več z arheologom dr. Petrom Turkom iz Narodnega muzeja Slovenije in Iztokom Koncem. Foto: Goran Dekleva

V naši redni oddaji o aktualnih kulturnih dogodkih vas bomo najprej popeljali v zaodrje decembrskega sejma ilustracije, ki ga organizira Zavod Divja Misel. Potekal bo v ljubljanski Galeriji Vodnikove domačije Šiška, na njem pa se bo predstavilo trideset ilustratork in ilustratorjev. Posebno pozornost letos namenjajo Ančki Gošnik Godec in Marjanci Jemec Božič. V oddaji boste izvedeli tudi več o razstavi Natalije Juhart Brglez z naslovom Linije vsakdana, ki je na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Obiskali pa smo tudi egiptološko konferenco, ki se je danes začela v Narodnem muzeju Slovenije.

V pregledu koncertov pa še o koncertu Ansambla Albana Berga z Dunaja v Cankarjevem domu, nastopu Firšt tria v Narodnem domu v Celju, tretjem koncertu abonmaja Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, izvedbi oratorija Mesija Georga Friedricha Händla, 2. koncertu Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije ter zaključkih festivala Kitarika in Orgelskega festivala v Kopru.

Da bi se čim bolje soočali z izzivi ohranjanja naravne in kulturne dediščine na območju visoke kraške planote Jelovica uspešni, so predstavniki slovenskih partnerskih organizacij projekta JeloviZA v septembru 2022 obiskali avstrijski Pinzgau in navdih za svoje delovanje iskali v dobrih praksah, ki jih izvajajo v Narodnem parku Visoke Ture. Več informacij o projektu na: www.cipra.org/sl/novice/ideje-iz-pinzgaua-za-jelovico, www.cipra.org/sl/jeloviza, www.ra-sora.si/projekt/jeloviza Foto: Samo Khan

Danes se začenja 10. festival bralne kulture Prepišno uredništvo. Branja, pogovori, delavnice in drugo se bo navezovalo na rdečo nit, z motom: Fikcija je vse. V mariborskem Narodnem domu bodo zvečer združenim glasbenim okusom muzicirali mladi glasbeniki z različnih koncev sveta, združeni v ansamblu Poetico Musicali. V oddaji pa se bomo posvetili tudi knjigi Podobe nestrinjanja, študiji političnih grafitov in street arta v državah postsocialistične tranzicije in širše, ki jo je napisal Mitja Velikonja. Vabimo vas k poslušanju! M. Velikonja: Podobe nestrinjanja, naslovnica knjige, vir: mladinska-knjiga.si, izsek

O Borisu Pahorju in Narodnem domu v Trstu je na Goriškem večeru v Dornberku nedavno govorila senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc. V prvem delu oddaje tudi o zaključku jubilejnega leta Mohorjeve družbe Celovec ob 170-letnici delovanja.

Oblačila slavnih so od nekdaj pravi magnet za vse, ki se hočejo poistovetiti z občudovanja vrednimi vzorniki, pa naj bo iz sveta zabavne industrije, politike, umetnosti in še česa. Zanimiva je zgodba o usodi uniforme, ki naj bi pripadala nekdanjemu avstro-ogrskemu cesarju Francu Jožefu Prvemu in jo hranijo v Narodnem muzeju Slovenije. Nanjo so naleteli po naključju. Ob pripravah na odprtje velike razstave Znameniti Slovenci in njihova odlikovanja sta dr. Pavel Car, nekdanji direktor Narodnega muzeja Slovenije, in Marko Ličina iz Muzeja novejše zgodovine odšla v Pokrajinski muzej v Maribor. Tam sta v depoju opazila uniformo, ki je bila del razstave v Mariboru in so jo mariborski muzealci hoteli vrniti v Narodni muzej Slovenije. In tu se začne zgodba razpletati, prisluhnite ji v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.

Že 30. zapored je poletje v Mariboru v znamenju Festivala Lent. Ko so ga v mariborskem Narodnem domu leta 1993 pripravili prvič, so želeli dokazati, da Maribor ni sivo mesto, ampak polno ustvarjalnosti. Formula, ki je vključevala prizorišča ob Dravi in brezplačno dostopnost najrazličnejših vsebin, se je izkazala za pravo, festival pa je doslej obiskalo skoraj 12 milijonov ljudi. Predvsem zadnja leta se je širil v notranjost mesta, načrti za njegov ponovno "obvodnejši" značaj pa še niso zamrli.

Ob odpovedi razstave v Narodnem muzeju Slovenije zaradi dvoma o avtentičnosti del smo vsi nenadoma postali likovni strokovnjaki, ki znajo na daleč prepoznati lažnega Picassa. Strokovni pristopi so seveda kompleksni, saj so ponaredki lahko zelo kakovostni. Strokovnjak, ki presoja avtentičnost, najprej pogleda stanje slike, ali je raster značilen za slikarja, kakšne so barve in razpoloženje, zelo zgovorna sta platno in zadnja stran slike, razlaga dr. Ferdinand Šerbelj, umetnostni zgodovinar in sodni izvedenec. "Če je hrbtna stran zelo pestra in je veliko nalepk, žigov, je to sumljivo, saj je očitno nekdo hotel pokazati, da je delo bilo vključeno na številne razstave, in ga tako legitimizirati." Vsaka kopija pa seveda še ni ponaredek, poleg tega tudi pojmovanje originalnosti in edinstvenosti ni enako v vseh zgodovinskih obdobjih in kulturah. Zakaj pravzaprav umetniško vrednost grafike dojemamo drugače, če je natisnjena v številnih izvodih in ne le nekajkrat? O vsem tem razmišlja dr. Ferdinand Šerbelj, dolgoletni sodelavec Narodne galerije. Foto: Janko Dermastja, Narodna galerija

V preteklem tednu so v Ljubljani podelili Župančičeve nagrade ter nagrade Mirka Šubica Društva restavratorjev Slovenije; znan je nagrajenec Vilenice 2022, izteka se 57. festival Borštnikovo srečanje. Teme, ki nas bodo povedle skozi oddajo, se ozirajo tudi k mednarodni filozofski konferenci Soren Kirkegaard, nekaj minut pa namenjamo dogajanju preteklih dni v Narodnem muzeju Slovenije. Vabimo vas k poslušanju! fotografija z razstave IZ ATELJEJA — MATJAŽ POČIVAVŠEK: NESOS / OTOK, Moderna galerija, 2016, foto: Matija Pavlovec, izsek

Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan se je danes srečal s predstavniki področij zdravstvene nege in družinske medicine. Obe potrebujeta takojšnjo pomoč, predvsem zaradi kadrovske stiske. Razmere so sicer kritične tudi drugod na primarni ravni, je posvaril pediater Denis Baš. Interventni zakon za zdravstvo naj bi bil sicer usklajen prihodnji teden. V oddaji med drugim tudi o tem: - Živilska podjetja ob zviševanju cen pričakujejo vladne spodbude - Po odpovedi razstave domnevno ponarejenih slik v Narodnem muzeju okoliščine preučuje ministrstvo - Kolesar Primož Roglič peti na kronometru po Dofineji

Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške. Poklon Borisu Pahorju v Narodnem domu, katerega požig je opazoval in vrnitve se veselil, Obmejne pesmi in Veter v grapah Korotana, povezana Prekmurje in Porabje, življenje Slovencev na vzhodu HrvaškeSpominjamo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se končujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake na vzhodu Hrvaške.

V oddaji predstavljamo razstavo ilustracij Hane Stupica, ki je od sinoči odprta v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu, novo uprizoritev v Mestnem gledališču ljubljanskem: Junakinje, ki je nastala na podlagi antičnega besedila in jo je režiral Aleksandar Popovski ter premiero radijske igre z naslovom Le zaljubiti se ne smemo hrvaškega dramatika in scenarista Ivorja Martinića v režiji Alena Jelena. V okviru priprav na jesensko razstavo o odlikovanjih znamenitih Slovencev so danes v Narodnem muzeju Slovenije predstavili uniformo Franca Jožefa I. Napovedujemo tudi poseben zvočni dogodek v naravnem rezervatu, Iškem morostu na ljubljanskem barju, na katerem bo gostoval David Rothenberg, uveljavljeni ameriški klarinetist in skladatelj, ki je svojo solistično in improvizatorsko kariero razširil prek ustvarjanja z drugimi živalskimi vrstami. Nocoj bo v živo improviziral s slavci in drugimi pticami, ki živijo v rezervatu.Gledališka in radijska premiera, predstavitev uniforme Franca Jožefa I. in zvočni dogodek s slavciV oddaji predstavljamo razstavo ilustracij Hane Stupica, ki je od sinoči odprta v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu, novo uprizoritev v Mestnem gledališču ljubljanskem: Junakinje, ki je nastala na podlagi antičnega besedila in jo je režiral Aleksandar Popovski ter premiero radijske igre z naslovom Le zaljubiti se ne smemo hrvaškega dramatika in scenarista Ivorja Martinića v režiji Alena Jelena. V okviru priprav na jesensko razstavo o odlikovanjih znamenitih Slovencev so danes v Narodnem muzeju Slovenije predstavili uniformo Franca Jožefa I. Napovedujemo tudi poseben zvočni dogodek v naravnem rezervatu, Iškem morostu na ljubljanskem barju, na katerem bo gostoval David Rothenberg, uveljavljeni ameriški klarinetist in skladatelj, ki je svojo solistično in improvizatorsko kariero razširil prek ustvarjanja z drugimi živalskimi vrstami. Nocoj bo v živo improviziral s slavci in drugimi pticami, ki živijo v rezervatu.

Gostja današnje oddaje Razkošje v glavi bo muzejska svetnica v Narodnem muzeju Slovenije in docentka na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, dvojna doktorica znanosti umetnostne zgodovine in heritologije Mateja Kos Zabel. Specialni področji njenega dela na področju uporabne umetnosti sta keramika in steklo. Je avtorica številnih razstav, člankov in knjig ter raziskovalka, ki v svoje delo vključuje naravoslovne metode pri preučevanju muzejskih predmetov. Opravlja tudi ekspertno delo in je vodja evropskega projekta Kreativno podjetništvo v keramičnih regijah – razvijanje, izobraževanje, vzpodbujanje. Doc. dr. Matejo Kos Zabel je pred mikrofon povabila Petra Medved.

V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali odzive na akcijsko prodajo mesa pod blagovno znamko Izbrana kakovost Slovenije. V drugem delu je bil naš gost mag. Vitomir Bric.

Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca naprej. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije - Zveze slovenskih društev - Barbara Riman pa si želi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem ostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V oddaji gostimo tudi zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss. Ker delo še ni končano in ima še dovolj energije, se bo na letošnjih parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Suzana Weitlaner pa si želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Razlog je prav jezik.

Muzej naj shrani vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev. Tako je leta 1823 razmišljal baron Jožef Kamilo Schmidburg o današnjem Narodnem muzeju Slovenije, najstarejši nepretrgano delujoči muzejski ustanovi na Slovenskem, ki se je sčasoma razdelila na več institucij, v 200 letih pa je shranila za 100.000 let zgodovine. Pestro življenje muzeja spremlja dokumentarni film režiserja Amirja Muratovića Sled tisočletij – Dediščina Deželnega muzeja v Ljubljani, o katerem več v današnji oddaji, v kateri se oziramo tudi v Pariz, kjer se je v nedeljo 24. oktobra sklenil pesniški sejem Marché de la Poésie, ki že skoraj štiri desetletja poteka v osrčju Pariza. Na njem se predstavljajo tako avtorji in avtorice kot tudi založbe, vsi pa so povezani s poezijo. Letošnja izvedba tega festivala je bila v znamenju desete obletnice gostovanj slovenskih pesnic in pesnikov, z organizacijo pa se trudi v Franciji živeča prevajalka in pesnica Mateja Bizjak Petit. Fotografija: Amir Muratović

V Narodnem muzeju Slovenije so v okviru serije Viri: Gradivo za materialno kulturo Slovencev izdali monografijo Oklepi. Njen avtor je dr. Tomaž Lazar, muzejski svetovalec v Narodnem muzeju Slovenije. Serija Viri je začela izhajati leta 1994. V njej so predstavljeni rezultati raziskav s področja materialne kulture v različnih zgodovinskih obdobjih v Sloveniji. Njen namen je ovrednotiti materialne ostanke iz preteklosti in določiti njihov pomen kot zgodovinskega vira v primerjavi s pisnimi viri. V seriji predstavljajo materialne zbirke, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije, osredotočajo pa se tudi na posamezne vidike materialne kulture Slovencev. Med zbirkami, ki jih hranijo v Narodnem muzeju Slovenije, je tudi zbirka orožja in bojne opreme, ki sodi med osrednje, v javnosti najbolj znane sklope gradiva v omenjenem muzeju. Glede na število eksponatov, njihovo raznovrstnost in zgodovinsko vrednost je zbirka več kot 3500 predmetov gotovo najpomembnejša zaključena celota svoje vrste v Sloveniji. In prav na tej zbirki temelji tudi obširna monografija Oklepi. Avtor je Milan Trobič. Vir fotografije: osebni arhiv

O Prešernu vemo že skoraj vse – pa vemo tudi, kako je dišal, ko se je sprehajal po ulicah Ljubljane? Morda bo tudi ta podatek prinesel projekt ODOTHEKA, v katerem so se povezali slovenski in poljski raziskovalci, ki nameravajo razviti mednarodno knjižnico muzejskih in zgodovinskih vonjev. V projektu, ki se bo začel 1. decembra, bodo v treh letih skušali analizirati 10 zgodovinskih predmetov iz slovenskih in poljskih zbirk, izolirati njihove vonje, te reproducirati in arhivirati. Prva dva predmeta bosta Prešernova tobačnica, ki jo hranijo v Narodnem muzeju Slovenije, in da Vincijeva slika Dama s hermelinom, ki jo hranijo v Narodnem muzeju v Krakovu. Gre za prvi projekt te vrste na globalni ravni, v okviru katerega nameravajo slovenski in poljski raziskovalci razviti kemijsko analitično metodologijo, ki jo bodo potem lahko uporabljali po vsem svetu.

V Narodnem muzeju Slovenije so izdali obsežno monografijo z naslovom Oklepi, njen avtor je dr. Tomaž Lazar, muzejski svetovalec v Narodnem muzeju Slovenije. To je prva izvirna tako obsežna študija v slovenskem jeziku, ki podrobneje pojasnjuje razvoj oklepa in njegovo uporabo od visokega srednjega veka do konca 17. stoletja. Kataloško predstavitev predmetov iz muzejske zbirke dopolnjuje pregled pisnih in likovnih virov iz slovenskega prostora. Poseben poudarek je namenjen tudi tehnologiji in konstrukciji različnih vrst zaščitne opreme – tako z vidika eksperimentalne arheologije in sodobnih rekonstrukcij kot metalurških analiz izbranih eksponatov. O tej zares pomembni in temeljni monografiji in vsebinah, ki jih prinaša, bomo govorili v oddaji Sledi časa- njen avtor je Milan Trobič.

V Slovenskem stalnem gledališču Trst je nocoj na vrsti premiera glasbene komedije Čudovita po besedilu Jureta Karasa in v režiji Tijane Zinajić. Predstava bo na odru predstavljena kot prva od dveh, ki sta še dolg lanske sezone. V okviru 3. Festivala Dnevi mariborske alternativne gledališke produkcije ZIZ pa je bila sinoči v Narodnem domu Maribor premiera alter muzikala Pandorina skrinjica. Znani mit govori, da so iz skrinjice ušle različne tegobe človeštva, v predstavi KUD-a Transformator in Društva ZIZ pa je na dnu ostal up. Ustvarjalci so prepričani, da se, ''ko ljudem ne ostane nič drugega kot up, začne upor!'' In še na 36. mednarodni literarni festival Vilenica, ki poteka v teh dneh – domači gostje se dogodkov po Sloveniji udeležujejo, avtorji iz oddaljenih držav pa se festivalu pridružijo v virtualni obliki. Da bi bili vsi celovito predstavljeni, so se odločili, da posnamejo kratke portretne filme o njih in branja v izvirnih jezikih. Vabljeni v Svet kulture. Foto predstave Čudovita: Agnese Divo

Književniku Borisu Pahorju se poklanjajo številni, a prav posebna darila so zanj tista v obliki črk na papirju. Že v torek so v prostorih tržaškega Narodnega doma predstavili zbornik Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja, v katerem tako italijanski kot slovenski pisci razgrnejo različne poglede na njegovo delo. Včeraj pa so v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani Pahorju posvetili še predstavitev nove monografije Ogenj, ki je zajel Evropo o zgodovini osrednje slovenske ustanove v Trstu – Narodnega doma in njegovem požigu, ki so ga fašisti izvedli 13. julija 1920. Zadnji še živeči pričevalec tega je prav Boris Pahor, ki se mu bomo danes posvetili. V Svetu kulture pa tudi o nocojšnji premieri baleta Dunajski večer, s katero bo novo sezono odprl baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana. Tokrat pa se občinstvu ne bodo predstavili na domačem temveč na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma. In še o festivalu improvizirane glasbe Alpenglow: v Ljubljani v Galeriji Škuc, Klubu Gromka in nato še jutri v Klubu Cankarjevega doma bodo v različnih zasedbah zaigrali glasbeniki iz Slovenije in Avstrije. Foto: EPA

Po nekoč skoraj zapuščeni beneški vasici Topolove nas popelje trojica mladih rojakov, ki se je v njej za stalno naselila. Vas dojemajo kot hišo in tako tudi živijo. Kaj to pomeni, nas zanima v oddaji, ki jo v celoti posvečamo Slovencem v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Špetru, kjer z negovanjem starih običajev odganjajo zlo. Gostimo Matejo Černic in Matejo Jarc, zborovodji dekliške vokalne skupine Bodeča Neža. Tržaška zgodovinarja Borut Klabjan in Gorazd Bajc pa predstavita monografijo »Ogenj, ki je zajel Evropo« o pred 101 letom požganem Narodnem domu v Trstu.

Začetek bo v znamenju prejemnika nagrade časopisa DELO za najboljši roman preteklega leta "kresnik" - Agni je napisal Borut Kraševec, predsednica žirije Mimi Podkrižnik pa je povzela njeno utemeljitev. Predstavili bomo nekaj poudarkov na začetku tedna odprte razstave "Zlata sled" v Narodnem muzeju Slovenije. Sledila bosta uvoda v še dve razstavi: V ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ponujajo razstavo "Spoznanje! Upor! Reakcijo! Performans in politka v 90-ih letih v pojugoslovanskem kontekstu", v Kopru pa razstavo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov "majski salon". V Mariboru se začenja Festival Lent, v Ljubljani pa osrednji del poletnega dela "Pripovedovalskega festivala". Poslovimo se z utrinkom iz začetka Primorskega poletnega festivala.

Ni naključje, da so si v Narodnem muzeju Slovenije za rdečo, ali bolje zlato nit razstave, s katero obeležujejo 200 let od prvega muzeja na Slovenskem, Deželnega muzeja za Kranjsko, izbrali prav zlato. Ta kovina namreč ne povezuje samo vse zbirke Narodnega muzeja, pač pa tudi druge muzejske ustanove. Na razstavi je namreč razstavljenih 172 zlatih ali z zlatom okrašenih predmetov iz skupno 32 slovenskih muzejev. V štirih sklopih, poimenovanih Moč in oblast, Cerkev in sveto, Čast in slava ter Bogastvo in razkošje si tako lahko ogledate zlata našitka, ki veljata za najstarejša zlata našitka na Slovenskem, različne zlatnike, tudi zlatnik Aleksandra Velikega, kip Emonca, pa tudi oltar svetega Ingenuina. Koordinatorki razstave sta kustosinji v Narodnem muzeju Slovenije, doktorici Mateja Kos in Alenka Miškec. Na ogled bo do začetka maja prihodnje leto.

S fotografijo ga je zbližal oče Dragan, ko mu je pri trinajstih letih za novo leto kupil prvi fotoaparat. Od takrat ga ni izpustil iz rok. Danes je Srdjan Živulović fotoreporter, ki je pred leti za eno svojih fotografij beguncev prejel Pulitzerjevo nagrado, upokojen, del njegove fotografske zapuščine, fotografije, ki prikazujejo dogodke izpred 30 let, ki so privedli do samostojne Slovenije, pa prikazuje razstava v Narodnem muzeju na Metelkovi.

Sredi lanskega decembra je Slovensko arheološko društvo podeljevalo priznanja za dosežke v letu 2019. Nagrado za enkratni izjemni dosežek so za dvojezično znanstveno monografijo »Rimska vojaška oprema iz reke Ljubljanice - arheološke in naravoslovne raziskave«, podelili dr. Janki Istenič, ki vodi Arheološki oddelek Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani. Poznavalka t.i. rimske arheologije provinc je delo pripravila na podlagi dveh desetletij raziskav, ki so vključevale tudi naravoslovne raziskave 79 v mulju reke med Vrhniko in Ljubljano najdenih predmetov. Pogovor smo posneli spomladi 2019 po predstavitvi monografije, v njem pa je sodeloval tudi dolgoletni sodelavec tukajšnih arheologov, fizik prof.dr. Žiga Šmit, ki je med drugim pri raziskavah dveh tisočletij stare materialne kulture sodeloval z metodo protonsko vzbujene rentgenske spektrometrije. Gre za neporušno metodo, saj omogoča analizo snovi brez poškodovanja samih artefaktov. Monografije je izšla v seriji Katalogi in monografije pri Narodnem muzeju Slovenije

Ta teden poslušamo sklepni koncert tretjega mednarodnega tekmovanja Oskarja Riedinga, ki je potekal lani maja v celjskem Narodnem domu. Na njem je nastopil Simfonični orkester Konservatorija za glasbo Johanna Josepha Fuxa iz Gradca pod vodstvom Thomasa Platzgummerja, s študenti pa je igral tudi zmagovalec prejšnjih dveh tekmovanj violinist Gal Juvan. Gioacchino Rossini: Uvertura k operi Italijanka v Alžiru Eduard Lalo: Španska simfonija za violino in orkester Julius Fučik: Florentinska koračnica George Gershwin: Amerikanec v Parizu Zoya Petrova: Noč v Barceloni

V zadnjem obdobju smo priča več zamenjavam vodstev v naših osrednjih nacionalnih muzejih in galerijah. Imenovanja potekajo brez upoštevanja mnenj stroke in mimo priporočil strokovnih svetov zavodov, opozarjajo kritiki. To se je že zgodilo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter v Slovenskem etnografskem muzeju. Tam, kjer je ustanovni akt zavoda jasno zahteval, da ima direktor tudi izobrazbo iz primarne dejavnosti te ustanove, se zdaj člene na hitro spreminja, kot na primer pri Narodnem muzeju in Moderni galeriji. Kaj je v ozadju odstranjevanja strokovnjakov iz osrednjih nacionalnih muzejev? Gre tu za bitko za (nove) interpretacije ali zgolj za simptom dobe, ki je strokovnim argumentom vse manj naklonjena? Zakaj so muzeji za sodobnost sploh relevantni? O tem v reprizi pogovora Nine Slaček in strokovnjakov za Intelekto.

10. oktobra 1920 je potekal koroški plebiscit in temu je posvečena razstava v Narodnem muzeju Slovenije, ki sta jo v sodelovanju z njim ter Muzejem novejše zgodovine Slovenije pripravila Arhiv Republike Slovenije in Pokrajinski arhiv Maribor. Razstava je obogatena s fotografijami, muzejskimi predmeti, propagandnim materialom in dokumenti. Nekateri so javnosti na ogled prvič.

Začetek pregleda tedna je v znamenju današnje 100. obletnice koroškega plebiscita. Pripravili smo izčrpno poročilo o nedavni odmevni razpravi o stanju stvari na avstrijskem Koroškem v dunajskem Burgtheatru, opozarjamo pa tudi na pravkar odprto razstavo o tej obletnici v Narodnem muzeju v Ljubljani z naslovom "Slovenci, za zmiraj gre!". V Velenju so odprli stalno razstavo likovnih del sredi prejšnjega stoletja umrle slikarke Majde Kurnik. Predstavili smo nekaj podrobnosti o letošnji prejemnici Nobelove nagrade za literaturo, pesnici Louise Glück, povzeli nekaj osrednjih dogodkov tedna v znamenju arhitekture in arhitektov, obiskali pa tudi mednarodni festival stripa TINTA. Pred zaključkom pa napovedni povzetek vsebin 55. Borštnikovega srečanja gledališčnikov, ki se v ponedeljek začenja v Mariboru.

Ročka za vino majolika je dobila ime po istoimenski keramični tehniki, ki so jo razvili v osrednji Aziji. Zanimivo, slovenske majolike so po večini narejene v drugačni keramični tehniki, najbolj pa so se razširile v 20. stoletju – tudi zaradi kamniške tovarne Svit, ki je izdelovala kamniške majolike. Majolika kot oblika posode še zdaleč ni samo slovenska, navsezadnje je bila uvožena iz Italije, kljub temu pa je postala del slovenske duhovne identitete, povezana je tudi s simboliko druženja in dobro voljo. Strokovno obdelavo je zdaj majolika doživela z razstavo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi, ki jo je pripravil v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik. O majoliki smo se pogovarjali s soavtorico razstave dr. Matejo Kos iz Narodnega muzeja, pred mikrofon pa smo povabili tudi zadnjo vodjo slikarske delavnice v tovarni Svit Kamnik Ireno Radej. Foto: Levo: Ročka za vino – majolika, Nemški dol, pred letom 1871, beloprstena keramika Desno: Ročka za vino – majolika (Mali grad), ETI Svit, Kamnik, 1980-1990, beloprstena keramika Vir: Narodni muzej Slovenije, Tomaž Lauko

Velja za tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Je simbol dobre in vesele družbe, opevajo jo tudi ljudske pesmi. To je majolika ali fajansa. Ob občasni razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije, na Metelkovi v Ljubljani, smo se pogovarjali s soavtorico razstave, kustosinjo Narodnega muzeja, Matejo Kos.

Dr. Tomaž Lazar, višji kustos, znanstveni sodelavec v Narodnem muzeju Slovenije, je poznavalec srednjega veka in predvsem velik strokovnjak za srednjeveško orožje, obrambne sisteme in vojskovanje tistega časa. Njegovo strokovno področje je predvsem zgodovina do 18. stoletja, med zbirke, ki so ali pa so bile njegovo področje dejavnosti, pa spadajo tudi merila, igrače, nakit, pečati in lapidarij. Rojen je v Ljubljani, kjer tudi živi, zato je tudi njegova celotna študijska pot vezana na to mesto. Kot nam je povedal, je z zgodovino povezan že zelo dolgo, najbolj pa se je to pokazalo v osnovni šoli, ko se je v naši državi zgodila osamosvojitev. Takratno dogajanje se mu je močno zarezalo v spomin. Čas osamosvojitve je bil prelomen. Med ljudmi je bilo takrat čutiti močan čustven naboj, povezanost in občutek pripadnosti skupnosti. Tako dojemanje časa pa je po mnenju Tomaža Lazarja tesno povezano s samo zgodovino. Ta zgodnja leta, ko se človek počasi usmeri v neko dejavnost, študij in podobno, so bila zaznamovana tudi s serijo oddaj na TV Slovenija o srednjeveških gradovih na Slovenskem, ki jih je vodil naš priznani kastelolog dr. Ivan Stopar. On je odprl zelo zanimivo tematiko arhitekture srednjeveških gradov, to pa je mladega nadobudneža Tomaža Lazarja še dodatno navdušilo za pot v zgodovinske vode. Tomaž Lazar je gost oddaje Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Majolika ima v slovenski umetnosti poseben status, kot simbol dobre in vesele družbe jo opevajo celo ljudske pesmi. Mimi Malenšek pa v zgodovinski povesti Pod Triglavom zapiše, da majolka vina prežene mračne misli in prinese dobro voljo. Nekoč je veljalo, da skoraj ni bilo hiše, ki tega čudovitega izdelka ne bi imela. A majolika ni le posoda za vino. Je vrsta keramike, o kateri so v Narodnem muzeju Slovenije pripravili razstavo. O zgodovini in imenu majolika nam je več povedala doktorica Mateja Kos, kustosinja in soavtorica razstave Slovenska majolika.

Letos mineva sto let od požiga Narodnega doma v Trstu. Požigu stavbe so sledili črna leta fašizma in zatiranje vsega slovenskega. Ob državnem prazniku Dneva upora proti okupatorju so tokratno Ars humano pripravili sodelavci Radia Trst A. Zgodovinskemu pregledu dejavnosti v Narodnem domu se bosta posvetila tržaška zgodovinarja Gorazd Bajc in Borut Klabjan, ki bosta v kratkem izdala ustrezno monografijo, o načrtovanju prihodnjih dejavnosti v tej ugledni stavbi sredi Pahorjevega “mesta v zalivu” pa bo govoril Martin Lisjak, član delovne skupine za Narodni dom, ki je nastala v okviru krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Oddajo je pripravil Pavel Volk. Vir fotografije: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

S prejemnico letošnje nagrade Slavka Gruma Tjašo Mislej smo se pogovarjali o njenem nagrajenem dramskem besedilu „Naše skladišče“, govorimo tudi o tem, kako v obdobju izrednih razmer pa do sprejetja rebalansa proračuna za leto 2020, odločitve vlade vplivajo na delovanje Javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega centra. Predstavljamo pobudo SIGICa – „Slovenskega glasbeno-informacijskega centra“, ki je te dni sprožil akcijo za finančno pomoč samozaposlenim glasbenikom v kulturi, naš dopisnik iz Italije pa se je pozanimal, kako v obdobju, ko so tamkajšne kulturne ustanove zaprte, v tej zakladnici evropske kulture bogato ponudbo vsebin, od muzejske, galerijske pa do filmske, preusmerjajo na internetne strani. Darko Knez, vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost v Narodnem muzeju Slovenije je orisal simboliko križa pri kristjanih in predvsem likovne upodobitve iz zbirke križev, ki jo hranijo v muzeju. fotka vir: pixabay

Ive Šoša je poklicni potapljač, ki živi morski svet raziskuje tudi s fotografskim aparatom in ob tem ugotavlja, kako zelo se je morje v dobrih dveh desetletjih spremenilo in kako nam ga je uspelo zasititi s strupenimi, agresivnimi in pogubnimi plastičnimi izdelki. Kot pravi Ive, smo z njimi ubili že precejšen del veličastnih prebivalcev našega skupnega sveta. To je tudi tema, o kateri govorijo njegove fotografije, ki jih razstavlja v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi.

To je pobuda, ki v okviru civilne družbe na avstrijskem Koroškem deluje od poletja. Zakaj je nastala, kako sodeluje s tremi političnimi organizacijami slovenske manjšine in kaj zahteva oz. pričakuje od oblasti, so povedali pretekli konec tedna na Novoletnem srečanju v Domu v Tinjah. Na okrogli mizi so sodelovali: Sonja Kert Wakounig, ki je politično aktivna v Narodnem svetu koroških Slovencev; Mirko Messner član upravnega odbora Zveze slovenskih organizacij, deluje v avstrijski komunistični stranki, ki ji tudi predseduje kot zvezni govornik; Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste in podžupan v občini Želena Kapla - Bela.

Tisočletja metalurgije na Slovenskem v Narodnem muzeju Slovenije

Mednarodna organizacija Europa Nostra je Plečnikov stadion uvrstila v ožji izbor za sedem najbolj ogroženih območij evropske dediščine. Program se izvaja v sodelovanju Inštituta Evropske investicijske banke, podpira ga tudi program Evropske unije Ustvarjalna Evropa. V oddaji pa tudi o razstavah tako in drugače. ICOM Slovenija, mednarodni muzejski svet za Slovenijo je podelil letošnji nagradi; predstavljamo razstavo o metalurgiji Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani, arheološko razstavo Železna dama v Dolenjskem muzeju v Novem mestu in napovedujemo projekt, ki bo predstavil mariborskega urbanista in arhitekta Ljuba Humka. Pogovarjali smo se tudi s saksofonistom Janom Kusom, ki vodi v New Yorku delujočo skupino Slavo Rican Assembly.

Tokrat predstavljamo tri knjižna nadaljevanja iz Hiše sanjajočih knjig, kjer domuje založba Sanje, obiskali pa smo še razstavo Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.

V prvem prispevku povzemamo temeljne vtise in dejstva iztekajočega se Slovenskega knjižnega sejma v ljubljanskem Cankarjevem domu. Govori tudi Marko Kravos, tokratni dobitnik Schwentnerjeve nagrade. Kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani dr. Peter Turk predstavlja pravkar odprti prazgodovinski, sklepni del stalne razstave Zgodbe s stičišča svetov. Ob novi razstavi na ptujskem gradu "Osrčje Petovione – Ptuj v rimski dobi", ob 1950. obletnici prve omembe imena v antičnih virih (Tacit, 69 AD) opozarjamo na mednarodni arheološki pomen najstarejše tukajšnje urbane naselbine. Kipar Jiři Bezlaj na pregledni razstavi Kamen v Mestni galeriji Ljubljana ponuja vpogled v pol stoletja starih lastnih stvaritev. Spomnili pa bomo tudi na v začetku tedna podeljena avstrijska državna priznanja za umetnost Maji Haderlap in prosvetnemu društvu Rož iz Šentjakoba v Rožu. Piko na i postavlja pogovor z dirigentko newyorške metropolitanke slovenskih korenin iz Združenih držav Amerike Karen Kamenšek.

Prve koptske tkanine so v Evropo prinesli v 17. stoletju. V Egipčanskem muzeju v Torinu hranijo več teh iz časa Napoleonovega pohoda v Egipt, naš Narodni muzej pa ima že vse od leta 1890 triinpetdeset koptskih tkanin, ki jih je takrat Deželni muzej za 260 florintov kupil od slikarja Karla Blumauerja iz Linza, ta pa jih je pridobil od zbiratelja teh tkanin Nemca, doktorja Franza Bocka. Zbirka je zdaj po konserviranju na Konservatorsko-restavratorskem oddelku Pokrajinskega muzeja Ptuj razstavljena v Narodnem muzeju Slovenija.

Čeprav so zahodno kiprastvo v dvajsetem stoletju globoko zaznamovali genialni umetniki, kot so na primer Constantin Brâncuşi, Alberto Giacometti ali Henry Moore, smemo domnevati, da je kiparska umetnost v idealnih miselnih predstavah večine Evropejcev še vedno kar najtesneje povezana s skulpturami grško-rimske antike. To menda ni posebej presenetljivo, saj se zdi, da so kiparji iz Sredozemskega bazena pred dvema tisočletjema in več oblikovali nabor oblikovalsko-tehničnih postopkov, prepoznavnih motivov pa tudi lepotnih idealov, ki so nato določali horizont možnega v kiparski umetnosti vse tja do Rodina in Meštrovića. Toda: kakšen je v tem kontekstu pravzaprav prispevek stare Grčije in kakšen starega Rima? Je eno kiparsko tradicijo sploh možno ločiti od druge? Je mogoče reči, da so bili v polju kiparskega ustvarjanja izvirni genialci Grki, Rimljani pa le spretni posredniki – ali pa ta stereotip ne zdrži resnega premisleka? Ali je čar rimske skulpture po vseh preobratih dvajsetega stoletja naposled začel bledeti? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja lahko začnemo iskati na razstavi Roma Aeterna: mojstrovine rimskega kiparstva iz Fundacije Dina in Erneste Santarelli, ki je v začetku tega poletja odprla vrata v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani, iskali pa smo jih tudi v tokratnem Kulturnem fokusu. Pred mikrofonom smo namreč gostili Barbaro Ravnik, direktorico Narodnega muzeja Slovenije, in umetnostnega zgodovinarja, dr. Ferdinanda Šerbelja, da bi v pogovoru z njima bolje ugledali tako rimsko kiparstvo nasploh kakor tudi razstavo o večnem čaru rimskega kiparstva posebej. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: utrinek z razstave Roma Aeterna: mojstrovine rimskega kiparstva iz Fundacije Dina in Erneste Santarelli v Narodnem muzeju Slovenije (Blaž Gutman, Narodni muzej Slovenije)

Dr. Sebastjan Kristovič: Vzgoja - priprava otroka za življenje S strokovnjakom o tem, kako vzgojiti otroke v samostojne in odgovorne osebe Prisluhnite pogovoru z dr. Sebastjanom Kristovičem, profesorjem psihologije in strokovnjakom za vzgojo, ki že vrsto let izvaja šole za starše, seminarje, ustvarjalno doživljajske tabore za otroke ter predava o vzgoji profesorjem, učiteljem, vzgojiteljem … Izvedeli boste, kaj pomeni biti vzgojno dosleden, kako vpliva na otroka sedenje pred zasloni in kako pomembno je razlikovanje ljubezni in vzgoje. Dr. Kristovič bo delil za nami praktične nasvete o vzgoji na dogodku Večer v živo v Narodnem domu v Mariboru v ponedeljek, 27. maja ob 18. uri. Več o vsebinah in dogodkih, ki navdihujejo, preberite na www.vecer.com/vzivo.

Letos mineva 500 let od smrti renesančnega umetnika Leonarda da Vincija. Obletnico v Italiji in po svetu zaznamujejo z mnogimi dogodki. Pred leti je v Narodnem muzeju v Ljubljani gostovala mednarodna razstava z naslovom Leonardo da Vinci – znanstvenik, izumitelj, umetnik. Poudarek razstave s preko 250 eksponati je bil na Leonardovem umetniškem delu, ki je nenehno sledilo znanstvenim raziskavam in teoretskim razpravam. Bil je med prvimi umetniki, ki je menil, da je slikarstvo znanost in je vpeljal ustvarjalni princip, ki je temeljil na sintezi raziskovanja naravnih zakonov in znanosti, kar je želel prenesti na prihodnje rodove. O tem je pisal eden največjih poznavalcev Leonardovega dela, lani umrli italijanski zgodovinar dr. Carlo Pedretti. V današnji oddaji Likovni odmevi lahko v prevodu dr. Petra Kosa poslušate povzetek njegove razprave.

Na dan, ko večina krščanskega sveta slavi spomin na Jezusovo vstajenje od mrtvih, njegovo smrt pa so po ohranjenih besedilih sodeč povzročili vojaki in uradniki rimske vojske v zasedeni antični Palestini, se bomo v oddaji odpravili k sledovom orožja te vojske, pa ne tam temveč pri nas. V obdobju življenja tega palestinskega Juda so bili namreč tudi v ljubljanski kotlini blizu grajskega griča, na tleh takrat že obstoječe rimske naselbine (za časa cesarja Klavdija poimenovana Colonia Aemona Ivlia Clavdia) v polnem zamahu procesi priključevanja osvojenega prostora takratni Italiji. Nekaj njihovega orožja se je ohranilo tudi v muljasti strugi Ljubljanice na Barju. Arheologinja, dr. Janka Istenič, vodja oddelka za arheologijo v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani je pretekli teden s kolegi v muzeju predstavila svojo obsežno monografijo o »rimski vojaški opremi iz reke Ljubljanice«. Podnaslov »Arheološke in naravoslovne raziskave« priča o obogateni naravi te obsežne knjige, v kateri je eno poglavje sopodpisal tudi fizik, dolgoletni sodelavec slovenskih arheologov, prof.dr. Žiga Šmit z Inštituta Jožef Stefan in ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. V pogovoru z njima več o omenjenem širjenju, ki so ga med drugim arheologi zasledili tudi z najdbami značilnih mejnih elementov med agrom Ogleja (Aquileia) in Emone.

Dr. Boštjan Laharnar je višji kustos v arheološkem oddelku v Narodnem muzeju Slovenije. Področje, s katerim se ukvarja, je obdobje, ki sega od prazgodovine pa vse do rimske kolonizacije naših krajev. To pomeni, da preučuje zanimivo obdobje preloma med prazgodovino in antiko. Je avtor številnih strokovnih člankov in študij ter soavtor več arheoloških razstav.

Sprehodili smo se po največjem in najstarejšem muzeju pri nas – po Narodnem muzeju Slovenije. Ni nas zanimalo le najstarejše glasbilo na svetu – 60 tisoč let stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab –, ampak so nas zanimali predvsem manj znani oddelki in prostori te muzejske ustanove, ki v zgradbi na Prešernovi cesti v Ljubljani domuje že 130 let, pred desetimi leti pa so dobili tudi stavbo na muzejski ploščadi na Metelkovi.

Med manjšinami na Hrvaškem skrb zbuja referendumska pobuda za spremembo volilne zakonodaje, s katero bi okrnili njihove pravice v saboru. Kaj je v ozadju, sprašujemo Vojka Obersnela, reškega župana, ki ima tudi slovenske korenine. Vodja poslov v krovnem Narodnem svetu koroških Slovencev Marko Oraže pojasnjuje, kako so potekale volitve v njihov najvišji organ ter kakšno je dejansko zanimanje mladih koroških Slovencev za sooblikovanje narodnostne politike. S pobudnico kulturnega projekta Postaja Topolovo Donatello Ruttar se pogovarjamo o letošnjem dogajanju v sicer zapuščeni beneški vasici in začetkih pred četrt stoletja. Željni pobega boste lahko kmalu obiskali tudi Andovce v Porabju. Tamkajšnje kulturno in turistično društvo namreč končuje še enega od projektov, s katerim želijo privabiti turiste. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!