Podcasts about narodnem

Ob 20. obletnici Škofije Celje je 19. maja v Narodnem domu v Celju, potekala slavnostna akademija z naslovom V Svetem Duhu se prepoznavamo. Osrednji govornik je bil prvi celjski škof msgr. dr. Anton Stres, podeljena so bila najvišja škofijska priznanja, predstavljen pa je bil tudi novi zbornik. Dogodek je bil predvsem priložnost, da se škofija predstavi širši javnosti. V zadnjih petih letih deluje v duhu sinodalne prenove, ki jo je v Cerkvi spodbudil papež Frančišek, z željo, da bi se občestva čim tesneje povezala med seboj.

Še vedno keramično ustvarjalnost povezujemo predvsem z uporabnimi predmeti in zelo zahtevno tehnično izvedbo. A keramika je že zdavnaj presegla zgolj svojo praktičnost in pogojenost z obrtniško veščino mojstrov, meja med uporabnim in umetniškim pa se je precej zabrisala. Številna dela so konceptualna in kritično naslavljajo družbene probleme, spet druga že z načinom ponovne uporabe opozarjajo na ekološko razsežnost. Izbor inovativnih in presežnih primerov si vsaka tri leta lahko ogledamo na Mednarodnem trienalu keramike UNICUM v Ljubljani. 6. izdaja poleg že tradicionalne predstavitve umetniške izdelkov v Narodnem muzeju Slovenije prinaša še razstavo uporabnega oblikovanja v Centru Rog. Skupaj tako razstavlja 170 umetnikov iz več kot 30 držav.

V Ljubljani poteka 6. mednarodni trienale keramike UNICUM, ki si ga lahko ogledate v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski in na Metelkovi ulici ter v Centru Rog. Znani so dobitniki Valvasorjevih priznanj za izjemne dosežke na področju muzejskih dejavnosti. Dobitnik nagrade za življenjsko delo je arheolog Martin Horvat.

Bili smo tudi na koncertih Juana Vasleta in Janija Kovačiča.Prejšnji mesec so pri nas gostovali violinist Francesco Comisso, violončelist Dario Destefano in pianist Olaf John Laneri, združeni v Trio Gustav. Umetniki so nastopili v Narodnem domu Celje in sklenili koncertni abonma z naslovom Sosedje v organizaciji zavoda Celeia Celje. V Unionski dvorani v Mariboru je pri nas prvič gostoval komorni ansambel Wigmorski solisti iz Velike Britanije. V okviru cikla Operni solisti v Galeriji sta nastopila Juan Vasle in pianist Tadej Podobnik. V cerkvi sv. Trojice v Hrastovljah so zvenele stare slovenske ljudske balade, ki jih je po ljudskih motivih pripravil Jani Kovačič. Konec prejšnjega meseca je v poljskem Sopotu potekala 7. Mednarodna glasbena olimpijada, na kateri je Lenart Šifrar ponovil uspeh izpred dveh let in se tudi tokrat zavihtel na prvo mesto med prejemniki zlatih priznanj v 1. kategoriji, poleg tega je prejel tudi posebno nagrado za avtorsko skladbo Nebo; Aljaž Juteršek pa je osvojil bronasto medaljo.

Ker živimo v času nenehnih sprememb in izzivov, so se celjske gimnazije odločile, da se povežejo in vsako leto naslovijo aktualen družbeni pojav. Tako so se pred dnevi z gosti srečali v Narodnem domu Celje in dogodek naslovili: Popoln ali resničen? Lepota skozi oči mladih. To tematiko smo razširjeno nadaljevali tudi v tokratnem Gymnasiumu, v debati z dijakinjami Gimnazije Celje Center in Gimnazije Lava. Z nami so bile: Laura Bertoncelj, Zara Kregar, Tara Povh Klemenčič, Daša Goručan, Hana Dedić, Gaja Ramšak, Zara Škapin, z njimi pa je prišla tudi profesorica sociologije in slovenskega jezika Valerija Zorko.

Tokrat izpostavljamo pravkar končano 55. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije TEMSIG. Poročamo še o 3. koncertu letošnjih Mozartin, na katerem je Simfonični orkester RTV Slovenija združil moči z zborom Ljubljanski madrigalisti in Mladinskim pevskim zborom RTV Slovenija, o koncertu hrvaškega ansambla za staro glasbo Minstrel, ki je nastopil v Narodnem domu Celje v sklopu abonmaja Sosedje in koncertu Dua Ehosfera v prostorih Krajevne knjižnice Kostanjevica na Krki v sklopu tamkajšnjega Kavč festivala.

Na programu Ars premierno predstavljamo radijsko igro niti pred 4.30 niti po 5.00 sodobnega srbskega pisatelja in dramatika Filipa Grujića. V Komornem studiu boste lahko prisluhnili Duu Bogataj, v sklopu koncertnega abonmaja Sosedje, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje, pa bo nocoj v Narodnem domu Celje gostoval hrvaški ansambel za staro glasbo Minstrel.

Tokrat poročamo s treh koncertov, omenili pa bomo tudi poseben uspeh slovenskega zbora. Slovenska filharmonija je prejšnji teden organizirala drugi koncert cikla SOS z naslovom Odtekanje časa (Ives, Rojko in Adams), v Narodnem domu Celje je bil tretji abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra (krstni izvedbi del Toma Kobeta in Leona Firšta ter kompoziciji Mendelssohna in Blocha), v Mariboru pa je Koncertna poslovalnica gostila Komorni orkester iz Basla (Clara in Robert Schumann, Mayer in Forte). S strani družine Riccarda Mutija je Komorni zbor Vikra z dirigentko Petro Grassi prejel vabilo, da se kot rezidenčni zbor udeleži prestižnega Ravenskega festivala.

Drugi poudarki oddaje: - V Kapelah krepijo meddruštveno povezovanje in ohranjanje zaščitenega naravnega habitata Jovsi. - V Kočevju bodo v neposredni bližini zdravstvenega doma namesto križišča gradili krožišče. - V Idriji pa so najuspešnejšim športnikom lanskega leta podelili priznanja. - Kljub pomislekom so kobariški svetniki vendarle našli finančna sredstva za postavitev razstave etnološke zbirke Pavla Medveščka o staroverstvu..

Dr. Zora Žbontar je od leta 2013 zaposlena v Narodnem muzeju Slovenije, na Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost je višja kustodinja in skrbi za fotografsko zbirko. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2017 doktorirala iz umetnostne zgodovine. Je ena od vodij Mednarodnega trienala keramike UNICUM, ki predstavlja sodobno umetniško keramiko. Vključena je v evropske projekte ter je glavna in odgovorna urednica muzejske revije Argo. Zora je velika ljubiteljica umetnosti, knjig, knjižnic in vsega lepega.

Napovedujemo novoletni koncert Celjskega godalnega orkestra v Narodnem domu Celje.

Andraž Keršič je arhitekt mlajše generacije, projektant, raziskovalec, kustos in pedagog ter soustanovitelj arhitekturnega biroja a2o2. Kot pravi je arhitektura v prvi vrsti namenjena ljudem, arhitekti pa lahko vidimo en in isti problem na različne načine, zato gre vedno za dialog, za izmenjavo idej, ker so stvari, na katere tudi najbolj izkušen arhitekt ne pomisli. V biroju nas druži to, da radi odkrivamo zgodbe prostorov in ustvarjamo arhitekturo, ki pomeni nek okvir za bivanje. Andraž Keršič Poleg številnih razstav v muzeju MAO je bil letos, skupaj s kolegi biroja a2o2, povabljen, da v Narodnem muzeju sodeluje pri postavitvi razstave "Barok v Sloveniji. Arhitektura in uporabna umetnost".

Josip Pangerc je bil politik, podjetnik, glasbenik, borec za slovensko besedo in štiri mandate nadžupan občine Dolina – v tem času so gradili ceste, šole, vodovodno in električno napeljavo, pripeljal je zdraviliški turizem, vodil vinarsko in sadjarsko zadrugo, ustanovil Hranilnico in posojilnico, pa izobraževalno in pevsko društvo. Zavzemal se je za pravice žensk in rabo slovenskega jezika v uradniških postopkih. Letos mineva sto let od njegove smrti, a kljub vsemu še vedno spada med dokaj neznane osebnosti. Morda se bo to vsaj nekoliko spremenilo, ko bo odprt sodobno zasnovan muzej v njegovi domači hiši. Vse do maja smo si v Narodnem muzeju Slovenije lahko ogledali tudi razstavo s pomenljivim naslovom Pišem vam iz Doline pri Trstu, ki bo dobila še virtualno različico, in konec oktobra so na sedežu Slovenske matice pripravili posvet o njem. Foto (izrez): Naslovnica knjige Josip Pangerc. Plemeniti slovenski rodoljub avtorja Marca Manina (Založba Mladika)

Sinoči se je zaključil Frankfurtski knjižni sejem. Na nekaterih izstopajočih dogodkih so bili tudi naši mikrofoni. V oddaji ponujamo tudi pogled na celjske odre. Napovedujemo današnji koncert Celjskega godalnega orkestra v celjskem Narodnem domu, poročamo pa tudi s prve predstave letošnje sezone Slovenskega ljudskega gledališča z naslovom »Zvezde gledamo, da ne bi videli sveta«, ki je nastala po motivih Kurenta Ivana Cankarja.

Danes vam predstavljamo nekaj knjižnih novosti. Ob 30-letnici odkritja neandertalčeve piščali, ki so jo našli v jami Divje babe na Idrijsko-Cerkljanskem leta 1995 so v Narodnem muzeju Slovenije izdali knjigo z naslovom Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe. Knjiga zaokrožuje razstavo, ki so jo v muzeju odprli junija letos. Bili smo tudi na predstavitvi knjižnih novosti založbe Miš. Danes med drugim izpostavljamo dve prozaistični knjigi, pesniško zbirko slovenskih avtorjev ter prevod romana Thomasa Hardyja.

Relikvije so otipljivi ostanki, ki so povezani s svetimi osebami, kot so na primer svetniki, mučeniki in tudi sam Jezus Kristus. Čaščenje teh svetih predmetov je bilo prisotno po vsem katoliškem svetu in je dodobra zaznamovalo srednjeveško in do manjše mere tudi poznejšo zgodovino. Zaradi njihovega statusa se je okoli njih razvila bogata tradicija šeg, navad in običajev, ki so v vernikih vzbujali pobožnost. Za ohranjanje teh predmetov so izdelovali tudi relikviarije, skrinjice in šatuljice, ki so bile same po sebi verske umetnine.Več o relikvijah in relikviarijih so nam povedali tokratni gosti Sledi časa mag. Darko Knez, kustos v Narodnem muzeju Slovenije, dr. Nataša Kavčič, profesorica na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti in Monika Simonič Roška, etnologinja in kustosinja v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož.

V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1

V oddaji smo se ozrli v sklepni dogodek jubileja mladih. Vtise je z nami delil direktor Katoliške mladine Matevž Mehle. Rektor brezjanske bazilike, p. Robert Bahčič, pa je spregovoril o junijskem obisku ukrajinskega Marijinega narodnega svetišča Zarvanytsia.

V oddaji smo se ozrli v sklepni dogodek jubileja mladih. Vtise je z nami delil direktor Katoliške mladine Matevž Mehle. Rektor brezjanske bazilike, p. Robert Bahčič, pa je spregovoril o junijskem obisku ukrajinskega Marijinega narodnega svetišča Zarvanytsia.

V Triglavskem narodnem parku imamo vsaj 200 izvirov, ki s svežo vodo polnijo številne vodotoke. V tem krhkem okolju je kakovost vode nujno natančno spremljati, saj iz podatkov lahko razberemo dolgoročne trende, ki bi lahko porušili naravno ravnovesje. Raziskovalci TNP zato trikrat na leto vzorčijo vodo na devetih izvirih in v enem visokogorskem jezeru. V Xkurziji smo se jim pridružili pri odvzemu vzorcev na treh izvirih - povzpeli smo se tudi nad mogočni slap Savica. Gostja: Tanja Menegalija, oddelek za varstvo narave pri Triglavskem narodnem parku

Glasba je najstarejša umetnostna zvrst, ki se je pojavila že v starejši kameni dobi. Paleolitska glasbila so znana predvsem iz Evrope, ki ima tudi najdaljšo zgodovino paleolitskih raziskav. Najstarejše glasbilo na svetu pa je 60.000-letna neandertalčeva piščal, ki jo je leta 1995 v Divjih babah na Cerkljanskem odkril arheolog Ivan Turk. Ve se, da je izdelana iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so narejene štiri luknjice. Ali jo je izdelala moška ali ženska roka in ob kaki priložnosti so nanjo igrali, pa bo najbrž ostala neznanka. Čeprav je bilo kar nekaj vprašanj, ali gre res za glasbilo ali pa so luknje posledica ugriza živali, so tehnične raziskave piščali pokazale, da je luknje na kosti lahko izdelal le človek. Zato razstava Neandertalčeva piščal - 60.000 let glasbe v Narodnem muzeju Slovenije ob 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu daje prostor tudi tehničnim in glasbenim raziskavam nastanka koščene piščali, ob tem pa pokaže tudi druga ohranjena glasbila in odpira razmislek, kaj je glasba in koliko smo si podobni ali različni z neandertalcem. Foto: Tomaž LaukoSogovorniki:  mag. Miran Pflaum, vodja razstavnega projekta in soavtor razstave dr. Boštjan Laharnar, kustos za prazgodovino in vodja Arheološkega oddelka Narodnega muzeja Slovenije Boštjan Gombač, multiinštrumentalist   

Evropska unija - po oceni njenih očetov simbol povezanosti - je očitno razdeljena. To je odseval tudi včerajšnji vrh povezave: Bruselj še premišlja glede dogovora o carinah z Washingtonom; zaradi žuganja Madžarske je podpora Ukrajini pri pridruževanju Uniji le načelna, glede Izraela pa je ob diplomatskem rezanju mnenj ostal le poziv k takojšnji dobavi človekoljubne pomoči Gazi. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa svari, da Izrael v Gazi - kjer so humanitarne razmere katastrofalne - sistematično krši človekove pravice. Drugi poudarki oddaje: - Številni popravki novele, ki omejuje kratkotrajno oddajanje stanovanj - Ob dnevu slovenske policije opozorila na težave in izzive bodočih policistov - Odmev preteklosti: v Narodnem muzeju odprli razstavo Neandertalčeva piščal

Ljubljano je obiskal Édouard Louis, eden osrednjih francoskih literarnih glasov mlajše generacije. Louis v avtobiografskih delih opisuje odraščanje, ki je bilo zaznamovano z nasiljem. O nasilju pravi, da nosi v sebi seme svojega lastnega uničenja, ker poraja nujo, da o njem spregovorimo. Kajti če ga razkrijemo, ga lahko uzrejo tudi drugi. In ko ga enkrat vidimo, se mu lahko upremo. Sicer pa v oddaji še o nagradah tantadruj, na Lirikonfestu so za ambasadorja poezije razglasili Ivana Dobnika, v Kranju se je začel igralski filmski festival KRAFT, v Mariboru se bo sklenilo Borštnikovo srečanje. Med razstavami pa izpostavljamo Barok v Sloveniji – Arhitektura in uporabna umetnost, ki so jo odprli v Narodnem muzeju, ter razstavo Alenka dela lutke, ki v Gledališkem inštitutu predstavlja delo lutkovne ustvarjalke Alenke Pirjevec.

Župan Globasnice na avstrijskem Koroškem in predsednik Stalne konference svetov avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji in predsednik tega organa za slovensko narodno skupnost Bernard Sadovnik je poslal odprto pismo članom avstrijske vlade na Dunaju. V njem izraža zaskrbljenost in nerazumevanje nad napovedanim občutnim zmanjšanjem finančnih sredstev za avtohtone narodne skupnosti zaradi uskladitve proračuna. Upoštevajoč 70 let podpisa ADP, 80 let konca nacističnega terorja – in z mislijo na 50-letnico Zakona o narodnih skupnostih ta korak ni le „politično nerazumljiv, ampak predstavlja tudi hud udarec v obraz vsem, ki se vsakodnevno zavzemajo za ohranjanje in spodbujanje jezikovne in kulturne raznolikosti v Avstriji. Člane zvezne vlade izrecno poziva, da to preprečijo in meni, naj se dogovorijo, da bo ob izboljšanju proračunskih razmer podpora narodnim skupnostim usklajena z inflacijo in finančno okrepljena. Že prejšnji teden so bili do vladnih načrtov kritični pri Narodnem svetu koroških Slovencev. Avstrijski parlament bo o proračunu za prihodnji dve leti po napovedih glasoval 18. junija. Pred tem bodo o osnutku razpravljali v pristojnih odborih in tudi na plenarnem zasedanju.

Lani je minilo 150 let od rojstva in 60 let od smrti slovenskega telovadca, trenerja, pravnika in publicista, očeta slovenske telesne kulture dr. Viktorja Murnika. Kot daleč najuspešnejši vaditelj je bil prvi, ki je slovenske telovadce popeljal na zmagovalne odre svetovnih prvenstev in olimpijskih iger in tako prvi postavil Slovence na mednarodni športni zemljevid. Njegovo delo in življenje je zdaj predstavljeno na razstavi z naslovom Slovenec sem in – kdo je več?! v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi. Ta je nastala v sodelovanju s Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani.

Pridružite se nam na sprehodu po Gorici, Stari Gorici, in spoznajte tri pomembne točke, ki predstavljajo stičišče slovenskih društev in organizacij. Najprej se ustavimo v Trgovskem domu, Narodnem domu goriških Slovencev, zgrajenem leta 1905 po načrtih Maksa Fabianija. Nato zavijemo v KB center, ki je nastal po zaslugi Kmečke banke, prve slovenske banke v Gorici. Sprehod sklenemo na Placuti, kjer od novembra lani domuje še nekaj slovenskih društev.

Tokrat predstavljamo novo kantato Tadeje Vulc Noetove noči, ki so jo po premieri na Koroškem izvedli v Mariboru. V Kopru so se s koncertom poklonili spominu na skladatelja in etnomuzikologa Pavleta Merkuja, v Celju pa so v Narodnem domu zveneli kvinteti za klarinet in godala. Ogledali smo si tudi dve novosti na tujih opernih odrih, v Gradcu so uprizorili Berliozove Trojance, v Trstu pa Mozartovo opero Beg iz Seraja

V SNG Drama Ljubljana bodo uprizorili Cankarjevo komedijo v štirih dejanjih Za narodov blagor. Predstavo je režiral Vito Taufer. Danes bodo v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova odprli razstavo Slovenec sem – in kdo je več?! Dr. Viktor Murnik, s čimer muzej obeležuje 150. obletnico rojstva tega slovenskega telovadca, pravnika, publicista in raziskovalca. V oddaji boste izvedeli, kako bodo gibalno ovirane osebe in druge ranljive skupine lahko obiskovali prireditve Evropske prestolnice kulture. V Galeriji Murska Sobota pa bo vse do začetka marca na ogled razstava Slike Mirsada Begića, kiparja in risarja. Vabljeni k poslušanju!

Napovedujemo novoletna koncerta Celjskega godalnega orkestra v Narodnem domu Celje.

Narodni ponos v globaliziranem svetu je bila rdeča nit tokratne oddaje Pogovor o. V njej smo objavili nagovor nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja na šesti mednarodni konferenci pod krovnim vodilom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Na dan Rudolfa Maistra jo je v osnovni šoli v Cerknici pripravilo Društvo katoliških pedagogov Slovenije. V studiu smo ob tem gostili še predstavnika organizatorja dogodka magistra Iva Piryja in še eno vabljeno predavateljico, novinarko Vido Petrovčič.

Narodni ponos v globaliziranem svetu je bila rdeča nit tokratne oddaje Pogovor o. V njej smo objavili nagovor nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja na šesti mednarodni konferenci pod krovnim vodilom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Na dan Rudolfa Maistra jo je v osnovni šoli v Cerknici pripravilo Društvo katoliških pedagogov Slovenije. V studiu smo ob tem gostili še predstavnika organizatorja dogodka magistra Iva Piryja in še eno vabljeno predavateljico, novinarko Vido Petrovčič.

Požar v Brazilskem narodnem muzeju, požar v gotski katedrali Notre-Dame v Parizu, uničujoč požar v stavbi nekdanje danske gospodarske zbornice, pa hude poplave, ki so odnesle bolnico Franjo ... Nesreča žal nikoli ne počiva. Kaj se zgodi z muzejskimi predmeti in slikami, če pride do požara ali poplav? Obiščemo evakuacijsko vajo Narodnega muzeja Slovenije, rešujemo neandertalčevo piščal in iščemo evakuacijsko pot slik Narodne galerije.Sogovorniki: ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije; mag. Gorazd Lemajič, vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije; Irena Lačen Benedičič, Direktorat za kulturno dediščino na Minstrstvu za kulturo; Maja Hakl Saje, predsednica Slovenskega muzejskega društva in kustosinja v Muzeju športa; dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije. 

Gost je tokrat zgodovinar dr. Jernej Kotar, kustos za zbirko pečatov in pečatnikov v Narodnem muzeju Slovenije. V nedavno predstavljeni knjigi z naslovom »Deželnoknežja oblast in uprava Friderika III. na Kranjskem (1435-1493)« je med drugim zapisal, da »osrednja slovenska zgodovinska dežela svojo novoveško teritorialno-politično podobo v veliki meri dolguje prav Frideriku III.« Za razliko od starejšega zgodovinopisja tako v našem kot nemškem jeziku, je Kotar ob pomoči novejših po mreži dostopnih digitaliziranih arhivov - spodbujen tudi z novejšimi interpretacijami tega obdobja in vloge cesarja Svetega rimskega cesarstva Friderika III. - zaokrožil njegov pomen predvsem za geografsko-politično zaokroženost osrednje zgodovinske dežele z večinskim slovenskim jezikom, Vojvodino Kranjsko. Gost je med drugim od l.2018 tudi strokovni vodja muzeja na gradu Bogenšperk blizu Litije. FOTO: Finančno šibki cesar Friderik III. je zaradi vojaške pomoči pri obrambi obleganega dunajskega Hofburga Kranjcem l.1463 podelil častne naslove in izboljšani grb dežele; dokument hrani Arhiv RS VIR: ARS, SIAS 1063, ZL, št. 716, 1463 I 12, Dunajsko Novo mesto (Wiener Neustadt)

Gledališki in filmski igralec Maks Furijan se je rodil septembra leta 1904 v Goričaku. Najprej je kot kot mizar delal v mariborskih železniških delavnicah, od leta 1921 je obiskoval dramatično šolo Milana Skrbinška. V letih od 1929 do 1936 je bil angažiran v Narodnem gledališču v Mariboru, v naslednjih letih je igral v Osijeku, Skopju, Zagrebu, od leta 1947 pa do upokojitve 1962 je bil član ansambla Drame SNG v Ljubljani. Bil je izvrsten v večjih in manjših vlogah; nastopal je tudi v televizijskih nadaljevankah in filmih. Na AGRFT je predaval gledališko šminkanje. Za igralsko umetnost je bil nagrajen tudi z Borštnikovim prstanom. Maks Furijan je umrl leta 1993. Leta 1986 se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom z njim pogovarjal France Vurnik.

Alenka Pirjevec je dolgoletna lutkovna ustvarjalka, ki je kar 40 let delovala v ljubljanskem Lutkovnem gledališču. Čeprav jo poznamo predvsem kot izvajalko in avtorico lutkovnih predstav ter izdelovalko lutk, pa pot do tega poklica ni bila tako premočrtna. Tokratna gostja Razkošja v glavi, ki se je partizanskima staršema rodila manj kot dva meseca po koncu druge svetovne vojne, je že v času šolanja pol leta živela v Parizu, še v Beograd - kjer je dokončala študij igre in honorarno igrala v Narodnem gledališču - pa jo je zasledovalo ime karizmatičnega očeta, profesorja primerjalne književnosti in literarne teorije Dušana Pirjevca, ki je sredi 60-ih let prišel v spor z jugoslovanskimi oblastmi. Šele ko v prestolnici nekdanje Jugoslavije - kljub dobrim kritikam - v gledališču ni dobila stalnega mandata, se je odločila vrniti v Ljubljano, tu pa sta se njeni ljubezni do likovnih umetnosti ter igre povsem po spletu naključij združili v lutkovnem ustvarjanju, ki je nato definiralo njeno ustvarjalno in poklicno pot. Alenka Pirjevec je o svojem življenju - v svojem izrazitem slogu, torej neposredno in s humorjem - za tokratno Razkošje v glavi pripovedovala Alji Zore.

Kako je ravnateljica slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling usklajevala poklicno, politično in kulturno udejstvovanje in kaj bo počela po 1. septembru, ko se bo upokojila? Odraščala je ob sedmih sestrah in treh bratih. Bila je tajnica in nato predsednica Kulturnega društva Lipa iz Velikovca, ki ga je njen oče ustanovil leta 1974, v časih, ki za slovensko narodno skupnost niso bili lahki. Ponosna je bila, ko je po končanem študiju francoščine in nemščine leta 1990 dobila službo na slovenski gimnaziji, leta 2015 pa je sprejela tudi službo ravnateljice. Dejavna je bila pri Zelenih, Narodnem svetu koroških Slovencev in Skupnosti koroških Slovencev. Je pozitivno vzdušje, o katerem slišimo v zadnjem času z avstrijske Koroške, res iskreno, ali se še vedno kaj pometa pod preprogo in ne uredi, kot bi bilo treba?

Kako je ravnateljica slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling usklajevala poklicno, politično in kulturno udejstvovanje in kaj bo počela po 1. septembru, ko se bo upokojila? Odraščala je ob sedmih sestrah in treh bratih. Bila je tajnica in nato predsednica Kulturnega društva Lipa iz Velikovca, ki ga je njen oče ustanovil leta 1974, v časih, ki za slovensko narodno skupnost niso bili lahki. Ponosna je bila, ko je po končanem študiju francoščine in nemščine leta 1990 dobila službo na slovenski gimnaziji, leta 2015 pa je sprejela tudi službo ravnateljice. Dejavna je bila pri Zelenih, Narodnem svetu koroških Slovencev in Skupnosti koroških Slovencev. Je pozitivno vzdušje, o katerem slišimo v zadnjem času z avstrijske Koroške, res iskreno, ali se še vedno kaj pometa pod preprogo in ne uredi, kot bi bilo treba?

V Parizu se začenjajo 33. olimpijske igre moderne dobe. Te dni pa mineva tudi 110 let od začetka prve svetovne vojne. Na poseben način se oba dogodka povezujeta v osebi Rudolfa Cvetka. Rodil se je leta 1880 v Senožečah v orožniški družini, šolal se je najprej v Ljubljani, nato pa v Trstu, kjer je obiskoval kadetnico.Po koncu šolanja je bil dodeljen 16. ogrsko (hrvaškemu) pešpolku, ki je bil nastanjen v Zagrebu in Bjelovaru. V polku je služil od leta 1900 do leta 1913, ko je kot nadporočnik zaradi poroke izstopil iz vojske. Med vojaško službo se je Cvetko udeleževal sabljaških tečajev v telovadni in sabljaški šoli avstro-ogrske vojske v Dunajskem Novem mestu. Bil je tudi inštruktor za sabljo, v letih 1908–1912 pa je bil glavni učitelj na sabljaških tečajih. Rudolf Cvetko je prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, ko je na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 kot član avstrijske sabljaške reprezentance osvojil srebro. Po izstopu iz oboroženih sil se je zaposlil kot telovadni učitelj na državni gimnaziji v Gorici. Ob začetku prve svetovne vojne je bil reaktiviran in povišan v stotnika. Služil je v 16. pešpolku in bil leta 1916 odlikovan z bronasto medaljo za zasluge. Po vojni je služil v orožništvu, vendar so ga že 1926 zaradi napredne usmerjenosti upokojili s činom orožniškega podpolkovnika. Po upokojitvi se je še naprej ukvarjal s sabljaštvom in pomembno vplival na razvoj športa v Sloveniji Leta 2015 se je ob razstavi Fronte se začenjajo prebujati v Narodnem muzeju Slovenije s kustosom mag. Jožetom Podpečnikom pogovarjala Staša Grahek. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani je na ogled zbirka predmetov Rudolfa Cvetka. Na fotografiji je avstrijska sabljaška reprezentanca; tretji z desne je Rudolf Cvetko.

Dediščina je pomembna za obstoj naroda, je vrednota, ki pomaga ne samo preživeti, tudi živeti bolje, gradi osnovne temelje družbi. Vendar se odnos do dediščine v različnih narodih razlikuje. Kako izoblikovati izhodišče za razumevanje skupnih korenin širše v Evropi, je med cilji Poletne šole, ki je bila prvi teden julija v Narodnem muzeju v Ljubljani. Pogovarjali smo se z dr. Vereno Perko.

Dediščina je pomembna za obstoj naroda, je vrednota, ki pomaga ne samo preživeti, tudi živeti bolje, gradi osnovne temelje družbi. Vendar se odnos do dediščine v različnih narodih razlikuje. Kako izoblikovati izhodišče za razumevanje skupnih korenin širše v Evropi, je med cilji Poletne šole, ki je bila prvi teden julija v Narodnem muzeju v Ljubljani. Pogovarjali smo se z dr. Vereno Perko.

Tritedenski obisk v Slovenji zaključujejo slovenski maturantje iz Argentine, skupina Rast 53. Rast je kratica za Roj abiturientov srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka, letos je bilo v skupini deset mladih, osem jih je prišlo iz dežele pod južnim križem, dva pa sta se že pred dobrim letom preselila v matično Slovenijo in na daljavo zaključila srednješolski tečaj. Obiskali so številne kraje domovine svojih dedkov in babic, se srečali s sorodniki, na Mladinski poletni šoli izpopolnjevali znanje slovenskega jezika in se za konec podali tudi proti Triglavu. Imeli to tudi nekaj nastopov: v Devinu, na 30. Taboru Slovencev po svetu, na prireditvi Dobrodošli doma v Celju, v Šentjoštu nad Horjulom, to sredo ob 20h pa bodo nastopili v Narodnem domu v Logatcu. Veliko jim pomeni, da so bili v krajih svojih prednikov in da so lahko v živo videli znamenitosti, o katerih so se učili tudi v slovenski sobotni šoli.

15. junija bo že 56. narodno romanje bolnikov, invalidov in ostarelih na Brezje - o romanju, pobudnik katerega je bil Franc Bole, smo se pogovarjali z odgovornim urednikom revije Ognjišče Božom Rustjo. Anton Gnidovec pa je predstavil apel vladi, ki so ga prebrali na letošnji spominski slovesnosti v Kočevskem Rogu.

Osrednjo pozornost namenjamo drugi letošnji premieri v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana, kjer so uprizorili Massenetovega Wertherja. V nadaljevanju poročamo še o dveh abonmajskih koncertih v Narodnem domu Celje, ki sta potekala pod okriljem zavoda Celeia Celje oziroma Hiše kulture Celje, ob koncu pa osvetljujemo še koncert, poimenovan Kot bi napisal Strauss, ki ga je prejšnjo sredo v Slovenski filharmoniji izvedel orkester Grex Symphoniacorum.

Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica državnega zbora, ni pa več podpredsednica Gibanja Svoboda; sta pa brez strankarske izkaznice Svobode ostala poslanka Mojca Šetinc Pašek in član kabineta predsednice državnega zbora, nekdanji poslanec LMŠ Robert Pavšič. Največja vladna stranka ostaja enotna in še močneje kot prej odločena, da izpelje svoje cilje. Tako lahko najhitreje povzamemo sklepe sinočnje seje sveta Gibanja Svoboda, ki je v javnosti zaradi stopnjevanja napetosti precej odmevna. Druge teme oddaje: - Sindikat Sviz današnji protestni shod proti najnovejšemu vladnemu predlogu odprave plačnih nesorazmerij označuje za zadnje opozorilo - Govor generalnega sekretarja Združenih narodov v varnostnem svetu tako razburil Izrael, da zahteva odstop Guterresa - Prešernova zapuščina, Dalmatinova Biblija in še osem slovenskih pomnikov Unescovega Spomina sveta na ogled v Narodnem muzeju

Osrednjo pozornost namenjamo uvodnemu koncertu za Srebrni abonma, na katerem sta 19. septembra v Cankarjevem domu nastopila mednarodno uveljavljeni harfist Emmanuel Ceysson in Godalni kvartet Tartini. Nadaljujemo v Celju, kjer se je v četrtek v Narodnem domu Celje s koncertom Sedma Beethovnova začel letošnji glasbeni abonma, imenovan Sidrišča, ki ga pripravlja in organizira Hiša kulture Celje. V drugem delu oddaje pod drobnogled postavljamo še nove sezone ljubljanske in mariborske operne hiše ter cikla Mladi virtuozi in beneško uprizoritev opere Traviata Giuseppa Verdija.

Kositrarska obrt je bila ena najznačilnejših meščanskih obrti. Danes sta tehnika in način proizvodnje znana le še ožjemu krogu ljudi. Na slovenskih tleh je doživela svoj vrhunec in zaton med 17. in 19. stoletjem, na Celjskem pa s prihodom italijanske družine Stretti. Glede na to, da imajo v Pokrajinskem muzeju Celje kar precej predmetov iz kositra, so leta 2021 odprli občasno razstavo z naslovom Zloščeno do visokega sijaja, kositrno posodje iz muzejskih zbirk. Na njej so skupaj s katalogom prikazali del stanovanjskega inventarja iz 18. in 19. stoletja. Kositrno posodje in druge predmete hranijo tudi v Narodnem muzeju Slovenije in v mnogih drugih slovenskih muzejih. Kositer so imenovali tudi »srebro malega človeka«, saj se je ta s kositrnimi izdelki pravzaprav približal bogatejšim, predvsem plemiškim slojem. Več o kositru v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

Osrednjo pozornost namenjamo Mladostnim grehom - na 3. koncertu cikla FKK Slovenske filharmonije je Orkester Slovenske filharmonije ponovno združil svoje moči z dirigentom Heinzem Holligerjem, kot solistka je nastopila Sarah Wegener. Osvetljujemo tudi nekaj poudarkov 6. ljubljanskega Zimskega festivala, ki se je začel s koncertom tenorista Rolanda Villazona in Simfonikov RTV Slovenija. Nadaljujemo v Kropi, kjer v zadnjih letih poteka v širšem slovenskem prostoru vse odmevnejši Glasbeni abonma. Predstavljamo tudi 3. abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra v Narodnem domu v Celju in poročamo o četrti premieri letošnje sezone v tržaški operi, kjer so izvedli Bellinijevo opero Capuleti in Montegi.

Izpostavljamo drugi abonmajski koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ki je v dvorani Ondine Otta Klasinc SNG Maribor nastopil pod vodstvom italijanskega dirigenta Daria Macellarija, kot solist se je v Koncertu za violončelo, novem delu Janija Goloba, predstavil Gorazd Strlič. Nadaljujemo v Narodnem domu Celje, kjer je v sklopu glasbenega abonmaja Hiše kulture Celje gostoval orkester Camerata Sinfonica Austria, ki ga vodi Davorin Mori. Osvetlili bomo tudi uspeh novega opernega dela z naslovom Razcvet slovenskega skladatelja Vita Žuraja na nemških tleh, predstavili nastopa violinista Gala Juvana in klarinetistke Nine Pavšek v ciklu Zvoku mladih ter koncert Nemškega narodnega simfoničnega orkestra v Slovenski filharmoniji, prav ob koncu pa bomo nekaj minut namenili še hornistu Sebastijanu Budi, ki je postal član enega najuglednejših nemških orkestrov – Nürnberških simfonikov.

V pregledu koncertov pa še o koncertu Ansambla Albana Berga z Dunaja v Cankarjevem domu, nastopu Firšt tria v Narodnem domu v Celju, tretjem koncertu abonmaja Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, izvedbi oratorija Mesija Georga Friedricha Händla, 2. koncertu Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije ter zaključkih festivala Kitarika in Orgelskega festivala v Kopru.