Podcasts about srbijo

Prvega novembra mineva leto od zrušitve nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu. Smrt 16ih ljudi je bila le eden od krvavih dogodkov, ki so v zadnjih letih pretresli Srbijo, in ljudje so pokazali, da jim je tokrat dovolj. Množice mladih protestnikov so zasedle trge, prometna vozlišča, pripravili so številne pohode, tudi v tujino, in številni so pričakovali padec oblasti Aleksandra Vučića. A zdi se, da bo ostal predsednik vsaj še dobro leto. Potem pa se bo Srbija morala odločiti, ali se bo usmerila v Evropsko unijo ali pa bo ostala izoliran člen na jugovzhodu Evrope. Gostje: dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Saša Banjanac Lubej, dopisnica RTV Slovenija z Balkana; Boštjan Anžin, nekdanji dopisnik RTV Slovenija z Balkana. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Nadstrešek železniške postaje v Novem Sadu je zrušila korupcija – to je osrednje sporočilo državljanov Srbije, ki že skoraj leto dni protestirajo po vsej državi in zahtevajo odgovornost za 16 izgubljenih življenj. Med tistimi, ki tragedije ne bodo nikoli pozabili, so tudi štirje naši sogovorniki. Nesreča jih je osebno zaznamovala, z nami pa so svojo zgodbo delili: mati korajža – Dijana Hrka, ki je v nesreči ostala brez starejšega sina Stefana, nato pa postala največja zaščitnica študentov; neustrašna učiteljica sociologije Marija Vasič, ki je bila v priporu pripravljena na smrt, saj je ob gladovni stavki odklanjala tudi vodo; aktivist Lazar Dinič, ki je iz pripora, polnega stenic, opravil zadnji izpit iz kulturologije; ter večkrat nagrajeni režiser in novinar Aleksandar Reljić, ki je posnel dokumentarni film o tem, kako so študenti prebudili Srbijo.

V oddaji vas popeljemo na Maldive, kamor je pred skoraj dvemi leti pot odpeljala tudi mlado Lariso Šinkovec, ki je svoj novi dom našla na otoku Thoddoo. Ustavljamo se v Bruslju, kjer je z letošnjim šolskim letom vodstvo slovenske dopolnilne šole prevzela nova učiteljica Nataša Schell. Popeljemo pa vas tudi v Srbijo in vam v poslušanje ponujamo zgodbi dveh generacij Slovencev v Banatu; babice Cvetke Vučkovič, ki je iz Bele Krajine v rani mladosti prispela v Gudurico in njenega vnuka Borislava, rojenega v Banatu, ki se je odpravil na študij v Slovenijo.

Slovenska nogometna reprezentanca je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo včeraj v Stožicah gostila Švico, vodilno ekipo skupine. Po štirih odigranih krogih so nekatere reprezentance že potrdile nastop na prvenstvu, ki ga bodo prihodnje leto gostile ZDA, Kanada in Mehika, Slovenija pa si bo dodatne kvalifikacije poskušala zagotoviti prihodnji mesec, ko jo čakata še tekmi proti Švedski in Kosovu. Na evropskem ekipnem prvenstvu v namiznem tenisu na Hrvaškem pa danes čaka nastop obe slovenski reprezentanci. Ženska se bo pomerila s Srbijo, moško čaka dvoboj proti Italiji.

Piše Sanja Podržaj, bereta Maja Moll in Igor Velše. Pesnitev v prozi Zgodba, ki se je morala zgoditi je nekaterim bralkam in bralcem že znana iz zbirke Naplavine, ki je izšla leta 2004, morda pa tudi iz izbora Brvarjevih Retrospektiva, ki je tri let zatem izšel v knjižni zbirki Kondor. Pred nami pa je zdaj prva samostojna izdaja, posvečena avtorjevemu osemdesetemu jubileju in hkrati osemdesetletnici konca druge svetovne vojne. Spomnimo se, Andrej Brvar je svojo poetiko razvijal v desetih pesniških zbirkah, prvo z naslovom Slikanica je objavil leta 1969. Poleg pesmi za odrasle je ustvaril tudi nekaj del za otroke in mladino, v knjigah Odzivi in Novi odzivi pa lahko prebiramo njegove pogovore in zapise o literaturi, umetnosti in družbenih vprašanjih. V Mariborski knjižnici je petnajst let deloval kot akcesor-lektor, nato pa se je usmeril v uredniško delo, najprej pri založbi Obzorja, kasneje pa pri mariborski Študentski založbi Litera. Brvarja poznamo tudi kot člana znamenite Peterice, ki so jo poleg njega tvorili še Tone Partljič, France Forstnerič, Drago Jančar in Marjan Kramberger. Leta 1973 so objavili manifestni zbornik Skupaj, v katerem so opozarjali, da se kultura dogaja tudi zunaj nacionalnega središča. Tako kot je Andrej Brvar je pustil svoj pečat na Mariboru, se je mesto Maribor pomembno vtisnilo v njegovo delo in tudi Zgodba, ki se je morala zgoditi se začne prav tam. Maribor ni pesnikovo rojstno mesto, kljub temu pa tja sega njegova predzgodovina, saj sta v njem živela in se spoznala njegova starša. Mama je delala v tiskarni, oče pa je bil klarinetist v vojaški godbi, glasbenik-narednik. Mlada človeka, ki sta se zaljubila, hodila v gledališče, na plese, v kino in na romantične sprehode v park … to bi bila popolna ljubezenska zgodba, če je ne bi prekinjale novice o mrtvih in ranjenih v Barceloni, o Hitlerjevih pritiskih na Češko, o bombnikih, tankih in nemškem škornju, ki v neusmiljenem ritmu koraka po Evropi in nazadnje vkoraka tudi v Maribor. Pesnitev z novo postavitvijo, kjer na desni knjižni strani beremo o osebni zgodbi pesnikovih staršev, na levi pa bolj hladno izpisano občezgodovinsko dogajanje, dobi tudi novo dinamiko, ki še dodatno poudari usodno moč zgodovine, da usmerja potek posameznikovega življenja. Tako sta se mlada zaljubljenca znašla na vlaku in se oddahnila, ko je zavil južno, v izgnanstvo v Srbijo, in ne severno, v koncentracijsko taborišče Dachau. Končna postaja je bilo mesto Čačak ob Zahodni Moravi, ki je prišleke sprejelo z odprtimi rokami. Tam sta se Brvarjeva starša poročila, si našla stanovanje in delo ter si nazadnje ustvarila družino. Čeprav jih bojevanje ni doseglo, so občutili strah, ko so se med preletavanjem letal skrivali po zatohlih in vlažnih zakloniščih, še posebej pa so občutili pomanjkanje. Ker niso imeli dostopa do zdravil, sta Brvarjeva starša v pičlih treh mesecih izgubila dva otroka, najprej nekaj mesecev starega Petra, zatem še dve leti staro Marijanko. To je najbolj srce parajoč del pesnitve, saj beremo o nemoči, ki sta ju čutila mlada starša ob besedah zdravnika, ki bi ljudi lahko pozdravil, če bi le imel penicilin. Kljub temu pa zaključek ni temačen in črnogled, temveč pomirjujoč, v Brvarjevem slogu vitalističen in optimističen. Vojne je konec in rodi se nov otrok, pesnitev pa se zaključi z besedami: »Vse to – o nedoumljiva določenost naših življenj! – vse to se je očitno moralo, moralo zgoditi, da se je avgusta naslednjega leta rodil ta, ki je to napisal.« Z vzklikom »O nedoumljiva določenost naših življenj!« lahko povzamemo Brvarjevo poetiko, ki je polna čudenja nad življenjem. Gre za eksistencialno čudenje, kot pravi sam, do tega, da vse preprosto je in da je, kakršno je. Morda je to tudi razlog, da se pesnik ne zateka v abstrakcijo in metafore, temveč stvarnost opisuje neposredno. V pesnitvi ni patosa, kot tudi ne olepševanja, niti moraliziranja. Posamezne kitice delujejo kot besedne podobe, ki jasno in nedvoumno slikajo prizor za prizorom, in se nazadnje povežejo v tekočo pripoved brez zastranitev. Pripovednost sicer ni nujna sestavina pesmi v prozi, hibridne zvrsti, ki se izmika določitvam in omejitvam. A Andrej Brvar te pesniške oblike ni izbral po naključju, saj pesem v prozi vidi kot matrico sodobnega pesništva in se je v svoji poetiki zanjo zavestno odločil. Leta 2011 je izšla prva antologija slovenske poezije v prozi z naslovom Brez verzov, brez rim, ki jo je uredil prav Brvar in v njej postavil tudi trditev, da je poezija na poti v prozo, saj je trend sodobne poezije pripoveden, četudi je ta pripoved razsekana v navidezne verze. Njegova pesnitev Zgodba, ki se je morala zgoditi, ima navidezne kitice, ki so pravzaprav sklopi ali bolje prizori. Čeprav gre za pripoved, ni tistega epskega zamaha, ki bi te posamezne prizore povezal, ni psihologizacije oseb niti podrobnih opisov dogajanja. Pesnitev je odprta, zračna, bralcu je dopuščeno, da sam zapolni praznine in vrzeli. Še ena oblikovna posebnost knjige so fotografije, ki dodatno poudarjajo, da gre za zgodbo resničnih ljudi, za pesniško sublimirano resničnost, kot je v spremni besedi zapisala slovenistka, urednica in velika poznavalka Brvarjeve poezije Darka Tancer-Kajnih ter poudarila pomen osebnih zgodb za dojemanje velike svetovne zgodovine. Zgodba, ki se je morala zgoditi ne nosi sporočila samo o naši preteklosti, temveč tudi o naši sedanjosti. Vojna v Ukrajini, genocid v Gazi, zaostrovanje odnosov med svetovnimi velesilami in vse večje oboroževanje držav v Evropi in drugod po svetu … ob vsem tem, kar spremljamo v novicah, nas Brvarjeva pesnitev opominja, kako nenadno in usodno lahko dogodki, ki bodo krojili veliko zgodbo zgodovine, posežejo v male zgodbe naših življenj. Jubilejna izdaja Zgodbe, ki se je morala zgoditi je presežen knjižni izdelek, ki je nastal s sodelovanjem avtorja, oblikovalca Saša Urukala in urednice Milene Pivec. Z njo se je mariborska založba Pivec poklonila Andreju Brvarju, ki je Mariboru s svojim literarnim ustvarjanjem in drugim kulturnim delom veliko dal, s tem pa centralno pesnitev Brvarjevega opusa, ki prepleta zgodovinsko dogajanje z družinsko sago, ponudila tudi novi generaciji bralk in bralcev.

Slovenijo je v zgodnjih jutranjih urah prešla izrazita hladna fronta, ki je prinesla močne padavine in veter, ponekod tudi sneg. Vremenoslovci opozarjajo, da so razmere izjemno zahtevne v višje ležečih predelih. Te so presenetile tudi tri hrvaške planince, ki jih je pod pod vrhom Tosca v Julijskih Alpah odnesel plaz. Reševalna akcija poteka, v njej sodeluje več kot 60 gorskih reševalcev. Druge teme: - V Kairu v pričakovanju pohajanj za premirje v Gazi. Izrael kljub temu nadaljuje napade. - Mineva 25 let od padca režima Slobodana Miloševića. Takrat za Srbijo prelomni trenutek. - Opozorila ob svetovnem dnevu učiteljev: šolski sistem z leta v leto z večjo kadrovsko krizo.

V prihodnjem mesecu dni čaka nemirno Srbijo nekaj pomembnih obletnic, med njimi 25 letnica konca Miloševićevega režima in prva obletnica tragične zrušitve nadstreška v Novem sadu, ki še danes ostaja izvirni povod za dolgotrajne proteste. Predsednik Vučić se je v zadnjem času osredotočil na spopad s posebno skupino protestnikov, ki so mu očitno postali najhujši trn v peti. To so kulturniki vseh vrst, stanov in starosti.

Odšli smo v Radovljico, Ljubljano, Rim, na Irsko, Japonsko, v Srbijo, Kirgizijo in še kam. Pogovarjali bi se lahko v ruščini, japonščini, angleščini, francoščini, pa po grško ali latinsko in še kako ... Z nam je bil namreč zlatomašnik, misijonar jezuit p. Janez Mihelčič. Spoznali smo bogato pot duhovnika, profesorja, moža globoke vere in prijaznega nasmeha, ki pravi: Če bi se moral še enkrat odločiti, bi stopil na enako pot!

Odšli smo v Radovljico, Ljubljano, Rim, na Irsko, Japonsko, v Srbijo, Kirgizijo in še kam. Pogovarjali bi se lahko v ruščini, japonščini, angleščini, francoščini, pa po grško ali latinsko in še kako ... Z nam je bil namreč zlatomašnik, misijonar jezuit p. Janez Mihelčič. Spoznali smo bogato pot duhovnika, profesorja, moža globoke vere in prijaznega nasmeha, ki pravi: Če bi se moral še enkrat odločiti, bi stopil na enako pot!

Ameriški predsednik Donald Trump je po včerajšnjih pogovorih z evropskimi voditelji in predstavniki Nata opozoril, da Rusiji grozijo hude posledice, če se predsednik Vladimir Putin po njunem jutrišnjem srečanju na Aljaski ne bo strinjal s končanjem vojne v Ukrajini. Omenil je tudi možnost tristranskega sestanka: Če bo prvi sestanek uspešen, bo hitro sledilo srečanje med Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Če bosta želela, bom prisoten tudi jaz, je dejal Trump. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Srbijo zajel nov val protivladnih protestov, ponekod spopadi s policijo, več aretiranih - V gospodarstvu in politiki po slabem prvem četrtletju, v drugem pričakujejo gospodarsko rast - Evropski nogometni superpokal osvojili nogometaši PSG-ja

Vpliv ameriške politike na evropsko gospodarstvo, počasnost Evrope pri razvoju, orožarska industrija v Sloveniji, nepremičninski davek in poslovne razlike med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo – to je le nekaj tem, o katerih govorimo v tokratni oddaji. Vse izhajajo iz pogovorov v podkastu Srce bije za posel, kjer sva se Urška Valjavec in Urška Subotič Jereb od januarja do junija pogovarjali z menedžerji in podjetniki, ki vodijo pomembna podjetja v Sloveniji in širši regiji. Najzanimivejše misli smo strnili v Studio ob 17.00.

Kolesarska karavana na dirki po Franciji je končala drugi tekmovalni teden. Na zahtevnih gorskih etapah v Pirenejih si je pred jutrišnjim nadaljevanjem lepo prednost privozil Tadej Pogačar, vodilni v skupni razvrstitvi dirke. V Stožicah pa se je sinoči za slovensko odbojkarsko reprezentanco, ki se je pomerila s Srbijo, končal redni del lige narodov. Na sklepnem turnirju na Kitajskem bo ob gostiteljih sodelovalo še sedem najboljših moštev.

Poročamo o najboljših filmih iz Pulja, nagrajencih z zlatimi arenami. Veliko zlato areno je prejel dokumentarni film Ivana Ramljaka, Mirovnik, ki skozi arhivske posnetke pripoveduje o prvih dneh vojne med Hrvaško in Srbijo - ter policijskemu načelniku iz Osijeka, ki jo je poskušal preprečiti. Pozornost posvečamo tudi najboljšim filmom iz Karlovih Varov, ki so jim podelili kristalne globuse. Pred vrati pa je že festival Cinehill, nekdanji Motovun, ki ga bodo letos obiskali imenitni filmski gostje. Razmišljamo še o politiki Supermana, ki si ga v teh dneh lahko ogledamo v kinu, in ki je na spletu razvnel razpravo o tem, ali je v njem mogoče razbrati propalestinska stališča.

Jutri se v Ljubljani začne tretji turnir odbojkarske Lige narodov. Slovenci bodo v preostanku tedna odigrali štiri tekme, v sredo s Turčijo, v četrtek z Nizozemsko, v soboto z Italijo in za konec v nedeljo s Srbijo. Slovenski odbojkarji se še bojujejo za preboj med najboljših osem ekip, ki se bodo pomerile na zaključnem turnirju. V Singapurju pa se je že začelo svetovno prvenstvo v vodnih športih. Edina slovenska predstavnica v daljinskem plavanju bo Špela Perše, ki bo že prvi dan nastopila v olimpijski disciplini na deset kilometrov.

Za prva slovenska nastopa na svetovnem prvenstvu v judu sta poskrbela Nace Herkovič, ki je na Madžarskem edini slovenski predstavnik, nastopil je v kategoriji do 81 kilogramov, in Kaja Kajzer v kategoriji do 63 kilogramov. V tej so na tatamijih manjkale vse tri najboljše z lanskih olimpijskih iger v Parizu, tudi zlata Andreja Leški. Slovenske košarkarice pa so včeraj popoldne odpotovale v Bologno, kjer bodo igrale v skupinskem delu evropskega prvenstva. Rakete so pristale v zahtevni skupini z Italijo, Srbijo in Litvo, ki bo že jutri prva nasprotnica Slovenije.

V oddaji gostimo Celjana Petra Fermeta, športnika, ki živi in dela v Nemčiji. Aktiven je na nogometnem področju in ljubezen do nogometa ga je pred desetletjem tudi pripeljala v Nemčijo. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih na Švedskem, kjer se slovenska skupnost pripravlja na tradicionalno vseslovensko srečanje v Vadsteni, podajamo pa se tudi v Srbijo in predstavljamo 19.Literarno srečanje Naša slovenska beseda, ki poteka v organizaciji Društva Slovencev Planika v Zrenjaninu.

Leon XIV. naj bi živel v Apostolski palači. Kaj o novem papežu pravijo škof Žerdin ter nuncija Jurkovič in Leskovar?Obhajamo god fatimske Marije, slovesnosti se je včeraj in danes udeležilo več kot 270.000 romarjev.Dr. Gregorčič: Mnogi so šli na referendum in glasovali proti, ker si demokracije niso pustili vzeti. Geodetska uprava začela določati nove posplošene vrednosti nepremičnin, lastniki bodo potrdilo prejeli po pošti predvidoma konec maja.Predsednik Trump v Rijadu o krepitvi gospodarskega sodelovanja s Saudovo Arabijo.Zelenski se je pripravljen srečati zgolj s Putinom.Costa pozval Srbijo k uskladitvi zunanje in varnostne politike z Evropsko unijo ter izvedbi reform.V Sloveniji možgansko kap letno doživi več kot 4000 ljudi.Šport: Slovenski hokejisti na tretji tekmi predtekmovalne skupine popoldne proti Latviji.Vreme: Popoldne bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Jutri bo precej sončno z nekaj kopaste oblačnosti nad hribi.

Danes je praznik dela - državni praznik in dela prost dan, ko na predvečer po državi tradicionalno zagorijo kresovi, ob katerih se pogosto vrstijo opozorila o delavskih razmerah. Tako je bilo tudi na sinočnji osrednji sindikalni prireditvi na Rožniku v Ljubljani, kjer je Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov ocenil, da je sindikalizem na preizkušnji, saj se znati prilagajati. Druge teme: - Ukrajina in Združene države podpisala sporazum o redkih rudninah. - Od evropskih proračunskih pravil zaradi oboroževanja bo odstopila več kot polovica Unije. - Srbijo pred novimi protesti obiskala evropska komisarka za širitev Marta Kos.

Slovenski kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar bo prvič nastopil na dirki med Parizom in Roubaixem, ki velja za najzahtevnejšo med enodnevnimi klasikami. Dirko na severu Francije bodo zaznamovale slabe vremenske razmere, tekmovalce bodo ob dežju motili še močni sunki vetra. Slovenska ženska rokometna reprezentanca pa se bo v kvalifikacijah za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu še drugič pomerila s Srbijo. Sredin obračun v Celju se je končal z neodločenim izidom, tekma v Boru na vzhodu Srbije bo danes odločala o potnicah na prvenstvo, ki ga bosta ob koncu leta gostili Nemčija in Nizozemska.

Slovenska ženska teniška reprezentanca si je s četrtkovo zmago nad Srbijo zagotovila prvo mesto v skupini pokala Billie Jean King in bo danes igrala za napredovanje iz prve evroafriške skupine. Svetovno prvenstvo v motokrosu pa se nadaljuje v Trentinu, kjer bo Tim Gajser branil vodstvo v seštevku dirkačev. Dirko v bližini Gardskega jezera vsako leto obišče veliko navijačev iz Slovenije.

V novi epizodi Radia Ga Ga – Nova generacija bomo sledili Zoranu Jankoviću na poti v Srbijo in prisluškovali njegovim pogovorom s srbskim predsednikom Vučićem. Slovenijo bosta obiskala Donald Trump in Elon Musk, ki po zamrznitvi carin v vsaki državi posebej iščeta možnosti za dodaten zaslužek, nove sodelavce in novo himno Združenih držav Amerike, obiskala pa bosta tudi nekaj domačih TV-oddaj, kot so Zvezdana in Male sive celice, naselje Strojanovih in njihovo odvetniško pisarno ter Angelco Likovič, s katero ima Donald neporavnane račune. Po Sloveniji ju bosta vodila Matjaž Han in Robert Golob, ki ju bo za ta dogodek posebej pripravil trener javnega nastopanja Uroš Slak. Oglasili pa se bodo še Marjan Serpentinšek, ki so mu policisti z laserjem uničili bioresonanco, Luka Mesec, ki se zahvaljuje navijačem Dallasa, Jure Longyka, ki ga je obiskal Mr. Bean, in skoraj zanesljivo še kdo, vse to v petek dopoldan na Prvem.

Skupaj s slovenskimi rojaki iz Bosne in Hercegovine se v oddaji na kratko prepuščamo planiškemu vzdušju in razpoloženju pod Poncami, ki so ga doživljali tudi slovenski otroci in mladi iz različnih bosansko hercegovskih krajev ob spremljanju smučarskih poletov na velikanki bratov Gorišek. Prek radijskih valov gostimo tudi slovenskega rojaka s Štajerske Aljošo Klajderiča, ki se v Švici ukvarja z računalništvom, ustavljamo se pri Slovencih v Beogradu, ki so pomladno dejavnost društva Sava začeli s fotografsko razstavo in predstavitvijo knjige z naslovom Niti, ki povezujejo – Med Slovenijo in Srbijo osebne izpovedi žensk, seznanjamo pa vas tudi s podrobnostmi glede pridobitve štipendij za Slovence po svetu za sodelovanje na letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v Ljubljani.

Medtem ko je mednarodna pozornost usmerjena predvsem na Srbijo in tamkajšnje proteste, se je Bosna in Hercegovina znašla v najtežji politični krizi po sklenitvi daytonskega mirovnega sporazuma. Trije voditelji Republike Srbske so za uradne oblasti v Sarajevu postali politični begunci, ki pa se prosto sprehajajo znotraj države in prek njenih meja. Po drugi strani srbska entiteta napoveduje uvedbo svojega mejnega nadzora, predvsem na meji s Federacijo Bosno in Hercegovino. Po mnenju Milorada Dodika bo zmagal tisti, ki ima moč uveljaviti svoj zakon.

Biti prva ženska na čelu Mednarodnega olimpijskega komiteja in hkrati prva na tem položaju iz Afrike je močan signal, je po današnji izvolitvi za predsednico povedala Kirsty Coventry. Kot devetletna deklica si nisem predstavljala, da bom nekoč dobila priložnost voditi to naše čudovito gibanje, je v zahvalnem nagovoru poudarila 41-letna nekdanja plavalka in olimpijska prvakinja iz Zimbabveja. Drugi poudarki: - Evropska unija razširila definicijo obrambnih izdatkov. - Hrvaško-kosovsko-albansko obrambno sodelovanje razburja Srbijo. - Ob dnevu ustnega zdravja posebno pozornost namenili najranljivejšim.

V Apeldoornu se bo v četrtek začelo dvoransko evropsko prvenstvo v atletiki. Pred odhodom na Nizozemsko je pričakovanja na novinarski konferenci predstavila slovenska odprava. Osrednji adutinji za najvišja mesta sta skakalka s palico Tina Šutej in Anita Horvat, ki bo nastopila v teku na 800 metrov. Na nove izzive se pripravlja tudi ženska rokometna reprezentanca, ki jo prihodnji mesec čakajo kvalifikacije za svetovno prvenstvo. V aprilu se bo Slovenija dvakrat pomerila s Srbijo.

V Sloveniji je danes dan žalovanja v spomin na smrtne žrtve ene od najhujših rudarskih nesreč pri nas. Trem umrlim v ponedeljkovi nesreči v Premogovniku Velenje se bodo po državi poklonili z različnimi dogodki. Drugi poudarki: - Ameriški predsednik Donald Trump v nagovoru udeležencem svetovnega gospodarskega foruma v Davosu z novimi carinskimi grožnjami Evropski uniji - Hrvaška po izgonu petih svojih državljank iz Srbije svetuje prebivalcem, naj odložijo vsa nenujna potovanja v Srbijo. Med več izgnanimi tudi Slovenka. - Pred slovenskimi rokometaši odločilna tekma na svetovnem prvenstvu. Za možnost uvrstitve v četrtfinale nujna zmaga proti Egiptu

Upokojeni zdravnik Elko Borko se je rodil v Mariboru dober mesec dni po atentatu na kralja Aleksandra Karadjordjevića, doživel izgnanstvo v Srbijo, kjer je končal osnovno šolo in pred sedemdesetimi leti maturiral in pred petinšestdesetimi sklenil študij medicine v Ljubljani. Deloval je na področju ginekologije in porodništva, bil predstojnik oddelka tedaj še Splošne bolnišnice v Mariboru ter univerzitetni učitelj na medicinskih fakultetah v Ljubljani in v Mariboru. Še vedno z izjemno energijo vodi Medikohistorično sekcijo Slovenskega zdravniškega društva.

Tokratna oddaja bo zelo razgibana. V ponedeljek bo godoval Sveti Martin, ki po tradiciji spremeni mošt v vino. Martinovo je praznik druženja, ob katerem se zberejo tudi številni Slovenci na tujem. Pogledali bomo, kaj načrtujejo v Cambridgeu v Angliji in na Predarlskem v Avstriji. Še pred tem pa bomo z zvokom potovali v Srbijo – iz prve roke, torej od učencev, boste slišali, kako poteka dopolnilni pouk slovenščine v Beogradu. Zbrali smo tudi nekatere osebne zgodbe naših srbskih rojakov – o njihovih družinah v Sloveniji in spominih na našo državo. V Novem Sadu pa pripravljajo tradicionalno prireditev Dnevi slovenske kulture, ki združijo Slovence iz vse Srbije, pa tudi goste iz Slovenije.

Ob začetku novega študijskega leta v oddaji gostimo novo lektorico slovenskega jezika na Univerzi v Bukarešti Barbaro Kustec, ustavljamo se pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so slovesno zaznamovali 90.letnico slovenskega društva Cankar, potujemo k Slovencem v Srbijo, kjer je slovensko društvo Emona iz Rume pripravilo že tradicionalni dvodnevni projekt Beremo s Slovenijo, pozornost pa namenjamo tudi Konferenci Slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu, ki bo v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa prihodnji teden v Ljubljani.

Dr. Fink, Kapela mučencev v Šentjoštu: Četrti okupator slovenskega naroda je bil najhujši.V Arboretumu Volčji Potok vse nared za jubilejno 50 srečanje prijateljev Radia Ognjišče.Šolarji večinoma zadovoljni odhajajo na počitnice in se veselijo novih doživetij.Borrell zunanjim ministrom EU: še pred poletjemo moramo okrepiti podporo Ukrajini.Vreme: Popoldne se bo oblačnost trgala, burja na Primorskem bo nekoliko oslabela.Maja rast turističnega obiska v Sloveniji; najvišja, kar 27- odstotna - v občini Ljubljana.Mednarodna raziskava Pisa: naši 15-letniki podpovprečni v ustvarjalnem mišljenju.ŠPORT: Slovenski odbojkarji po zmagi nad Srbijo, dobili glavni del Lige narodov.

Slovenski odbojkarji se bodo zvečer za konec rednega dela Lige narodov pomerili s Srbijo. V znova polnih Stožicah bodo potrjevali prvo mesto pred sklepnim turnirjem v Lodžu in mesto nosilca v olimpijskem žrebu. Srbi pa po potrditvi olimpijskega nastopa drevi upajo še na preboj na sklepni turnir Lige narodov. V oddaji tudi: - Izrael in gibanje Hezbolah se pripravljata na vojno na jugu Libanona. - Slovenija na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD izgubila štiri mesta. - Agencija za okolje bo podatke o naravi v Sloveniji zbrala v Naravoteki.

Z dvobojem skupine E med Belgijo in Romunijo se je končal drugi krog rednega dela evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji, v katerem si je nekaj ekip že zagotovilo igranje v osmini finala. V Stožicah pa se bo nocoj končal turnir odbojkarske lige narodov. Slovenija se bo v zadnji tekmi večera pomerila s Srbijo, ki se še bori za olimpijsko vozovnico.

Gen energija, državno podjetje, ki ima v lasti slovensko polovico jedrske elektrarne v Krškem, mora na poziv pristojnega ministrstva do začetka referendumske kampanje o drugem bloku pripraviti vrsto informacij in dokumentov in jih deliti z javnostjo. Med njimi je tudi recenzirana študija potresne nevarnosti. Poteka zadnja stopnja študije, rezultati bodo predvidoma znani jeseni. Po zagotovilih Gen energije so dozdajšnje potresne analize potrdile varnost lokacije. Druge teme: - Bela hiša izraelske očitke o tem, da je v ključnem trenutku omejila dobavo orožja judovski državi, zavrača kot neutemeljene. - Začenja se 32-ti Festival Lent, ki se letos vrača na mariborsko nabrežje, po katerem je poimenovan. - Na evropskem nogometnem prvenstvu sta v skupini Slovenije, ki se je včeraj s Srbijo razšla z 1: 1, enak remi dosegli Anglija in Danska.

Po remiju s Srbijo prisotne nekaj žalosti, a slovenski nogometaši ostajajo v boju za napredovanje.Gospodarske razmere ostajajo spodbudne. Kaj je s kupno močjo in cenami dobrin?Aleš Hojs o primeru Jaklič: Diskreditacija desno usmerjenih intelektualcev.Dars: Dva od treh sindikatov podpisala dogovor o dvigu plač, tretji pripravil protestni shod.Države članice Evropske unije so potrdile podlago za pristopna pogajanja z Ukrajino in Moldavijo, ki navadno trajajo več let.Vreme: Danes bo sončno in vroče, v hribih možna kakšna nevihta, še več jutri.Vatikan nekdanjega nuncija v ZDA Viganoja obtožuje razkola.Ob koncu šolskega leta zahvalno romanje mladih na Brezje.ŠPORT: Slovenska moška odbojkarska reprezentanca v ligi narodov porazila tudi Kubo.

Dogodek dneva je brez dvoma dvoboj med Slovenijo in Srbijo na evropskem nogometnem prvenstvu. Vzdušje že pred tekmo v Münchnu, kamor je romalo rekordnih 20 tisoč Slovencev, je bilo zelo burno. Morebitna zmaga bi naše skoraj gotovo vodila v osmino finala prvenstva. Ostali poudarki oddaje: - Nov sveženj sankcij Bruslja proti Moskvi uvaja dodatne omejitve na ruske prihodke od energentov. - Več kot tretjina zdravstvenih zavodov ima hudo izgubo; vodstva pozivajo vlado k nujnim reformam zdravstva. - Napovedi odpuščanja na časniku Večer ostro nasprotujejo zaposleni ob podpori Sindikata in Društva novinarjev Slovenije.

Osrednja tema tokratne Radijske tribune je bilo nogometno evropsko prvenstvo v Nemčiji in podrobnosti pred težko pričakovano tekmo med Slovenijo in Srbijo. Katera ekipa bo pod večjim rezultatskim pritiskom, se v slovenski ekipi obetajo zamenjave v prvi enajsterici? Je za naše nogometaše lahko dovolj že točka?

Slovenski ljubitelji nogometa odštevajo zadnje ure do začetka tekme evropskega prvenstva med Slovenijo in Srbijo, ki si jo bo v sloviti areni v glavnem mestu Bavarske ogledalo okoli 15 tisoč slovenskih navijačev. Kot pravijo, so v Nemčijo prišli pospremit prvo zmago naših nogometašev na prvenstvih stare celine. V oddaji tudi: - Slovenski državni holding in T2 sklenila dogovor o poravnavi dolga. - Evropska unija želi z novimi sankcijami omejiti ruske prihodke od energentov. - Zavod za varstvo narave pojasnil razloge za prepoved Magnificovega koncerta v parku Tivoli.

Na evropskih tleh ta hip poteka vojna. Četudi se zdi, da je Ukrajina daleč, je v resnici zelo blizu. Tudi Gaza je zelo blizu. To, da mir ni samoumeven in da je morda samo obdobje med različnimi vojnami, smo slišali že večkrat. Po drugi svetovni vojni je pravzaprav Evropa doživela genocid in vojaški spopad strahovitih razsežnosti ob razpadu Jugoslavije. Pred 25 leti je vojaško zavezništvo Nato bombardiralo Srbijo. Vojna in kruti vojaški spopadi tudi v Evropi niso arhaičen spomin.Zdaj znova slišimo številne pozive k oboroževanju. Francoski predsednik si želi skupnih evropskih vojaških sil. Strah pred napadom se širi predvsem iz Kremlja. Najbolj ga občutijo v baltskih državah, na Poljskem, tudi Finskem. Precejšnja panika pa v evropskih vojaških krogih nastane ob misli, da bi se uresničile besede Donalda Trumpa, če spet postane predsednik Združenih držav Amerike. Dejal je, da ob morebitnem ruskem napadu na Evropsko unijo, ZDA ne bi priskočile na pomoč. Več kot očitno pa je, da so Združene države Amerike glavni vir moči severno-atlantskega zavezništva Nato, ki letos obeležuje 75 let. 20 let je njegova članica tudi Slovenija, kjer pa je med državami članicami prisoten najnižji odstotek naklonjenosti. Ta je sicer še vedno nad 50 odstotki. Kje je ob vsem tem diplomacija in kolikšno moč imajo pozivi za mir? In zakaj svet ob medsebojnem sodelovanju ne vidi resničnega sovražnika za človeštvo, za prihodnost? Sogovornika: upokojeni diplomat in publicist Mirko Cigler in doc. dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede.

Pred skoraj pol stoletja se je v gorskem masivu Prokletij zgodila nezamisljiva tragedija. Dva mladeniča sta umorila svojo vrstnico, ko se je vračala z vpisa v četrti letnik. Zaradi nacionalnih strasti je ostal umor gimnazijke Branke Đukić dolga leta nekakšen simbol krutosti in brezizhodnosti ne le tistega časa, temveč tudi sodobnosti, ki na prostorih med Srbijo, Črno goro in Kosovom še vedno grozi z vseuničujočim spopadom. V oddaji Sledi časa objavljamo feljton, ki ga je pripravil Marko Radmilovič, ter se z njim tudi to nedeljo pridružujemo najbolj poslušanim žanrom radiofonskega medija, ki v podkastih obravnavajo predvsem znane ali pa pozabljene kriminalne primere iz preteklosti.

Slovenski nogometaši se bodo na evrospkem prvenstvu, ki bo v Nemčiji prihodnje leto, pomerili z Dansko, Srbijo in Anglijo. Tekme bodo v Stuttgartu, Münchnu in Kölnu. V oddaji pa tudi o tem: - Izrael po propadu dogovora o prekinitvi ognja okrepil napade na jug Gaze - Zgolj zaveze o povečanju obnovljivih virov energije niso dovolj, poudarjajo okoljevarstveniki - Na Prešernov rojstni dan vrata kulturnih ustanov na široko odprta obiskovalcem

Ta teden je bil čas za inventuro po letu dni vlade Roberta Goloba. Sam med dosežke šteje, da spet živimo v pravni državi in odprti družbi in da so se učinkovito soočili z energetsko krizo in naravnimi katastrofami. Kritiki izpostavljajo zastoj pri reformah, predvsem zdravstveni, in razrahljane javne finance. Komentiramo mukotrpna plačna pogajanja in razloge za stavko na univerzah. Od dogodkov v tujini pa te dni najbolj skrbijo napetosti med Srbijo in Kosovom. Te so odmevale tudi na vseevropskem srečanju voditeljev v Moldaviji, sicer namenjeno utrjevanju podpore Ukrajini v njeni vojni z Rusijo. Kritični pregled dogodkov tedna ta petek z Natašo Mulec.

Srbijo, kjer se danes začenja tridnevno žalovanje za smrtnimi žrtvami sredinega strelskega napada v Beogradu, v katerem je 13-letnik ubil osem učencev in šolskega varnostnika, je pozno sinoči pretresla nova tragedija. V bližini Mladenovca je napadalec streljal na ljudi, po najnovejših podatkih jih je 8 ubil, več kot 10 pa ranil. Srbski notranji minister govori o terorističnem dejanju. V oddaji tudi: - Pristojni zavračajo očitke nevladnikov o samodejnem vračanju prosilcev za azil Hrvaški - Evropska centralna banka še nekoliko zvišala stroške izposojanja denarja - Pred jutrišnjim kronanjem Karla Tretjega danes sprejem v Buckinghamski palači

Srbijo ob tridnevnem žalovanju po strelskem pohodu na osnovni šoli pretresajo novi strelski incidenti. Tamkajšnji predsednik Aleksandar Vučić je napovedal povečanje policijske navzočnosti v šolah in razoroževanje prebivalcev. Napovedal je preverjanje vseh 400 tisoč imetnikov orožja - razen lovskega - in dodal, da bo ostalo dovoljenih največ 40 tisoč kosov. Še nekaj poudarkov oddaje: - Zaradi grožnje na osnovni šoli Trbovlje tam poostrili varnostne ukrepe - Registriranih brezposelnih pri nas skoraj 48 tisoč 600, kar je najmanj po letu 1990 - Mladi za podnebno pravičnost niso navdušeni nad osnutkom prenovljenega Nacionalnega energetsko-podnebnega načrta

Podaljšan praznični konec tedna se končuje, prav tako spomladanske počitnice. Mnogi so proste dni izkoristili za oddih ob slovenski Obali, kjer so z obiskom zadovoljni. Številke nakazujejo tudi dobro poletno sezono. Počitniški paketi so bili sicer aprila pri nas na mesečni ravni za skoraj četrtino dražji. Tudi sicer se življenjski stroški še naprej višajo: prejšnji mesec je bila inflacija v evrskem območju pri sedmih odstotkih, je danes sporočil Evropski statistični urad. - Predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđevič za sistemsko rešitev vprašanja sodniških plač - V Bruslju nov poskus normalizacije odnosov med Srbijo in Kosovom - V množičnih protestih proti pokojninski reformi v Franciji poškodovanih 400 policisto - Slovenska hokejska reprezentanca na svetovnem prvenstvu brez Anžeta Kopitarja

Voditelja Srbije in Kosova Aleksandar Vučić in Albin Kurti sta minuli konec tedna na Ohridu, v navzočnosti predstavnikov Evropske unije, dosegla dogovor o normalizaciji odnosov. Za to sta dobila vrsto pohval v mednarodnih krogih, v domači javnosti pa na dogodek gledajo s skepso. Ničesar nista podpisala. Kaj sta se potem sploh dogovorila? O tem in razmerah v regiji voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: Peter Grk, Ministrstvo za zunanje zadeve; Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta IFIMES; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Beograda.

Vmesne volitve v Združenih državah Amerike so končane, volilne komisije pa na voliščih, ki so se zaradi več časovnih pasov in različnih volilnih pravil po zveznih državah zapirala postopno, štejejo glasovnice. Prvi izidi kažejo, da se bodo demokrati najverjetneje odrezali veliko bolje od napovedi. Kot kaže, so bili uspešni pri pozivanju svojih volivcev k udeležbi, morebiten poraz v predstavniškem domu kongresa pa ne bo tako hud, kot se je pričakovalo. Druge teme oddaje: - Na vrhu koalicije bosta v ospredju energetika in blaženje draginje - Ljubljanski filmski festival Liffe po dveh letih v celoti pred občnistvom, nekaj filmov tudi prek spleta - Slovenske rokomtašice po zmagi nad Srbijo v drugi del evropskega prvenstva

Fernando Almeyda je trideset let star odvetnik in aktivist za človekove pravice s Kube, ki je pred režimom pobegnil v Srbijo. V Evropi osebno spregovori o otroštvu na Kubi, dolgih Castrovih govorih, lakoti, ki uradno nikoli ni obstajala, protestih, tajni policiji, pa tudi naravi in borilnih veščinah.

Miran Ipavec se avtoštopa poslužuje že skoraj štiri desetletja, od obiska koncerta skupine Queen v Milanu leta 1984. V tem času je "preštopal" več kot 500 tisoč kilometrov Dolgoletni avtoštopar Miran Ipavec si med drugim lasti kar nekaj tozadevnih rekordov. Discipline, v katerih tekmuje predvsem sam s seboj, si izmišljuje sproti: leta 2015 je denimo v desetih dneh preštopal 31 evropskih držav, tri leta pozneje pa v dobrih dvajsetih kar 42 (izpustil je le Portugalsko in štiri otoške; Ciper, Malto, Irsko in Islandijo). Prav v teh dneh je načrtoval začetek poti do Tokia, vendar je moral svoje načrte zaradi vojne v Ukrajini za nekaj časa zamakniti. Kljub temu pa je v zadnjih tednih prepotoval več kot 6.000 kilometrov; obiskal je Srbijo in opravil par poti na sever Evrope; dvakrat je bil na Nizozemskem, pa tudi v belgijski prestolnici, kjer otrokom diplomatov pripoveduje o svojih izkušnjah. Glede na to, da sem se vozil z več kot 11 tisoč vozniki, ne bom rekel, da me ni bilo nikoli strah. Peljal sem se že tudi 280 km/h, pa me takrat ni bilo strah. Me je pa bilo strah, ko je kak šofer vozil 70 ali pa 80 km/h, pa ni bil prepričan o svojem znanju.

Še za koneeeec! Reprezentanca! Ker se spodobi. Ena je in naša. Kakšna? Uh, to pa prinese analiza štirih tekem v ligi narodov s Švedsko, Norveško in Srbijo! To je to za sedmo Ofsajd sezono, tole je bilo predvsem zato, ker ste - vi! Se slišimo v začetku julija! Če se znajdete v Ofsajdu, ga lahko podprete na: urbani.si/ofsajd. Hvala vsem in vsakomur posebej! Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem snemamo od septembra 2015, skoraj vsak fuzbal sezonski ponedeljek. Pa še kdaj vmes. Hvala!

Ta teden se izteče mesec dni, odkar je poslanska skupina SDS že na ustanovni seji novega sklica državnega zbora vložila zahtevo za posvetovalni referendum na nov zakon o vladi in tako zaustavila načrte Roberta Goloba, da bi dobil vlado z 20-imi resorji. Poslanske skupine vladne koalicije bodo predvidoma ta teden zavrnile to zahtevo, sledila bi lahko tudi obravnava koalicijskega zakona o vladi. Kdaj se bo to zgodilo, še ni natančno znano. Drugi poudarki oddaje: - Velika nagrada Borštnikovega srečanja predstavi Škofjeloški pasijon, prstan si je nadel Ivo Barišič. - Francozi v prvem krogu volili nov parlament - večina se obeta Macronovemu zavezništvu. - Slovenski nogometaši do druge točke v Ligi narodov; v Stožicah z 2:2 remizirali s Srbijo.