Podcasts about spomnili

Na dan Zemlje smo spregovorili o okoljskih izzivih današnjih dni. Spomnili se bomo okrožnice Laudato si papeža Frančiška, od katere objave bo konec maja minilo 10 let. Beseda je tekla tudi o okoljskem dolgu, naš gost je bil direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc.

Spomnili smo se kapucina p. dr. Metoda Benedika, od katerega smo se poslovili v torek, 28. 1. 2025, v njegovi rodni župniji Kranj Šmartin. Vsakega med nami na p. Metoda vežejo različni spomini, mnogi verjamem, da ste se z njim srečali tudi osebno, prav vsi pa v številnih oddajah, v katerih je sodeloval na našem radiu. Vseh področij njegovega delovanje ne bomo zaobjeli, izseki iz različnih oddaj pa bodo skromna zahvala za njegovo življenje. Zaradi del, ki jih je zapustil in tudi vseh oddaj, ki jih je posnel, ne bo nikoli pozabljen.

Spomnili smo na lepo prenovljene spletne strani Misijonskega središča Slovenije. Na zanimivih straneh je tudi pismo Janeza Mesca o njegovi srebrni obletnici misijonskega poslanstva.

V oddaji, posvečeni turizmu, smo tokrat izpostavili 70. jubilej koče na Žavcarjevem vrhu, ki je osvojila laskavi naziv Naj planinska koča leta 2024. Spomnili smo še na eno za planinstvo pomembno obletnico – pred 125-imi leti se je v Žalcu rodil pobudnik Slovenske planinske poti profesor Ivan Šumljak; deloval je pri Planinskem društvu Maribor Matica. V potopisnem delu oddaje smo se slovenskih planin podali še v slikoviti Armenijo in Gruzijo.

V prvi krščanski Cerkvi je bila zelo priljubljena pripoved o dveh učencih, ki sta na poti v Emavs prepoznala vstalega Gospoda. Evangelist Luka, ki je zapisal ta dogodek, še posebej poudarja konec te zgodbe, bratski, se pravi prijateljski obed in veselje nad praznim grobom. Iz te pripovedi namreč odseva vsa bistvena vsebina veselega oznanila, sporočila Jezusovega evangelija. Gre namreč za to, da učenca spoznata, da sta lahko trpljenje in žrtev tudi blagoslov, kadar ju doživimo v obzorju ljubezni, tistega osebnega odnosa, v katerem se žrtvujemo za druge. Kristus učencema jasno razloži, da je z ljubeznijo mogoče premagati vsako stisko, trpljenje in obup. Ljubezen, ki prihaja od Boga, je tista, ki premaga celo smrt. V luči velikonočne zmagovite ljubezni pa lahko razumemo tudi današnji praznik Marijinega vnebovzetja. Spomnimo se, da sta apostola Peter in Janez na priporočilo svetih žena stekla h Kristusovemu grobu in ga našla praznega. Podobno so pozneje tudi Jezusovi učeni obiskali Marijin grob v Jeruzalemu in ga prav tako našli praznega. Spomnili so se Jezusovega učenja, da takrat, ko nastopi najvišja ljubezen, ni mogoče, da bi se vse končalo s trohnenjem telesa v grobu. Ljubezen zmaguje naprej in prinaša novo življenje, ki pelje v večnost. Kristus je kot Božji sin vstal od mrtvih, a Marija je bila le človek in te moči ni imela. Imela pa je pogum sprejeti najvišjo Božjo dobroto, ki jo je popeljala v večnost. Pomen praznika Marijinega Vnebovzetja je prav to, da tudi mi ne vidimo v trohnenju človeškega telesa zadnje postaje človekove zgodovine, marveč samo obdobje pričakovanja, ko nas bo večna ljubezen v celoti, z dušo in telesom, popeljala v večnost. Človeško telo je kljub smrti voz, ki našo dušo, se pravi naše radosti, trpljenje in upe popelje v večnost. Pogoj pa je, da tudi mi znamo kot učenca na poti v Emavs sesti za mizo k bratski pojedini in da delimo med seboj tisto, kar pač imamo. Po krščanskem izročilu je Marija z apostoli obhajala zadnjo večerjo in potem skupaj z njimi opravljala spomin nanjo. Zato je tudi znala iz rok svojega sina sprejeti, da jo je z dušo in telesom popeljal v večno ljubezen. Zato krščanska tradicija vidi v njej najlepšo ženo, okrašeno z najlepšimi etičnimi vrlinami miline, dobrote in ljubezni.

Na izseljensko nedeljo je bil z nami škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Slišali ste o doživetem praznovanju dneva državnosti v Bruslju - več nam je povedal župnik dr. Zvone Štrubelj [9:52], po o seji Sveta vlade za Slovence po svetu [37:07] in obisku štipendistov Asef [40:00]. Spomnili smo se pokojne rojakinje iz Avstralije, Drage Gelt [26:42].

V oddaji je bil sogovornik murskosoboški škof Peter Štumpf, ki je spregovoril o moči Svetega Duha in njegovi vlogi v našem življenju, pa tudi o svojih vtisih z župnij, kjer je letos že podeljeval zakrament svete birme. Spomnili smo se tudi nedavnega tradicionalnega romanja gasilcev na Brezjah in sklepa Slomškovega bralnega priznanja na Ponikvi.

V državnem zboru deluje komisija, ki se ukvarja s problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu. Naša gostja je bila predsednica, poslanka Suzana Lep Šimenko. Spomnili smo se tudi pokojne rojakinje Sonje Bavdaž, ki je leta 1945 bežala pred komunizmom na avstrijsko Koroško [22:05]. Slišali boste še nekaj novic [40:32] in vabil [44:55].

Eno od številnih prireditev ob današnjem dnevu upora proti okupatorju so tradicionalno pripravili na Nanosu. Ob tem so se spomnili 82-te obletnice tamkajšnje bitke. Ker so bili slovenski partizani na Primorskem takrat italijanski državljani, bi jim morala naša zahodna soseda po prepričanju predsednika Društva TIGR Primorske Gorazda Humarja priznati status prvih protifašistov v Italiji. Drugi poudarki oddaje: - Ob novih ruskih napadih na ukrajinsko energetsko infrastrukturo znova pozivi Zahodu k dobavam orožja - Ameriški policisti na bostonski univerzi prijeli več kot sto propalestinskih protestnikov - Odprtje razstave o Juliusu Kugyju in projekcija filma o tem očetu alpinizma v Julijcih

Spomnili smo se prvih večstrankarskih volitev leta 1990 in osvetlili njihov pomen in ključne akterje, ki so tlakovali pot razvoju samostojne države. V studiu je bila z nami novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek.

Spomnili smo se misijonarja, salezijanca, brata Vincenca Poljanška, ki je 83. letu življenja prag večnosti prestopil v soboto, 17. februarja in so ga v torek, 20. februarja, pokopali na Trsteniku. Poljanšek je deloval v Burundiju, Kongu in Ruandi. Ves čas je delal v mizarskih delavnicah, kjer je mlade učil mizarskega poklica. Njegovo delo je bilo oznanjevanje veselega oznanila po vzoru svetega Jožefa delavca, oziroma Jezusa Kristusa v Jožefovi nazareški delavnici.Na avstrijskem Koroškem bo spet potekala t.i. misijonska tombola. Župnija Šentjakob in Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem za mlade v Bolgariji in v Paragvaju prireja dobrodelno 48. tombolo, ki bo v četrtek, 7. marca 2024. Z zbranim denarjem bi radi podprli napredek mladih v turistični šoli „Ivan Marangosov“ v Aprilzih v Boglariji. Ideja misijonske tombole se je porodila sredi 70-ih let prejšnjega stoletja. Skozi leta se je spremenila: na začetku preprosta tombola je postala misijonska tombola, zdaj pa je dobrodelna tombola.

Prešerenov dan so v Slovenskem društvu Sydney v Avstraliji praznovali že to nedeljo. Dvorana je bila skoraj polna s Slovenci vseh generacij. Spomnili so se velikega prispevka Franceta Prešerna k slovenskemu kulturnemu življenju, slišali so nekaj njegovih pesmi, nastopili so tudi najmlajši, osrednja glasbena gostja pa je bila Helena Blagne. Med rojaki je njen nastop obudili spomine na domovino in okrepil močno povezanost s slovensko kulturo. Vsi obiskovalci Slovenskega kluba v Sydneyju so bili navdušeni, veseli in izjemno ponosni, so napisali na facebook strani društva, kjer so se razveselili tudi lepega števila mladih obiskovalcev.

Odmeval je praznik Gospodovega darovanja in dan Bogu posvečenega življenja. Slišali ste, kako se predstojnice in predstojniki različnih redov soočajo z izzivi in preventivo glede duhovnih zlorab. Spomnili smo se tudi na pokojnega stoletnika, frančiškana p. Polikarpa Broliha, pogreb katerega je bil v četrtek na Brezjah.

Spomnili smo se pokojnega slovenskega duhovnika in dolgoletnega delegata v Argentini, biseromašnika, dr. Jureta Rodeta. Slišali ste še o 60. Dnevu emigranta v Čedadu [26:58] in novem razpisu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu [32:30].

Spomnili smo se preteklih oddaj, kjer smo gostili Slovence, ki so se preseli v tujino, ali tja odšli zgolj na študij oziroma delo. Med njimi so bili zdravnik Peter Kiraly, arhitektka Ana Rozman, glasbenica Lana Petrovič in grafična oblikovalka Andreja Valtanen. Slišali pa ste lahko tudi tujce, ki jih je pot zanesla v Slovenijo, med drugimi Portugalca Filipa de Almeido, Litovko Ono Čepaiytite Gams, Britanca Iana Samuela in Kubanko Lucy Constante.

V tem tednu bomo praznovali državni praznik, in sicer enega tistih, ki smo ga dobili pred 18-imi leti, čeprav njegov izvor sega mnogo dlje. Spomnili se bomo človeka, ki mu gre zahvala, da je Slovenija danes prostorsko razširjena tudi na Štajersko in Koroško. Pa bi bila še dlje, če bi šlo po njegovo, a ta načrt mu ni uspel. General Rudolf Maister, rojen 100 let pred menoj, se je trdno zapisal v slovensko zgodovino, čeprav ni bil vsem po godu, zaradi česar je bil tudi kazensko premeščen na Poljsko, a ni odnehal in ni obupal, celo napredoval je, ne le enkrat, navsezadnje beremo, da je postal general.

Mineva 80 let od mučeniške smrti belokranjskih dušnih pastirjev. Belokranjski duhovniki in verniki so jim ob tej priložnosti sredi dekanije Črnomelj postavili posebno znamenje. O tem in o slovesnosti, ki je bila v nedeljo, smo poročali v tokratni oddaji. Naš sogovornik je bil dekan Anton Gnidovec, pridigal je škof Andrej Saje. Še vedno odmeva tudi praznično vzdušje v Zavodu sv. Stanislava, ki letos obeležuje 30. obletnico vnovičnega začetka delovanja. Spomnili smo se tudi žrtev prometnih nesreč, saj je tretja nedelja v novembru dan spomina nanje. Nadškof Stanislav Zore je o tem spregovoril ob osrednjem slovenskem spominskem obeležju na Žalah v Ljubljani.

V oddaji smo govorili o prihajajočih krščanskih praznikih. Te zadnja leta čedalje bolj zaznamujejo tudi druga dogajanja, ki nimajo izvora v krščanstvu, npr. noč čarovnic. Spomnili smo tudi na 20. obletnico smrti Božjega služabnika prof. Antona Strleta, romanje varuhov spomina na vojne in povojne žrtve, ki so ga organizirala gibanja Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo in Združeni ob Lipi sprave, ter prisluhnili mislim škofa Jamnika na tradicionalni rdeči maši za pravnike.

Na nočni obisk prihaja biolog dr. Franc Janžekovič, ki je nedavno izdal knjigo, v kateri nas podrobneje seznanja s pojmom »biodiverziteta«. Spomnili se bomo izjemnega likovnega ustvarjalca Janeza Vidica, letos je bila 100. obletnica njegovega rojstva. V drugem delu bomo dodali še arhivski posnetek koncerta zasedbe Toti big band z gosti, proti jutru pa se bomo spomnili še češkega pisatelja, satirika in novinarja Jaroslava Haška, ki je še na smrtni postelji narekoval zadnja poglavja svojega romana Dobri vojak Švejk, dela, ki je uvrščeno med 100 najpomembnejših knjig 20. stoletja. Voditelj bo Stane Kocutar.

Kje imam svoj gornji prostor ali svojo najbolj notranjo sobo, skozi katero ne pihajo sape neizmernih količin vsakovrstnih dražljajev in informacij, ki me hočejo privezati nase, da bi usmerjale moje vrednote, mišljenje, čustva in delovanje? Na to vprašanje me je napeljal današnji odlomek iz Apostolskih del, v katerem sv. Luka zapiše, da so se po vnebohodu apostoli vrnili v Jeruzalem in se zatekli v gornje prostore hiše. Zakaj po vnebohodu, ko Jezusa ni bilo več med njimi, niso odšli vsak v svoj kraj? In kaj so po prihodu v gornje prostore hiše počeli? Najbolj naraven odziv bi bil, da bi v pogovoru najprej razčistili položaj, v katerem so se znašli po Jezusovem križanju, vstajenju in vnebohodu. Nato pa bi oblikovali izhodno strategijo. Vsak od navzočih bi navrgel svoje ugotovitve in predloge. Malo verjetno je, da bi potem ostali skupaj, kajti na Jezusa, ki jih je doslej povezoval, niso mogli več računati. Apostoli so se očitno zavedali, da bi med še tako iskrenim pogovorom vsak mislil predvsem nase, na svoje interese in svoja občutja. Skupnost bi se razletela. Iz ozadja jih je prešinjala Jezusova obljuba, da tudi po njegovem odhodu ne bodo ostali sami, saj jim bo poslal Svetega duha, moč, tolažbo in jasno usmeritev. O vsem tem niso imeli nobene konkretne predstave, kar pomeni, da bi bil navaden človeški pogovor v tako usodnih trenutkih eno samo ugibanje in slepo načrtovanje. Spomnili so se, kaj je v prelomnih trenutkih naredil Jezus. Ni se spuščal v pogovor, v katerem bi manjkalo bistveno, zaupanje v Očeta. Tako so po prihodu v gornjo sobo naredili tudi sami. Enodušno so se z Marijo, Jezusovo materjo, povezali v molitvi. Vztrajali so do binkošti, do prihoda Svetega duha. Takrat so odprli vrata gornjega prostora, stopili na jeruzalemske ulice in ljudem povedali, da Jezus, ki so ga iz nevednosti križali, dejansko živi in deluje. Apostolska dela nam podarjajo model, kako naj ob vseh naporih, ki jih zahteva življenje, ob vseh možnostih, ki nam jih ponuja kultura potrošništva, ohranimo svoje jedro. Če hočemo biti zunaj, na odprtem polju sodobnega sveta, lahko ohranimo svojo integriteto le, če gremo lahko po vsem direndaju spet notri in pred vrati pustimo balast. Kdor je poročen in po službi vstopi v svoj dom razrvan in utrujen, je v nevarnosti, da bo v odnosu do sozakonca, ki se počuti enako izpraznjenega in negotovega, padla senca, občutek prikrajšanosti za toplino in razumevanje. Že ena napačna beseda lahko povzroči umik enega ter oster in očitajoč pogled drugega. Naj sklenem: tudi zakonca se lahko v kritičnih trenutkih opreta na izkušnjo apostolov in se v molitvi na novo vzljubita.

Še nekaj božičnega utripa med rojaki bo prinesla ta oddaja, in sicer iz Sydneyja v Avstraliji (p. Darko Žnidaršič),[12:11] vzhodne Francije (Jože Kamin), [22:18] Lemonta pri Chicagu (p. Metod Ogorevc).[35:52] Spomnili smo se tudi pokojnega izseljenskega duhovnika Antona Štekla in [48:06] pokojnega zamejskega kulturnega in političnega delavca Marjana Terpina.

Še nekaj božičnega utripa med rojaki bo prinesla ta oddaja, in sicer iz Sydneyja v Avstraliji (p. Darko Žnidaršič),[12:11] vzhodne Francije (Jože Kamin), [22:18] Lemonta pri Chicagu (p. Metod Ogorevc).[35:52] Spomnili smo se tudi pokojnega izseljenskega duhovnika Antona Štekla in [48:06] pokojnega zamejskega kulturnega in političnega delavca Marjana Terpina.

Med dogodki na področju kulture, ki so v lanskem letu vzbudili največ pozornosti, je bilo slovo Borisa Pahorja v 109. letu starosti. Mož, ki ni nikoli obupal, čeprav je doživel grozote vseh treh totalitarnih režimov, nanje je vseskozi opozarjal mednarodno skupnost. Poslovil se je tudi Kajetan Gantar, ki je skupaj z zborovodjem Mirkom Cudermanom prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo v letu 2022. Dobili smo novo ministrico za kulturo Asto Vrečko in razkrivali afere: s ponaredki v narodnem muzeju, z zlorabami v Fotopubu. Spomnili bomo na Nobelovo nagrajenko - francosko pisateljico Annie Ernaux in pregledali, kateri filmi, razstave, predstave in knjige leta so vredni pozornosti. Repriza praznične oddaje o kulturi v letu 2022 z Aleksandrom Čobcem.

Med dogodki na področju kulture, ki so v iztekajočem se letu vzbudili največ pozornosti, je bilo slovo Borisa Pahorja v 109. letu starosti. Mož, ki ni nikoli obupal, čeprav je doživel grozote vseh treh totalitarnih režimov, nanje je vseskozi opozarjal mednarodno skupnost. Poslovil se je tudi Kajetan Gantar, ki je skupaj z zborovodjem Mirkom Cudermanom prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo v letu 2022. Dobili smo novo ministrico za kulturo Asto Vrečko in razkrivali afere: s ponaredki v narodnem muzeju, z zlorabami v Fotopubu. Spomnili bomo na Nobelovo nagrajenko - francosko pisateljico Annie Ernaux in pregledali, kateri filmi, razstave, predstave in knjige leta, so vredni pozornosti. O kulturi v letu 2022 Aleksander Čobec.

Danes se začenja festival stripa Tinta, ki predstavlja vrhunce in raznolikost domače stripovske produkcije ter projekte, ki presegajo meje stripa in vstopajo v živahen dialog z drugimi umetniškimi zvrstmi. Več v nadaljevanju oddaje, ko se bomo posvetili tudi razstavi Prelomi, ob 60-letnici smrti likovnega umetnika Vladimirja Lamuta ter razstavi O svetlobi v Tehniškem muzeju Slovenije. Spomnili se bomo Giuseppeja Tartinija, čigar 330. obletnico rejstvo letos obeležujemo. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Vladimir Lamut, Latinska četrt, litografija, 1959. Foto: Dolenjski muzej Novo mesto

V tokratnem počitniškem pregledu se spomnimo na drugi cikel serije Možgani na dlani: V omrežjih zvoka, ki poteka v okviru mednarodnega projekta BAIR. Kdaj glasba na naše možgane deluje pozitivno, celo terapevtsko in kdaj jih lahko spravi v stisko? Spomnili se bomo na pet novembrskih epizod in zastavili nagradni izziv za vaše možgane!

Ljubezen vrti ta svet. Pa če ste romantične duše ali ne, ste se o njej gotovo že izpraševali. In tudi mi smo se. V seriji štirih majskih epizod »Ljubezen gre skozi nevrone«. Spomnili se bomo nanje, zastavimo pa tudi nagradni izziv za možgane, da se v poletnih mesecih ne polenijo preveč. Pripravlja: Mojca Delač.

Prepletli smo kolesarske in planinske vsebine. V prestolnici se je odvila največja svetovna kolesarska konferenca, zato smo se pogovarjali o trajnostni mobilnosti (Matic Sopotonik), po zeleni Sloveniji pa dirkajo najhitrejši kolesarji sveta. Spomnili smo se lanske radijske akcije z morja na Triglav, pa planinskega zavetnika sv. Bernarda. Napovedali smo tudi naslednji planinski izziv gibalno oviranih (Marjeta Čič) in pogledali v Muzej Tomaža Godca, kjer so pripravili planinsko razstavo Gor, vsi gredo samo gor! (Anja Poštrak)

V turistični oddaji smo opozorili, da se čas unovčenja turističnih bonov izteka. Spomnili smo na svetovni dan velnesa – ta s sloganom »En dan ti lahko spremeni življenje« poteka v več kot 150-ih državah. V tretjem delu smo tudi tokrat potovali – z Mariborčanko Bernardo Biber odkrivamo bisera Kavkaza: Armenijo in Azerbajdžan.

V oddaji smo se podali na raziskovanje črnih lukenj. Gost oddaje Doživetja narave - Zanimivosti nočnega neba je bil izredni profesor dr. Sašo Grozdanov, ki predava relativnost in kozmologijo. Vprašali smo se, ali je prostor res ukrivljen in kaj to pomeni. Spomnili smo se tudi znamenite zgodbe o dvojčkih in njunem staranju na Zemlji oziroma po potovanju skozi vesolje.

Val 202 odšteva in upamo, da odštevate z nami, do 16. junija, ko bo star pol stoletja. Petdesetih valovskih let se bomo spomnili tudi z oddajami o oddajah, tistih, ki so nekdaj polnile naš radijski eter, in teh, ki ga še vedno polnijo, ter seveda z njihovimi ustvarjalci in ustvarjalkami. Poslušalcem so svetovali in odgovarjali na vprašanja različni strokovnjaki. Spomnili se bomo oddaj, kot so Vi sprašujete – strokovnjak odgovarja, Strokovnjak svetuje, Vsi ljudje vse vedo in Kje pa vas čevelj žuli, ki je postala ena bolj poslušanih rednih tedenskih oddaj in ena izmed oddaj z najdaljšim stažem na Valu 202.

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo spomnili na nedavno eksplozijo in požar v kemični tovarni Melamin v Kočevju. O izredni požrtvovalnosti urgentnih ekip ter o poteku reševalne akcije smo se pogovarjali s Primožem Velikonjo iz ZD Kočevje. Spomnili smo še na muzeje, ki so obeležili svoj svetovni dan, na to, kaj čaka prebivalce Gorenjske po nadgradnji železniške proge, in poročali o lepotah narcis pod Golico.

V oddaji smo se dotaknili napovedi vnovičnih podražitev elektrike, ki nas čakajo v naslednjem mesecu. Spomnili smo na glasovanje za najbolj pozitivno podjetniško izjavo leta, podjetno pozitivo, ob tem pa prinašamo še pozitivno podjetniško zgodbo, tokrat o projektu Jeej, ki Mariborčane razvaja z domačimi, lokalno pridelanimi jedmi.

Posvetili smo se bližajočemu se popolnemu luninemu mrku, ki bo pri nas viden v zgodnjem jutru ponedeljka, 16. maja. Spomnili smo se tudi Nikolaja Kopernika, ki je korenito spremenil pogled tedanje družbe na ureditev vesolja. Kaj bo današnjemu času prinesel pogled skozi novi telekop James Webb, ki že pošilja prve posnetke iz nepredstavljivih daljav?

V nočnem programu bo imela poleg glasbe besedo tudi velikonočna tematika. Z izbranimi sogovorniki bo voditeljica Helena Ajdnik govorila o bogati slovenski velikonočni tradiciji, tudi o kulinariki in simboličnem pomenu velikonočnih živil. Spomnili pa bomo tudi na zbirko liturgičnega tekstila, ki je na ogled v Pokrajinskem muzeju Maribor. Ob tem bomo predstavili pomen, simboliko in uporabo liturgičnih barv, ki označujejo obdobja in praznike v cerkvenem letu, s poudarkom na beli liturgični barvi – barvi velikonočnega časa. Naša sogovornica je bila kustodinja Maja Hren Brvar iz Pokrajinskega muzeja Maribor.

V oddaji Odprto za srečanja smo gostili Tomaža Miheliča, glavnega vokalista v triu Sestre, ki je pred 20 leti delil ljubezen na slovenskih in evropskih odrih. Spomnili smo se časov bleščic, hoje v visokih petah in večurnega britja nog. Govorili o njegovi ljubezni do plesa, študijskih letih v Ljubljani, potovanju v Indijo, pa tudi o spominih na otroštvo, ki je bilo prežeto z ljubeznijo staršev, pa tudi z zbadljivkami sovrstnikov.

Na začetku bomo povzeli v petek, 3. decembra, na dan rojstva pesnika, na Ta veseli dan kulture objavljena imena Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada za prihodnje leto. Prejemnikom najvišjih državnih kulturnih nagrad jih podelijo na dan njegove smrti, 8. februarja. Sledile bodo teme: kaj pomeni izbor slikarja Marka Jakšeta kot slovenskega predstavnika na Beneškem bienalu prihodnje leto. Izpostavili bomo na knjižnem sejmu izbrano knjigo leta, roman Erice Johnson Debeljak Devica, kraljica, vdova, prasica, in prejemnico nagrade Fabjana Hafnerja za prevod dela Petra Handkeja Amalijo Maček. Spomnili se bomo slovenskega festivala v Bruslju pred zaključkom predsedovanja vlade RS Svetu Evropske unije. Povzeli bomo prvine treh odprtih razstav, Čas pozabe, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, Človek in hrana: v začaranem krogu, v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri ter razstavo ob 90-letnici rojstva Franceta Balantiča v Kamniku. Za konec pa še povzetek decemberskega meseca ilustracije v ljubljanski Vodnikovi domačiji. Foto: Z ene od razstav eruditskega slikarja Marka Jakšeta Vir: BoBo, MMC RTVSLO

Tisto, kar smo pridelali na svojih vrtovih, je zagotovo primerno tudi za darila za prihajajoči adventni čas. Spomnili smo tudi na kalčke in mikro zelenje, ki je lahko hkrati okras na okenski polici ali na mizi in ne samo okusna vitaminska bomba. Z nami je bila Fanči Perdih, ki je odgovarjala tudi na vaša vprašanja.

Najprej bomo povzeli ugotovitve naročene raziskave o strokovnem vrednotenju programov in projektov v kulturi, ki jo je resorno ministrstvo naročilo pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Sledila bo predstavitev prejemnic nagrade mednarodnega muzejskega sveta oziroma ICOM Slovenija za muzejski projekt »La doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju« v Slovenskem etnografskem muzeju, in nagrada Hinka Smrekarja za življensko delo za Danijela Demšarja ter nagrada Ivane Kobilca za življensko delo Kamili Volčanšek. Spomnili bomo na razstavo »Picasso: Črka v risbo« v Ljubljani in na razstavo »Strauss Pinxit« v Slovenj Gradcu, ki prikazuje doslej širše premalo poznano baročno slikarsko družino Strauss iz tega nekoč štajerskega mesta. Za zaključek pa nekaj več o začetku knjižnega sejma prihodnji teden.

Abdulrazak Gurnah, pisatelj iz Tanzanije, je letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo, po 35 letih - l.1986 jo je prejel Wole Soyinka iz Nigerije - je tokratni prejemnik šele drugi temnopolti pisatelj iz Afrike nasploh. In to bo uvodna tema tedenskega pregleda, ki ji bo sledila predstavitev letošnjih gledaliških nagrad tantadruj, za življensko delo so jo podelili igralcu Ivu Barišiču, na fotografiji. Spomnili bomo na pomen pravkar zaključenega obmejnega srečanja svobodnih duhov Forum Tomizza, ki se je letos posebej posvetil konceptu solidarnosti – v navezavi na izvorno francosko razsvetljensko solidarité. Povzeli bomo tudi mednarodni festival stripa Tinta v glavnem mestu in mednarodni festival računalniške umetnosti v Mariboru. Obiskali smo razstavo nizozemske umetnice Anette Krauss Prikriti kurikulum v ljubljanski Galeriji ŠKUC, za zaključek pa bomo obeležili letošnjo 500-letnico jeseniške Kosove graščine, osrednji razstavni prostor Gornjesavskega muzeja Jesenice. Na fotografiji Ivo Barišič, vsestranski gledališki in filmski igralec, prejemnik več priznanj, predvsem pa vešči interpret človeških značajev Vir: SNG Nova Gorica

Zadnje dneve v juliju je v Ribnici na Pohorju potekal Mariapoli, ki se ga je udeležilo več kot 200 ljudi iz vse Slovenije. Skoraj polovica je bila otrok in mladih, nekaj je bilo tudi starejših in trije duhovniki. Vtisom ste lahko prisluhnili v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji. Spomnili smo se tudi na minulo praznično nedeljo in objavili poudarke škofov s svetih maš v Marijinih romarskih svetiščih.

Spomnili smo se izjemnega poznavalca divjih rastlin, Daria Corteseja, ki smo ga večkrat gostili v našem radijskem programu. Prezgodaj se je za večno poslovil od nas, julija 2021, zapustil nam je bogato znanje, nekaj ga ostaja zapisanega med platnicami knjig, toda še več ga je žal vzel s seboj in je za nas izgubljeno. V njegov spomin smo združili odlomke iz več oddaj, ki smo jih posneli o divjih, samoniklih rastlinah, kako in kdaj jih nabiramo ter uporabimo.

Profesor grščine in latinščine ter prevajalec Svetega pisma Otmar Črnilogar nas je zapustil že leta 1999. Za seboj je pustil velik pečat, o katerem se lahko tisti, ki ga osebno niso poznali, prepričajo tudi v zborniku. Spomnili smo tudi na knjigo Apostol, ki je lahko namig na poletno branje.

Spomnili smo vas na ploščo, ki je nastala na pobudo papeža Frančiška v posebnem misijonskem mesecu.

Irak je dočakal papežev obisk! Nekatere utrinke iz tega zgodovinskega potovanja ste slišali v oddaji. Spomnili smo se tudi 8. obletnice izvolitve papeža Frančiška. Pred mikrofon smo povabili provinciala slovenskih jezuitov p. Mirana Žvanuta, saj je tudi papež Frančišek jezuit, ter katoliško novinarko Mojco Purger.

V turistični oddaji smo govorili o tem, da bo letos zaradi epidemije povsem drugačen tudi pustni čas. Spomnili smo še na težave turističnih vodnikov, v zadnjem delu pa smo spet potovali po Peruju

V turistični oddaji ste lahko slišali, kaj o viziji turizma po tej krizi pravi novi direktor Zavoda za turizem Maribor Jure Struc. Spomnili smo, da je minilo 100 let od takrat, ko je v Zreče prisopihal prvi vlak, zdaj nameravajo tam vzpostaviti turistično vožnjo z vlakom. S študentko Sašo Borec pa smo odkrivali Peru.

V tem tednu sta potekali seji posvetovalnih teles vlade za zamejstvo in izseljenstvo. Obe je kot predsednik Svetov vodil premier Janez Janša. Govorili so prihodnosti slovenstva, ohranjanju jezika in identitete ter vlogi in odnosuSlovenije pri tem. O zaključkih smo se pogovarjali z ministrico Heleno Jaklitsch. Spomnili se bomo tudi pokojnega rojaka dr. Edija Gobca, ki je v 95. letu življenja umrl v soboto, 12. decembra 2020. Svoje življenje je posvetil raziskovanju dosežkov slovenskih ustvarjalcev po vsem svetu in pomembno prispeval k prepoznavnosti Slovenije.Dr. Gobec je bil ugledni filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor Kent State University. Leta 1951, leto po prihodu v ZDA, je ustanovil Slovensko-ameriško raziskovalni center v Clevelandu - bil je tudi njegov ravnatelj.

V Utripu Cerkve vSloveniji smo se ustavili ob 30. obletnici televizijske oddajeObzorja duha. Spomnili smo se njenega pobudnika dr. Draga Klemenčiča,ki je bil prepoznaven obraz verskih in etičnih oddaj. Prisluhnilismo nekaterim sodelavcem, ki so oddajo skozi 30 let oblikovali, mednjimi Vidu Stanovniku in s. Romani Kocijančič.

OBVESTILO: Prispevki v oddaji so bili narejeni pred odlokom Vlade RS o zaprtju kulturnih ustanov od sobote, 24. oktobra do preklica V tedenskem pregledu se bomo najprej lotili dejanj Min. za kulturo v zadnjih dneh, ki so odmevala - odpravilo je zadnje kulturno-varstveno mnenje ZVKDS o Pečečnikovem projektu projekta Bežigrajski športni park, 20-im nevladnikom pa naložilo izselitev iz Metelkove do januarja, brez posvetovanj pa čez noč predlagalo spremembo pravilnika o strokovnih komisijah. Spomnili smo se treh desetletij kobariškega muzeja 1. svetovne vojne in 4 desetletij Galerije Murska Sobota, ki te dni z razstavo "konkretna umetnost" gostuje v Galeriji v Velenju, se pogovarjali s prejemnikom poljske nagrade angélus Goranom Vojnovićem . Obiskali pa smo tudi razstavo stolov Nike Zupanc na gradu Fužine, in se pogovarjali z udeleženci 20-ega srečanja konservatorjev-restavratorjev v Ljubljani. besedilo k fotografiji: 16. junij 2020 Teatrski doživljaj Aktiva delavk in delavcev v kulturi. Akcija za kulturo z naslovom Nasilje. Kultura, dogodek, Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO/RTVSLO

Uvodni del oddaje namenjamo te dni odprti prestižni razstavi 46-ih umetnin iz zbirke Pinakoteka praškega gradu v Narodni galeriji v glavnem mestu. Opozarjamo na retrospektivno razstavo ob 70-letnici slikarke Anke Krašna na Ptuju. V tamkajšnem pokrajinskem muzeju so po štirih letih odprli posodobljeno zbirko glasbil. Spomnili bomo tudi na muzealska in galerijska odličja, podeljena na začetku tedna - Valvasorjeva in priznanja Mednarodnega muzejskega sveta (ICOM) za Slovenijo. Na zalogi imamo tudi pogovor s prejemnikom letošnje nagrade Večernica - Andrejem Rozmanom Rozo. Opozarjamo na začetek 15. festivala lutkovne umetnosti v Ljubljani in na Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju. Naša gostja je bila tudi Nežika A. Novak iz Železne Kaple z razstavo njenih del iz keramike v okviru te dni potekajočih "18. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani" - 30.sep.-10.okt. BESEDILO IN VIR ZA FOTKO Izsek iz razstave 46 umetniških del praške Pinakoteke v Narodni galeriji v Ljubljani foto: Narodna galerija

V turistični oddaji smo se ozrli na 25 letno pot Slovenske turistične organizacije in govorili o izzivih za turizem v prihodnje. Spomnili smo vas, da izkoristite turistične bone, ob koncu oddaje pa smo se z Manjo Weingerl odpravili po svetu.

V četrtkovem nočnem programu bomo prisluhnili odlični glasbi. Zavrteli bomo akustični koncert, ki ga je pred kratkim za naš radio odigral legendarni country pevec Milan Pečovnik Pidži, ob nedavnem rojstnem dnevu pa bomo prisluhnili tudi glasbi Lady Gaga. Spomnili se bomo tudi pisatelja Prežihovega Voranca, ki nas je zapustil pred 50 leti.

Pisatelj, esejist in dramatik Drago Jančar je te dni prejel prestižno avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, podeljujejo jo za, v nemškem jeziku dostopno literaturo. Zaradi epidemije so začetek letošnjega jubilejnega, že 50-ega “tedna slovenske drame” prestavili na junij, mi pa smo pripravili pogovor s članom žirije Matejem Bogatajem. Slišali boste pogovor z prejemnikoma letošnje Glazerjeve nagrade za življensko delo, lutkarjema, Bredo in Tinetom Varlom, (podelitev so prestavili), seznanili pa vas bomo tudi z dostopnostjo knjižnega bogastva NUK na daljavo, temu pa dodali še informacije o digitalno dostopni književnosti skozi platformo Biblos. Spomnili vas bomo na sklop radijskih literarnih večerov “Oh literatura – O, literatura!“, s katerimi na programu Ars že tretje leto spremljamo srednješolsko domače branje. V oddaji bo o bralnih seznamih knjig, ki nam bodo pomagale ohraniti notranje ravnovesje in pozitivnost, spregovorila vodja Javne agencije za knjigo RS Renata Zamida. Za sklep pa tudi o novem italijanskem državnem Dantedì, “dnevu, posvečenem pesniku Danteju Alighieriju”, začetniku knjižne italijanščine, 25. marcu. Na ta dan l.1300 naj bi, kot si je enotno precej raziskovalcev, pesnik podal uvodni stih v prvem delu pesnitve, Peklu: “Nel mezzo del cammin …” fotografija Stvaritev kulture - svetilnik - kljubuje razbesnjenim silam narave vir: https://emorje.com/wp-content/uploads/2018/08/Svetovni-dan-svetilnikov-prikazna.jpg

Na letošnji pevski prireditvi Koroška poje v Celovcu se bodo spomnili tudi letos umrlih glasbenih ustvarjalcev Jožka Kovačiča in Jožeta Ropitza. V oddaji tudi o praznovanju Prešernovega dne v Eisdnu-Maasmechelnu v Belgiji.

V oddaji ste slišali, kako so slovenski kulturni praznik obeležili rojaki v Frankfurtu. Spomnili smo se dveh pokojnih: rojaka iz Argentine arh. Jureta Vombergarja in frančiškanskega patra Filipa Rupnika, ki je od leta 1998 do 2005 deloval med rojaki v Sydneyju v Avstraliji.

Spomnili se bomo nekoga, ki je na začetku preteklega desetletja izgorel v razočaranju nad družbo, ki jo je z vznesenostjo pomagal soustanavljati že sredi 80-ih let preteklega stoletja. Samo Resnik (1962-2011) je že takrat prevajal utemeljitelje ameriške demokracije izpred stoletij, med drugim pa je kot urednik študentske Katedre sredi 80-ih objavil esej Spomenke Hribar "Krivda in greh", o povojnih pobojih, zelo rad pa je imel znanstveno fantastiko. V zadnjem desetletju prekratkega življenja je napisal daljši esej z naslovom "Prijatelji in sovražniki odprte družbe". Mi smo ga objavili v dveh delih, prvi je na sporedu danes, govori pa o rabi zdravega razuma iz zornega kota koncepta odprte družbe, tema pa je, seveda, Slovenija v začetku tisočletja.

V zadnji oddaji Za naše kmetovalce v letu 2019 smo potegnili črto pod kmetijsko bero v tem letu. Spomnili smo na nekaj pomembnejših dogodkov in nanizali aktualna razmišljanja o položaju v kmetijstvu. Spopadali smo se z vprašanjem, kako obdržati mlade na podeželju; kmetom narava tudi letos ni prizanašala. Poročali smo o hudih neurjih, ki so povzročila veliko škode; kmetje so opozarjali tudi na škodo zaradi napadov medvedov in volkov. Smo pa zapisali tudi pozitivne zgodbe: inovativni mladi kmet leta 2019 je postal Igor Paldauf iz Vučje vasi, kmetica leta je optimistična in zgovorna Marjeta Ročnik s Prevalj, Jože Prus pa je vinar leta.

Spomnili smo se rojaka iz Argentine, Tineta Vivoda in slišali o Martinovanju in 70-letnici v Mendozi. Zakaj v zamejstvu ostati na kmetiji, se je na Andrej Pernačič, član Kmečke zveze iz Trsta, spraševal na letošnjem Vseslovenskem srečanju v državnem zboru, Martin Lissiach, član SKGZ, pa je govoril o mladih Slovencih v Italiji, ki zapuščajo domači kraj in o mladih, ki se vračajo.

Zazrli smo se na misijonske poljane in s pomočjo Misijonskih obzorij pogledali v Ukrajino in v zgodovino. Spomnili smo se stote obletnice rojstva misijonarja Jožka Kramarja

Z nami je bila dolgoletna prostovoljka Župnijske karitas Štepanja vas Iva Žnidaršič. Ob sklepu Tedna Karitas smo se pogovarjali o pomenu druženja s starejšimi in osamljenimi. Spomnili pa smo se tudi uspešno izpeljanega koncerta Klic dobrote.

Dekan Janko Krištof bo tudi naslednja tri leta predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. V pogovoru je spregovoril o dosežkih in načrtih, vprašali smo ga tudi o odzivih na novico, da bo koroški Slovenec Jože Marketz novi škof v Celovcu. Spomnili se bomo tudi velikega Slovenca prof. dr. Antona Mavretiča, ki je odšel v večnost.

V prvem prispevku povzemamo temeljne vtise in dejstva iztekajočega se Slovenskega knjižnega sejma v ljubljanskem Cankarjevem domu. Govori tudi Marko Kravos, tokratni dobitnik Schwentnerjeve nagrade. Kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani dr. Peter Turk predstavlja pravkar odprti prazgodovinski, sklepni del stalne razstave Zgodbe s stičišča svetov. Ob novi razstavi na ptujskem gradu "Osrčje Petovione – Ptuj v rimski dobi", ob 1950. obletnici prve omembe imena v antičnih virih (Tacit, 69 AD) opozarjamo na mednarodni arheološki pomen najstarejše tukajšnje urbane naselbine. Kipar Jiři Bezlaj na pregledni razstavi Kamen v Mestni galeriji Ljubljana ponuja vpogled v pol stoletja starih lastnih stvaritev. Spomnili pa bomo tudi na v začetku tedna podeljena avstrijska državna priznanja za umetnost Maji Haderlap in prosvetnemu društvu Rož iz Šentjakoba v Rožu. Piko na i postavlja pogovor z dirigentko newyorške metropolitanke slovenskih korenin iz Združenih držav Amerike Karen Kamenšek.

Osrednji del oddaje Za naše kmetovalce smo pred praznikom svetega Martina – seveda – namenili čaščenju vina. Preverili smo, kakšen je letnik v vinorodni deželi Podravje. Slišali ste tudi, da so v občini Semič ob prenovi Muzejske hiše del prostorov namenili vinogradniškemu društvu za izvajanje turistično-promocijskih dejavnosti. Spomnili smo še na dva jubileja: vinska klet Vipava 1894 nadaljuje tradicijo prve vinarske zadruge na Slovenskem, ki je bila ustanovljena pred 125-imi leti, Kmetijska zadruga Gornja Radgona pa praznuje 70-letnico svojega obstoja.

Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«

V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko slišali, da na Ljubnem ob Savinji poteka ena najstarejših tradicionalnih prireditev, že 59. Flosarski bal, ki bo vrh dosegla prihodnji konec tedna. Za vas smo pripravili tudi prispevek, da bodo z vodo iz zadrževalnika Vogršček zgornji del Vipavske doline lahko namakali proti koncu naslednjega desetletja. Spomnili smo še na eno poletno dogajanje. Občina Kanal ob Soči je v sodelovanju z lokalnim turistično informacijskim centrom in domačimi društvi pripravila sklop prireditev Poletje v Kanalu, ki bogati dogajanje v kraju. Ob sklepu pa smo šli na slovensko obalo. Ta skriva številne čudovite kotičke in ponuja tudi veličastne razglede. V njih je znova mogoče bolj varno uživati na pešpoti med Piranom in Fieso.

V oddaji smo bolj obširno poročali o nedavnih dogodkih minulih dni. Spomnili smo se diakonskih posvečenj, srečanja misijonark in misijonarjev in posvetitve cerkve v župniji sv. Rešnjega Telesa v Mariboru.

V tokratni oddaji Glasbeni utrip bomo spregovorili o štirih koncertnih dogodkih. Prejšnji četrtek je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal sedmi koncert cikla Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, prav tako pa je na isti dan v Zagrebški operi potekala druga ponovitev tretje letošnje premiere, in sicer opere »Gospa z jezera« Gioachina Rossinija. Spomnili se bomo tudi sklepnega koncerta letošnjih 34. Slovenskih glasbenih dnevov, ob koncu oddaje pa nas bo pot zanesla še v Pariz, natančneje na njegovo obrobje, kjer so sredi aprila na pevskem festivalu Glasbe sveta nastopili člani goriškega okteta Vrtnica.

Oddaja 27.1.2013 Spomnili se bomo tretje obletnice smrti zelo priljubljenega in pomembnega ameriškega socialnega aktivista in zgodovinarja Howarda Zinna. V ta namen bomo prisluhnili dvema kratkima odlomkoma iz njegove monodrame »Marx v Sohu«. V drugem delu oddaje pa se bomo v kratkih odlomkih s predavanja dr. Sreča Dragoša seznanili z nekaj glavnimi sociološkimi teorijami o […]