Podcasts about srbijo

V oddaji gostimo Celjana Petra Fermeta, športnika, ki živi in dela v Nemčiji. Aktiven je na nogometnem področju in ljubezen do nogometa ga je pred desetletjem tudi pripeljala v Nemčijo. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih na Švedskem, kjer se slovenska skupnost pripravlja na tradicionalno vseslovensko srečanje v Vadsteni, podajamo pa se tudi v Srbijo in predstavljamo 19.Literarno srečanje Naša slovenska beseda, ki poteka v organizaciji Društva Slovencev Planika v Zrenjaninu.

Leon XIV. naj bi živel v Apostolski palači. Kaj o novem papežu pravijo škof Žerdin ter nuncija Jurkovič in Leskovar?Obhajamo god fatimske Marije, slovesnosti se je včeraj in danes udeležilo več kot 270.000 romarjev.Dr. Gregorčič: Mnogi so šli na referendum in glasovali proti, ker si demokracije niso pustili vzeti. Geodetska uprava začela določati nove posplošene vrednosti nepremičnin, lastniki bodo potrdilo prejeli po pošti predvidoma konec maja.Predsednik Trump v Rijadu o krepitvi gospodarskega sodelovanja s Saudovo Arabijo.Zelenski se je pripravljen srečati zgolj s Putinom.Costa pozval Srbijo k uskladitvi zunanje in varnostne politike z Evropsko unijo ter izvedbi reform.V Sloveniji možgansko kap letno doživi več kot 4000 ljudi.Šport: Slovenski hokejisti na tretji tekmi predtekmovalne skupine popoldne proti Latviji.Vreme: Popoldne bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Jutri bo precej sončno z nekaj kopaste oblačnosti nad hribi.

Danes je praznik dela - državni praznik in dela prost dan, ko na predvečer po državi tradicionalno zagorijo kresovi, ob katerih se pogosto vrstijo opozorila o delavskih razmerah. Tako je bilo tudi na sinočnji osrednji sindikalni prireditvi na Rožniku v Ljubljani, kjer je Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov ocenil, da je sindikalizem na preizkušnji, saj se znati prilagajati. Druge teme: - Ukrajina in Združene države podpisala sporazum o redkih rudninah. - Od evropskih proračunskih pravil zaradi oboroževanja bo odstopila več kot polovica Unije. - Srbijo pred novimi protesti obiskala evropska komisarka za širitev Marta Kos.

Slovenski kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar bo prvič nastopil na dirki med Parizom in Roubaixem, ki velja za najzahtevnejšo med enodnevnimi klasikami. Dirko na severu Francije bodo zaznamovale slabe vremenske razmere, tekmovalce bodo ob dežju motili še močni sunki vetra. Slovenska ženska rokometna reprezentanca pa se bo v kvalifikacijah za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu še drugič pomerila s Srbijo. Sredin obračun v Celju se je končal z neodločenim izidom, tekma v Boru na vzhodu Srbije bo danes odločala o potnicah na prvenstvo, ki ga bosta ob koncu leta gostili Nemčija in Nizozemska.

Slovenska ženska teniška reprezentanca si je s četrtkovo zmago nad Srbijo zagotovila prvo mesto v skupini pokala Billie Jean King in bo danes igrala za napredovanje iz prve evroafriške skupine. Svetovno prvenstvo v motokrosu pa se nadaljuje v Trentinu, kjer bo Tim Gajser branil vodstvo v seštevku dirkačev. Dirko v bližini Gardskega jezera vsako leto obišče veliko navijačev iz Slovenije.

V novi epizodi Radia Ga Ga – Nova generacija bomo sledili Zoranu Jankoviću na poti v Srbijo in prisluškovali njegovim pogovorom s srbskim predsednikom Vučićem. Slovenijo bosta obiskala Donald Trump in Elon Musk, ki po zamrznitvi carin v vsaki državi posebej iščeta možnosti za dodaten zaslužek, nove sodelavce in novo himno Združenih držav Amerike, obiskala pa bosta tudi nekaj domačih TV-oddaj, kot so Zvezdana in Male sive celice, naselje Strojanovih in njihovo odvetniško pisarno ter Angelco Likovič, s katero ima Donald neporavnane račune. Po Sloveniji ju bosta vodila Matjaž Han in Robert Golob, ki ju bo za ta dogodek posebej pripravil trener javnega nastopanja Uroš Slak. Oglasili pa se bodo še Marjan Serpentinšek, ki so mu policisti z laserjem uničili bioresonanco, Luka Mesec, ki se zahvaljuje navijačem Dallasa, Jure Longyka, ki ga je obiskal Mr. Bean, in skoraj zanesljivo še kdo, vse to v petek dopoldan na Prvem.

Skupaj s slovenskimi rojaki iz Bosne in Hercegovine se v oddaji na kratko prepuščamo planiškemu vzdušju in razpoloženju pod Poncami, ki so ga doživljali tudi slovenski otroci in mladi iz različnih bosansko hercegovskih krajev ob spremljanju smučarskih poletov na velikanki bratov Gorišek. Prek radijskih valov gostimo tudi slovenskega rojaka s Štajerske Aljošo Klajderiča, ki se v Švici ukvarja z računalništvom, ustavljamo se pri Slovencih v Beogradu, ki so pomladno dejavnost društva Sava začeli s fotografsko razstavo in predstavitvijo knjige z naslovom Niti, ki povezujejo – Med Slovenijo in Srbijo osebne izpovedi žensk, seznanjamo pa vas tudi s podrobnostmi glede pridobitve štipendij za Slovence po svetu za sodelovanje na letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v Ljubljani.

Medtem ko je mednarodna pozornost usmerjena predvsem na Srbijo in tamkajšnje proteste, se je Bosna in Hercegovina znašla v najtežji politični krizi po sklenitvi daytonskega mirovnega sporazuma. Trije voditelji Republike Srbske so za uradne oblasti v Sarajevu postali politični begunci, ki pa se prosto sprehajajo znotraj države in prek njenih meja. Po drugi strani srbska entiteta napoveduje uvedbo svojega mejnega nadzora, predvsem na meji s Federacijo Bosno in Hercegovino. Po mnenju Milorada Dodika bo zmagal tisti, ki ima moč uveljaviti svoj zakon.

Biti prva ženska na čelu Mednarodnega olimpijskega komiteja in hkrati prva na tem položaju iz Afrike je močan signal, je po današnji izvolitvi za predsednico povedala Kirsty Coventry. Kot devetletna deklica si nisem predstavljala, da bom nekoč dobila priložnost voditi to naše čudovito gibanje, je v zahvalnem nagovoru poudarila 41-letna nekdanja plavalka in olimpijska prvakinja iz Zimbabveja. Drugi poudarki: - Evropska unija razširila definicijo obrambnih izdatkov. - Hrvaško-kosovsko-albansko obrambno sodelovanje razburja Srbijo. - Ob dnevu ustnega zdravja posebno pozornost namenili najranljivejšim.

V Apeldoornu se bo v četrtek začelo dvoransko evropsko prvenstvo v atletiki. Pred odhodom na Nizozemsko je pričakovanja na novinarski konferenci predstavila slovenska odprava. Osrednji adutinji za najvišja mesta sta skakalka s palico Tina Šutej in Anita Horvat, ki bo nastopila v teku na 800 metrov. Na nove izzive se pripravlja tudi ženska rokometna reprezentanca, ki jo prihodnji mesec čakajo kvalifikacije za svetovno prvenstvo. V aprilu se bo Slovenija dvakrat pomerila s Srbijo.

V Sloveniji je danes dan žalovanja v spomin na smrtne žrtve ene od najhujših rudarskih nesreč pri nas. Trem umrlim v ponedeljkovi nesreči v Premogovniku Velenje se bodo po državi poklonili z različnimi dogodki. Drugi poudarki: - Ameriški predsednik Donald Trump v nagovoru udeležencem svetovnega gospodarskega foruma v Davosu z novimi carinskimi grožnjami Evropski uniji - Hrvaška po izgonu petih svojih državljank iz Srbije svetuje prebivalcem, naj odložijo vsa nenujna potovanja v Srbijo. Med več izgnanimi tudi Slovenka. - Pred slovenskimi rokometaši odločilna tekma na svetovnem prvenstvu. Za možnost uvrstitve v četrtfinale nujna zmaga proti Egiptu

Upokojeni zdravnik Elko Borko se je rodil v Mariboru dober mesec dni po atentatu na kralja Aleksandra Karadjordjevića, doživel izgnanstvo v Srbijo, kjer je končal osnovno šolo in pred sedemdesetimi leti maturiral in pred petinšestdesetimi sklenil študij medicine v Ljubljani. Deloval je na področju ginekologije in porodništva, bil predstojnik oddelka tedaj še Splošne bolnišnice v Mariboru ter univerzitetni učitelj na medicinskih fakultetah v Ljubljani in v Mariboru. Še vedno z izjemno energijo vodi Medikohistorično sekcijo Slovenskega zdravniškega društva.

Tokratna oddaja bo zelo razgibana. V ponedeljek bo godoval Sveti Martin, ki po tradiciji spremeni mošt v vino. Martinovo je praznik druženja, ob katerem se zberejo tudi številni Slovenci na tujem. Pogledali bomo, kaj načrtujejo v Cambridgeu v Angliji in na Predarlskem v Avstriji. Še pred tem pa bomo z zvokom potovali v Srbijo – iz prve roke, torej od učencev, boste slišali, kako poteka dopolnilni pouk slovenščine v Beogradu. Zbrali smo tudi nekatere osebne zgodbe naših srbskih rojakov – o njihovih družinah v Sloveniji in spominih na našo državo. V Novem Sadu pa pripravljajo tradicionalno prireditev Dnevi slovenske kulture, ki združijo Slovence iz vse Srbije, pa tudi goste iz Slovenije.

Ob začetku novega študijskega leta v oddaji gostimo novo lektorico slovenskega jezika na Univerzi v Bukarešti Barbaro Kustec, ustavljamo se pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so slovesno zaznamovali 90.letnico slovenskega društva Cankar, potujemo k Slovencem v Srbijo, kjer je slovensko društvo Emona iz Rume pripravilo že tradicionalni dvodnevni projekt Beremo s Slovenijo, pozornost pa namenjamo tudi Konferenci Slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu, ki bo v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa prihodnji teden v Ljubljani.

Dr. Fink, Kapela mučencev v Šentjoštu: Četrti okupator slovenskega naroda je bil najhujši.V Arboretumu Volčji Potok vse nared za jubilejno 50 srečanje prijateljev Radia Ognjišče.Šolarji večinoma zadovoljni odhajajo na počitnice in se veselijo novih doživetij.Borrell zunanjim ministrom EU: še pred poletjemo moramo okrepiti podporo Ukrajini.Vreme: Popoldne se bo oblačnost trgala, burja na Primorskem bo nekoliko oslabela.Maja rast turističnega obiska v Sloveniji; najvišja, kar 27- odstotna - v občini Ljubljana.Mednarodna raziskava Pisa: naši 15-letniki podpovprečni v ustvarjalnem mišljenju.ŠPORT: Slovenski odbojkarji po zmagi nad Srbijo, dobili glavni del Lige narodov.

Slovenski odbojkarji se bodo zvečer za konec rednega dela Lige narodov pomerili s Srbijo. V znova polnih Stožicah bodo potrjevali prvo mesto pred sklepnim turnirjem v Lodžu in mesto nosilca v olimpijskem žrebu. Srbi pa po potrditvi olimpijskega nastopa drevi upajo še na preboj na sklepni turnir Lige narodov. V oddaji tudi: - Izrael in gibanje Hezbolah se pripravljata na vojno na jugu Libanona. - Slovenija na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD izgubila štiri mesta. - Agencija za okolje bo podatke o naravi v Sloveniji zbrala v Naravoteki.

Z dvobojem skupine E med Belgijo in Romunijo se je končal drugi krog rednega dela evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji, v katerem si je nekaj ekip že zagotovilo igranje v osmini finala. V Stožicah pa se bo nocoj končal turnir odbojkarske lige narodov. Slovenija se bo v zadnji tekmi večera pomerila s Srbijo, ki se še bori za olimpijsko vozovnico.

Gen energija, državno podjetje, ki ima v lasti slovensko polovico jedrske elektrarne v Krškem, mora na poziv pristojnega ministrstva do začetka referendumske kampanje o drugem bloku pripraviti vrsto informacij in dokumentov in jih deliti z javnostjo. Med njimi je tudi recenzirana študija potresne nevarnosti. Poteka zadnja stopnja študije, rezultati bodo predvidoma znani jeseni. Po zagotovilih Gen energije so dozdajšnje potresne analize potrdile varnost lokacije. Druge teme: - Bela hiša izraelske očitke o tem, da je v ključnem trenutku omejila dobavo orožja judovski državi, zavrača kot neutemeljene. - Začenja se 32-ti Festival Lent, ki se letos vrača na mariborsko nabrežje, po katerem je poimenovan. - Na evropskem nogometnem prvenstvu sta v skupini Slovenije, ki se je včeraj s Srbijo razšla z 1: 1, enak remi dosegli Anglija in Danska.

Po remiju s Srbijo prisotne nekaj žalosti, a slovenski nogometaši ostajajo v boju za napredovanje.Gospodarske razmere ostajajo spodbudne. Kaj je s kupno močjo in cenami dobrin?Aleš Hojs o primeru Jaklič: Diskreditacija desno usmerjenih intelektualcev.Dars: Dva od treh sindikatov podpisala dogovor o dvigu plač, tretji pripravil protestni shod.Države članice Evropske unije so potrdile podlago za pristopna pogajanja z Ukrajino in Moldavijo, ki navadno trajajo več let.Vreme: Danes bo sončno in vroče, v hribih možna kakšna nevihta, še več jutri.Vatikan nekdanjega nuncija v ZDA Viganoja obtožuje razkola.Ob koncu šolskega leta zahvalno romanje mladih na Brezje.ŠPORT: Slovenska moška odbojkarska reprezentanca v ligi narodov porazila tudi Kubo.

Dogodek dneva je brez dvoma dvoboj med Slovenijo in Srbijo na evropskem nogometnem prvenstvu. Vzdušje že pred tekmo v Münchnu, kamor je romalo rekordnih 20 tisoč Slovencev, je bilo zelo burno. Morebitna zmaga bi naše skoraj gotovo vodila v osmino finala prvenstva. Ostali poudarki oddaje: - Nov sveženj sankcij Bruslja proti Moskvi uvaja dodatne omejitve na ruske prihodke od energentov. - Več kot tretjina zdravstvenih zavodov ima hudo izgubo; vodstva pozivajo vlado k nujnim reformam zdravstva. - Napovedi odpuščanja na časniku Večer ostro nasprotujejo zaposleni ob podpori Sindikata in Društva novinarjev Slovenije.

Osrednja tema tokratne Radijske tribune je bilo nogometno evropsko prvenstvo v Nemčiji in podrobnosti pred težko pričakovano tekmo med Slovenijo in Srbijo. Katera ekipa bo pod večjim rezultatskim pritiskom, se v slovenski ekipi obetajo zamenjave v prvi enajsterici? Je za naše nogometaše lahko dovolj že točka?

Slovenski ljubitelji nogometa odštevajo zadnje ure do začetka tekme evropskega prvenstva med Slovenijo in Srbijo, ki si jo bo v sloviti areni v glavnem mestu Bavarske ogledalo okoli 15 tisoč slovenskih navijačev. Kot pravijo, so v Nemčijo prišli pospremit prvo zmago naših nogometašev na prvenstvih stare celine. V oddaji tudi: - Slovenski državni holding in T2 sklenila dogovor o poravnavi dolga. - Evropska unija želi z novimi sankcijami omejiti ruske prihodke od energentov. - Zavod za varstvo narave pojasnil razloge za prepoved Magnificovega koncerta v parku Tivoli.

Najštevilčnejšo slovensko skupnost v Nemčiji v deželi Baden-Württemberg je včeraj obiskal podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki slovenskih društev ter učitelji dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture. Slednji opažajo velik interes za učenje. V nadaljevanju se je minister sestal še z državnim sekretarjem za evropske zadeve dežele Baden-Württemberg, županom Stuttgarta in tamkajšnjim častnim konzulom naše države - o drugih srečanjih na uradu ne poročajo, popoldne pa je v navijal za naše nogometaše na evropskem prvenstvu. Nemčijo bodo v naslednjih dneh obiskali še predsednica republike, premier in zunanja ministrica. Vsi trije si bodo v sredo v Münchnu ogledali tekmo s Srbijo.

Tokrat bomo potovali v Avstralijo, v Kanado in v Srbijo. Predstavljamo zgodbo Anamarije Butinar, ki si je novi dom ustvarila v Melbournu. Čeprav pravi, da nikoli ni pričakovala življenja tako daleč stran od rodne Dolenjske, je vmes posegla ljubezen. Kot pravi, so Avstralci zelo sproščeni - včasih tako zelo, da je kar malo šokirana. Z daljnega juga bomo nato odšli kar daleč proti severu, v Kanado, k tamkajšnjim Slovencem. Na obisku pri njih je namreč delegacija komisije slovenskega državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V Zrenjaninu v Srbiji pa ta konec tedna pripravljajo tradicionalno prireditev Naša slovenska beseda.

Na evropskih tleh ta hip poteka vojna. Četudi se zdi, da je Ukrajina daleč, je v resnici zelo blizu. Tudi Gaza je zelo blizu. To, da mir ni samoumeven in da je morda samo obdobje med različnimi vojnami, smo slišali že večkrat. Po drugi svetovni vojni je pravzaprav Evropa doživela genocid in vojaški spopad strahovitih razsežnosti ob razpadu Jugoslavije. Pred 25 leti je vojaško zavezništvo Nato bombardiralo Srbijo. Vojna in kruti vojaški spopadi tudi v Evropi niso arhaičen spomin.Zdaj znova slišimo številne pozive k oboroževanju. Francoski predsednik si želi skupnih evropskih vojaških sil. Strah pred napadom se širi predvsem iz Kremlja. Najbolj ga občutijo v baltskih državah, na Poljskem, tudi Finskem. Precejšnja panika pa v evropskih vojaških krogih nastane ob misli, da bi se uresničile besede Donalda Trumpa, če spet postane predsednik Združenih držav Amerike. Dejal je, da ob morebitnem ruskem napadu na Evropsko unijo, ZDA ne bi priskočile na pomoč. Več kot očitno pa je, da so Združene države Amerike glavni vir moči severno-atlantskega zavezništva Nato, ki letos obeležuje 75 let. 20 let je njegova članica tudi Slovenija, kjer pa je med državami članicami prisoten najnižji odstotek naklonjenosti. Ta je sicer še vedno nad 50 odstotki. Kje je ob vsem tem diplomacija in kolikšno moč imajo pozivi za mir? In zakaj svet ob medsebojnem sodelovanju ne vidi resničnega sovražnika za človeštvo, za prihodnost? Sogovornika: upokojeni diplomat in publicist Mirko Cigler in doc. dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede.

Voditelji vseh 27-tih držav članic Evropske unije so na izrednem zasedanju v Bruslju potrdili nadaljnjo pomoč Ukrajini v vrednosti 50 milijard evrov. Kot je sporočil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, je s tem zagotovljeno stalno, predvidljivo in dolgoročno financiranje Ukrajine. Bruselj je sicer danes prometno ohromljen. - Ob robu vrha Unije tudi v okolici evropskih ustanov množični protesti kmetov, ki s traktorji blokirajo promet. - Število smrtnih žrtev v izraelskih napadih v Gazi preseglo 27 tisoč. - Bo koprski Cimos selil proizvodnjo v Srbijo?

Pred skoraj pol stoletja se je v gorskem masivu Prokletij zgodila nezamisljiva tragedija. Dva mladeniča sta umorila svojo vrstnico, ko se je vračala z vpisa v četrti letnik. Zaradi nacionalnih strasti je ostal umor gimnazijke Branke Đukić dolga leta nekakšen simbol krutosti in brezizhodnosti ne le tistega časa, temveč tudi sodobnosti, ki na prostorih med Srbijo, Črno goro in Kosovom še vedno grozi z vseuničujočim spopadom. V oddaji Sledi časa objavljamo feljton, ki ga je pripravil Marko Radmilovič, ter se z njim tudi to nedeljo pridružujemo najbolj poslušanim žanrom radiofonskega medija, ki v podkastih obravnavajo predvsem znane ali pa pozabljene kriminalne primere iz preteklosti.

Slovenski nogometaši se bodo na evrospkem prvenstvu, ki bo v Nemčiji prihodnje leto, pomerili z Dansko, Srbijo in Anglijo. Tekme bodo v Stuttgartu, Münchnu in Kölnu. V oddaji pa tudi o tem: - Izrael po propadu dogovora o prekinitvi ognja okrepil napade na jug Gaze - Zgolj zaveze o povečanju obnovljivih virov energije niso dovolj, poudarjajo okoljevarstveniki - Na Prešernov rojstni dan vrata kulturnih ustanov na široko odprta obiskovalcem

V Montpellierju se je začelo 72. evropsko prvenstvo v judu, na katerem bo slovenske barve zastopalo deset tekmovalcev. Uvodni tekmovalni dan so se na tatamijih predstavili trije. Slovenski rokometaši pa so priprave na svoje evropsko prvenstvo šele dobro začeli. Prve zamisli selektorja Uroša Zormana bodo skušali ta konectedna uresničiti na prijateljskih tekmah s Srbijo.

Pred bližajočim se zaključkom pokala Billie Jean King v Sevilli, v športnih minutah razkrijemo, kako dobro so na dvoboje proti Avstralkam in Kazahstankam pripravljene slovenske teniške igralke in še kako potekajo treningi slovenskih rokometašev, ki bodo konec tedna v sklopu priprav na januarsko evropsko prvenstvo odigrali dve prijateljski tekmi s Srbijo.

Na severu Kosova se je nocoj končal spopad med oboroženimi skupinami in kosovsko policijo. Nemiri so izbruhnili ponoči, ko je oborožena skupina iz zasede ubila enega kosovskega policista, enega pa ranila, nato so napadalci zasedli samostan, pri prevzemanju nadzora je kosovska policija ubila tri napadalce. Na območju naj bi bilo zdaj mirno. Retorika med državama pa ostaja nevarna. Kosovski premier Albin Kurti je obtožbe takoj usmeril v Srbijo, srbski predsednik Aleksandar Vučić mu ni ostal dolžan. Dejal je, da so se ljudje iz Kosova in Metohije uprli, ker nočejo več trpeti Kutijevega terorja. V oddaji tudi: - Ministri jutri o omejitvi porabe za dodatna popoplavna sredstva - Armenci začeli množično zapuščati Gorski Karabah - Eva Terčelj na svetovnem prvenstvu bronasta v kajakaškem krosu

Posledice enega najhujših potresov v zgodovini Maroka so grozljive. Umrlo je več kot 2 tisoč ljudi, prav toliko je še ranjenih, nekateri tudi huje. Reševalci se ob novih popotresnih sunkih skušajo prebiti do zasutih pod ruševinami, pomoč potrebuje več kot 300 tisoč ljudi. Pomoč in podporo je ponudilo več držav in organizacij. Več o razmerah čez nekaj trenutkov, v oddaji ne preslišite še: - Konec vrha G20, predsedovanje skupini prevzema Brazilija - Tanja Fajon ob 93. obletnici smrti bazoviških junakov: spoštujmo zgodovino, da se nikoli več ne ponovijo ti grozoviti zločini. - Nemci prvič svetovni prvaki v košarki. V finalu premagali Srbijo s 83:77

V Srbiji se že vneto pripravljajo na prvi dan novega šolskega leta. Ta bo namreč prvi po strelskih pohodih, zato bo varnost še bolj na očeh javnosti, ki sicer še vedno protestira vsako soboto. Naš dopisnik z Balkana redno spremlja očitno dolgotrajne povolilne peripetije v Črni gori, kjer v ozadju pomembno vlogo igrata tudi srbski predsednik Vučić in nedavno poraženi dolgoletni predsednik Djukanović. Poleg tega se Boštjan Anžin že pripravlja na vnovičen vrh Brdo–Brioni, ki bo čez dva tedna v Skopju najverjetneje v ospredje postavil težave Severne Makedonije z Bolgarijo in Kosova s Srbijo.

Ta teden je bil čas za inventuro po letu dni vlade Roberta Goloba. Sam med dosežke šteje, da spet živimo v pravni državi in odprti družbi in da so se učinkovito soočili z energetsko krizo in naravnimi katastrofami. Kritiki izpostavljajo zastoj pri reformah, predvsem zdravstveni, in razrahljane javne finance. Komentiramo mukotrpna plačna pogajanja in razloge za stavko na univerzah. Od dogodkov v tujini pa te dni najbolj skrbijo napetosti med Srbijo in Kosovom. Te so odmevale tudi na vseevropskem srečanju voditeljev v Moldaviji, sicer namenjeno utrjevanju podpore Ukrajini v njeni vojni z Rusijo. Kritični pregled dogodkov tedna ta petek z Natašo Mulec.

Po 5 letih smo prejeli nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti. Mednarodna raziskava PIRLS 2021 je pokazala, da Slovenija skupaj z Nemčijo, Španijo, Portugalsko, Albanijo, Srbijo, Francijo Novo Zelandijo in Malto, sodi v skupino držav, katerih rezultati segajo malo nad določeno srednjo vrednost bralne pismenosti pri 500 točkah. Najvišje je ponovno uvrščen Singapur s 587 točkami, Slovenija jih je dosegla 520 – to pa je kar 23 točk manj kot leta 2016. Bralna pismenost slovenskih učencev se je torej v obdobju, ki ga je zaznamoval covid in zaprtje šol, močno poslabšala.

Srbijo, kjer se danes začenja tridnevno žalovanje za smrtnimi žrtvami sredinega strelskega napada v Beogradu, v katerem je 13-letnik ubil osem učencev in šolskega varnostnika, je pozno sinoči pretresla nova tragedija. V bližini Mladenovca je napadalec streljal na ljudi, po najnovejših podatkih jih je 8 ubil, več kot 10 pa ranil. Srbski notranji minister govori o terorističnem dejanju. V oddaji tudi: - Pristojni zavračajo očitke nevladnikov o samodejnem vračanju prosilcev za azil Hrvaški - Evropska centralna banka še nekoliko zvišala stroške izposojanja denarja - Pred jutrišnjim kronanjem Karla Tretjega danes sprejem v Buckinghamski palači

Srbijo ob tridnevnem žalovanju po strelskem pohodu na osnovni šoli pretresajo novi strelski incidenti. Tamkajšnji predsednik Aleksandar Vučić je napovedal povečanje policijske navzočnosti v šolah in razoroževanje prebivalcev. Napovedal je preverjanje vseh 400 tisoč imetnikov orožja - razen lovskega - in dodal, da bo ostalo dovoljenih največ 40 tisoč kosov. Še nekaj poudarkov oddaje: - Zaradi grožnje na osnovni šoli Trbovlje tam poostrili varnostne ukrepe - Registriranih brezposelnih pri nas skoraj 48 tisoč 600, kar je najmanj po letu 1990 - Mladi za podnebno pravičnost niso navdušeni nad osnutkom prenovljenega Nacionalnega energetsko-podnebnega načrta

Po strelskem napadu 13-letnika, ki je na osnovni šoli v Beogradu ubil 9 ljudi, sedem pa jih ranil, je Srbijo pretresel še en strelski napad. 21-letni napadalec, ki je v streljanju z avtomatsko puško iz vozečega avtomobila na območju Mladenovca sinoči ubil 8 ljudi, 13 pa jih ranil, se je davi predal policiji. Ta je na njegovem domu in v počitniški hiši našla več kosov orožja in nabojev, zaradi suma pomoči pri begu pa je aretirala še napadalčevega strica in dedka. Srbski predsednik Aleksandar Vučič je danes napovedal zaostritev zakonodaje o orožju. Druge teme oddaje: - Ruska najemniška skupina Wagner zaradi pomanjkanja streliva grozi z umikom iz Bahmuta, - svetovna zdravstvena organizacija odpravila izredne razmere zaradi covida-19, - Kristjan Čeh zmagal v metu diska na diamantni ligi v Dohi.

Srbijo, ki je začela tridnevno žalovanje za žrtvami sredinega strelskega napada, je pretresel nov strelski pohod. Sinoči je v bližini Mladenovca smrt sejal 21-letnik, ki je ubil 8 ljudi, 14 pa jih ranil. Po celonočni akciji so ga zjutraj ujeli. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal tako rekoč razoroževanje Srbije in poostritev varnosti v šolah. V oddaji tudi: - V Sloveniji aprila najnižja brezposelnost v zadnjih 33-ih letih - Ruska najemniška vojska Wagner napoveduje umik iz Bahmuta - Na pohod po Poti ob žici danes še učenci, jutri množica pohodnikov in tekači

V okolici osnovne šole v središču Beograda ljudje polagajo cvetje in prižigajo sveče v spomin na žrtve današnje tragedije, v kateri je 13-letnik v streljanju ubil 8 učencev in varnostnika, še 6 učencev in učiteljico pa huje ranil. Policija je v preiskavi odkrila načrt izvedbe napada. V državi so razglasili tridnevno žalovanje. Drugi poudarki oddaje: - Kijev odločno zanika odgovornost za domnevni napad brezpilotnih letalnikov na Kremelj. - Del zaposlenih na RTV Slovenija vnovič opozoril na cenzuro, politično propagando in pritiske vodstva zavoda. - Finančna uprava pri odkrivanju tihotapljenja blaga za zdaj ne sme uporabljati sledilnih naprav.

Srbija je združena v tako veliki žalosti, da ne pomnijo večje, je v luči strelskega napada, ki je na osnovni šoli v Beogradu zahteval najmanj 9 življenj, dejal srbski predsednik Aleksandar Vučić. Ob tem je pozval k spremembi obnašanja v družbi in predlagal več ukrepov, med drugimi znižanje kazensko pravne odgovornosti s 14 na 12 let in dveletni moratorij na posedovanje in nošenje orožja ter strog nadzor nad dovoljenji zanj. Drugi poudarki oddaje: - Ob svetovnem dnevu medijev del zaposlenih na RTV vnovič opozoril na cenzuro in pritiske vodstva. - Vlada ter sindikati zdravstva in socialnega varstva na pogajanjih še daleč od kompromisa. - Ameriška centralna banka desetič zapored zvišala ključno obrestno mero.

Podaljšan praznični konec tedna se končuje, prav tako spomladanske počitnice. Mnogi so proste dni izkoristili za oddih ob slovenski Obali, kjer so z obiskom zadovoljni. Številke nakazujejo tudi dobro poletno sezono. Počitniški paketi so bili sicer aprila pri nas na mesečni ravni za skoraj četrtino dražji. Tudi sicer se življenjski stroški še naprej višajo: prejšnji mesec je bila inflacija v evrskem območju pri sedmih odstotkih, je danes sporočil Evropski statistični urad. - Predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđevič za sistemsko rešitev vprašanja sodniških plač - V Bruslju nov poskus normalizacije odnosov med Srbijo in Kosovom - V množičnih protestih proti pokojninski reformi v Franciji poškodovanih 400 policisto - Slovenska hokejska reprezentanca na svetovnem prvenstvu brez Anžeta Kopitarja

Voditelja Srbije in Kosova Aleksandar Vučić in Albin Kurti sta minuli konec tedna na Ohridu, v navzočnosti predstavnikov Evropske unije, dosegla dogovor o normalizaciji odnosov. Za to sta dobila vrsto pohval v mednarodnih krogih, v domači javnosti pa na dogodek gledajo s skepso. Ničesar nista podpisala. Kaj sta se potem sploh dogovorila? O tem in razmerah v regiji voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: Peter Grk, Ministrstvo za zunanje zadeve; Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta IFIMES; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Beograda.

Na Balkanu je dogajanje v zadnjih tednih nevihtno. Poleg snežnih neurij smo lahko spremljali tudi grmenje s pretepom v srbskem parlamentu, strele pa švigajo vsepovprek po političnem prizorišču. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kakšne so možnosti za uresničitev evropskega predloga za normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom in ali bi lahko tudi Srbija uvedla sankcije proti Rusiji. Ob tem pogledamo še proti Severni Makedoniji, kjer so odnosi s sosedo Bolgarijo spet zaostreni, in proti Črni gori, kjer politična kriza še vedno hromi normalno delovanje države.

Beograd ostaja priljubljena silvestrska destinacija tudi za Slovence, z novoletnimi praznovanji tam še niso opravili in bodo trajala še do 14. januarja. Sicer pa je za Srbijo politično naporno leto in tudi Črna gora vstopa v novo leto v nekakšni krizi - brez ustavnega sodišča in vlade - imajo pa zdaj mandatarja Miograda Lekića, a je sporno tudi to.

Upokojenci so decembrske pokojnine prejeli že danes zaradi prazničnih delovnih časov pošt in bank. Pokojnine so tako kot novembrske višje za 4,5 odstotka. Enako velja za invalidska nadomestila. Vlada želi s tem prejemnikom pomagati v času draginje. Druge teme: - Največji mejni prehod med Kosovom in Srbijo znova odprt - Ruske sile stopnjujejo bombardiranje po vsej Ukrajini - V Beljaku se pravkar začenja druga tekma silvestrske turneje skakalk

Vmesne volitve v Združenih državah Amerike so končane, volilne komisije pa na voliščih, ki so se zaradi več časovnih pasov in različnih volilnih pravil po zveznih državah zapirala postopno, štejejo glasovnice. Prvi izidi kažejo, da se bodo demokrati najverjetneje odrezali veliko bolje od napovedi. Kot kaže, so bili uspešni pri pozivanju svojih volivcev k udeležbi, morebiten poraz v predstavniškem domu kongresa pa ne bo tako hud, kot se je pričakovalo. Druge teme oddaje: - Na vrhu koalicije bosta v ospredju energetika in blaženje draginje - Ljubljanski filmski festival Liffe po dveh letih v celoti pred občnistvom, nekaj filmov tudi prek spleta - Slovenske rokomtašice po zmagi nad Srbijo v drugi del evropskega prvenstva

Ženska rokometna reprezentanca je v Celju na evropskem prvenstvu premagala Srbijo s 27:24. Slovenke so se s tem prebile v drugi del tekmovanja, ki ga bodo igrale v Ljubljani. Po tekmi je strelka dveh golov Tamara Mavsar povedala, da so vsi želeli Ljubljane. Poudarila je, da bo trreba iti tekmo za tekmo, in da bodo videli, kaj bodo tekme prinesle. Druge teme: - Začelo se je predčasno glasovanje pred nedeljskim drugim krogom predsedniških volitev - Slovenska delegacija na podnebnem vrhu: vojna v Ukrajini ne sme ogroziti podnebnih prizadevanj - Jedrska elektrarna Krško po končanem remontu priključena v električno omrežje

Slovenske rokometašice so še naprej v središču športne pozornosti. Po pričakovanjih jih na zadnji tekmi v Celju čaka odločilna tekma za napredovanje v drugi krog prvenstva, ki bo v Ljubljani. O vzdušju pred tekmo s Srbijo bomo govorili v dopoldanskem druženju s športom na Valu 202. Dodali bomo še prvi zbor hokejske reprezentance v novi sezoni, novo obveznost pa imajo tudi slovenski namiznoteniški igralci.

Fernando Almeyda je trideset let star odvetnik in aktivist za človekove pravice s Kube, ki je pred režimom pobegnil v Srbijo. V Evropi osebno spregovori o otroštvu na Kubi, dolgih Castrovih govorih, lakoti, ki uradno nikoli ni obstajala, protestih, tajni policiji, pa tudi naravi in borilnih veščinah.

Na najbolj priljubljenih beograjskih tržnicah se zdaj dobi »tista prava roba« za vlaganje in najboljši doma pripravljen ajvar. Pred dnevi so srbsko premierko Ano Brnaić vprašali, kako dolgo bi preživela z minimalno plačo, 40 000 srbskih dinarjev, je priznala, da le nekaj dni. Srbija je pred novim problemom, da od 1. decembra ne bo mogla več uvažati ruske nafte. In za to krivijo Hrvaško. V Republiki srbski so še drugič potekali protesti več tisoč ljudi, ki so prepričani, da je Milorad Dodik v tekmi za predsednik Republike srbske zmagal z volilno prevaro in da je zmago ukradel opozicijski kandidatki Jeleni Trivić. Za konec pa še eno svarilo vsem, ki v teh dneh tako pridno nabirajo gobe. Srbijo je v zadnji dneh pretresla črna gobarska statistika- osem zastrupljenih, ena smrtna žrtev- zaradi gob, ki so jih kupili na tržnici.

46 milijonov doma in skoraj pet milijonov v tujini - toliko jih danes voli poslance in senatorje novega sklica parlamenta v Italiji. Ves mesec volilne kampanje je zaznamovala prednost desno sredinske koalicije, in čeprav so presenečenja malo verjetna, niso izključena. Dopoldne je svoj glas oddalo nekaj manj kot 19 odstotkov volilnih upravičencev, med njimi strankarski veljaki. Volitve bodo potekale do 23-ih. V Dogodkih in odmevih tudi: - Po protestih zaradi delne mobilizacije v Rusiji več sto pridržanih, številni so se zatekli v Srbijo. - Kdo je odgovoren za prenatrpanost varovanih oddelkov v socialnovarstvenih zavodih? - Kipchoge v kraljevski tekaški preizkušnji izboljšal svetovni rekord

Voditelji na vrhu Brdo-Brioni sprejeli kar šest sklepov, jim bo EU prisluhnila?Milanović o vprašanju dialoga med Srbijo in Kosovim ter o napetih razmerah v BiH: O tem ni bilo besed, saj bi se srečanje končalo še preden se je začelo.Papež odhaja v Kazahstan; br. Miha Majetič: pri bogoslužju tudi muslimani in neverni.Krsto kraljice Elizabete II. bodo pospremili v edinburško katedralo.Kralj Karel III. kot novo monarh nagovoril britanski parlament.Kijev: ukrajinska vojska uspešna pri osvobajanju ozemlja; mesto Izjum spet svobodno.Bruselj odobril več kot tri milijarde evrov vreden partnerski sporazum s Slovenijo.Odposlali volilno gradivo volivcem s stalnim bivališčem v tujini.ŠPORT: Še vedno odmeva svetovno prvenstvo v rokometu: Slovenci do 4. mesta. Vreme: Danes in jutri bo pretežno jasno z nekaj jutranje megle.

Nadzorniki razrešili Tomaža Kokota z vrha Pošte Slovenije.Bencin in dizel od polnoči cenejša.Vučić na Brdu: Odnosi med Srbijo in Slovenijo odlični, čeprav Ljubljana priznava Kosovo.Janez Cigler Kralj kritično o prvih stotih dneh vlade.Luka Dončić si je pred četrtfinalom zvil gleženj.Vreme: tudi jutri sončno, s temperaturami od 23 do 28 stopinj Celzija.

Dobrodošli u najnoviju epizodu našeg podkasta gde smo razgovarali o Evrobasketu. Evrobasket se ove godine održava u Italiji, Nemačkoj, Gruziji i Češkoj od 1. do 18. septembra. Srbija igra grupnu fazu u Pragu protiv Češke, Holandije, Izraela, Finske i Poljske, a ukoliko prođe grupu seli se u Berlin. Što se ostalih tiče, biće zanimljivo gledati Grčku, Francusku, Sloveniju, Litvaniju, ali i zemlje koje mogu da iznenade poput Ukrajine, Nemačke, Hrvatske... U 170. epizodi su sa vama bili Stefan Nikolić, Petar Tadić i Igor Pavlović.

Če so se pred tednom dni po incidentu na meji med Kosovem in Srbijo napetosti med obema državama za kanček zmanjšale, so se že nekaj dni kasneje sedaj ponovno povečale. Čeprav so bili odnosi na Balkanu precej napeti že pred začetkom vojne v Ukrajini, je sedaj situacija precej zaskrbljujoča. Trenutno se skoraj vsaka država na Balkanu sooča z neko krizo, ki je bolj ali manj povezana s povečanim ruskim vplivom v tem delu Evrope. Dogodki zadnjega tedna dokazujejo, da stabilnost pri naših južnih sosedih še ni zagotovljena.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Avtor recenzije: Iztok Ilich Mateja Ratej: Triumfator : Anton Korošec v prvi Jugoslaviji Andrej Rahten: Anton Korošec : slovenski državnik kraljeve Jugoslavije Bralca: Ambrož Kvartič in Lidija Hartman Poldrugo stoletje po rojstvu Antona Korošca je naposled dozorel čas, da ta mož, med koncem prve in začetkom druge svetovne vojne najvplivnejši duhovni in politični voditelj Slovencev, dobi celovito biografsko predstavitev. In pravično oceno vsega, kar je storil in kako je to storil na takratnem razprtij, zvijač in nasilja polnem političnem odru. Čas druge Jugoslavije mu, zapriseženemu nasprotniku komunistov, ni bil naklonjen, vendar so tudi v samostojni Sloveniji – čeprav so mu zgodovinarji pogosto namenjali pozornost – morala preteči še tri desetletja, da se je v slovensko narodno in politično zavest vrnil skozi glavna vrata. Kot osrednji lik dveh skoraj hkrati objavljenih monografij dveh uglednih avtorjev! Mateja Ratej, ena vidnejših sodelavk projekta ustvarjanja nove slovenske biografije, se v prvem delu knjige z naslovom Triumfator več ukvarja s politiko in politiki v prvi Jugoslaviji kot s samim Korošcem, kar je mogoče razumeti kot ozadje, nujno za razumevanje okoliščin delovanja po Bleiweisu drugega »očeta slovenskega naroda«. Že proslavljanje njegove šestdesetletnice, še bolj pa čaščenje leta 1939, ko je postal častni občan več kot 300 slovenskih občin in častni doktor ljubljanske univerze – čemur je nasprotovala le skupina levo usmerjenih študentov – se je sprevrglo v nacionalno manifestacijo in Koroščev osebni trimuf. Avtorica v mnogih podrobnostih razkriva vzroke in posledice sestavljanj in padcev krhkih koalicijskih vlad, odvisnih od trenutnih interesov strankarskih voditeljev in kraljeve volje. Korošec je bil edini slovenski politik, ki jim je bil kos. »Spričo njegove iznajdljivosti, prilagodljivosti in bistroumnosti,« piše, »se je bilo težko ubraniti vtisa, da se spremeni v zlato vse, česar se dotakne roka sinjeokega karizmatičnega katoliškega duhovnika v izmuzljivi in kaotični realnosti Karađorđevićeve Jugoslavije.« Po meteorskem vzponu v politično orbito z majsko deklaracijo leta 1917 si je Korošec tri leta pozneje s krvavim zatrtjem železničarske stavke utrdil položaj tudi v novi državi. Bil je večkratni minister in leta 1928 je kot prvi nesrbski politik sestavil vlado v Beogradu. Preživel je vse pretrese, od vidovdanske ustave in šestojanuarske diktature do konfinacije in uboja kralja Aleksandra. Po razpustitvi Slovenske ljudske stranke se je tesneje povezal s srbskimi radikali in kljub očitkom o dvoličnosti še naprej sledil poglavitnemu cilju – politični prevladi v slovenskem prostoru, potrebni za uresničevanje katoliškega kulturnega programa. V knjigo so vključena tudi poglavja o Ivanu Šušteršiču, Franju Žebotu, Antonu Novačanu pa tudi Edvardu Kardelju in več drugih vidnih Koroščevih političnih sopotnikih. Posebno zanimiv je zapis o Ivanu Puclju, ki na ministrskem položaju ni uslišal prošenj Hinka Smrekarja in Rudolfa Maistra za denarno pomoč. Odlomki iz njunih pisem pretresljivo pričajo o pomanjkanju, ki sta ga trpela oba na eksistenčni rob odrinjena znamenita moža. Mateja Ratej na koncu knjige Triumfator povzema še usodo Koroščeve politične dediščine med povojno emigracijo in po obnovi demokracije v osamosvojeni Sloveniji, kar bo prispevalo k boljšemu razumevanju današnje slovenske politične stvarnosti. Andrej Rahten, izvrsten poznavalec političnega dogajanja na Slovenskem v zadnjih desetletjih 19. in prvih desetletjih 20. stoletja, se je portretu Anton Korošec bolj približal človeški plati ustanovnega očeta kraljevine Jugoslavije, kot imenuje Korošca, monarhista, pa tudi ostrega kritika kapitalističnega izkoriščanja in zagovornika ženske volilne pravice. Tudi on natančno sledi stvarni kronologiji vzpona in delovanja moža številnih vlog in obrazov, od junaka prelomne dobe ob zatonu avstro-ogrske monarhije prek izjemno priljubljenega voditelja stranke, predsednika Jugoslovanskega kluba in pogosto ključne politične avtoritete v Beogradu, pa konfiniranca in po Aleksandrovi smrti znova soustvarjalca državne politike – do telesa na mrtvaškem odru. V Koroščevo zgodbo vstopi v času nastajanja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in njene združitve s kraljevino Srbijo, ko pa ga, enega najzaslužnejših za ta korak, zaradi zadržanosti v Švici ni bilo zraven. Nato sledi njegovim političnim zmagam in neuspehom, vmes pa nadrobi še številne slikovite primere, anekdote, zasebna opažanja in sodbe sodobnikov, nasprotnikov in tudi tesnih sodelavcev, ki so dobro poznali voditeljeve kolerične izbruhe. Ti drobci, med njimi tudi namigovanja in opravljanja, na primer očitki, da je kot duhovnik v vlogi politika nehal nositi kolar, pa poročila o kvartopirskih ponočevanjih in različnih razvadah, naredijo podobo Antona Korošca bolj živo in prepričljivo. Pomagajo tudi razumeti ozadja številnih zaostritev in kriz ter njegovih odzivov nanje. Razliko med pristopoma avtorjev obeh znanstvenih monografij nakazujeta že knjižni opremi: na platnicah Triumfatorja Mateje Ratej je Korošec upodobljen v triumfalni pozi, odločen, ponosen, samozavesten veljak, naslovnica Rahtenove knjige Anton Korošec : slovenski državnik kraljeve Jugoslavije pa je nastala po fotografiji sproščenega moža brez suknjiča, ki z ribiško palico v roki stoji na skalnem obrežju Hvara. Tja so ga izgnali, ker je s kritiko bizantinske beograjske politike s kraljem na čelu in zlasti s t. i. Slovensko deklaracijo leta 1937 šel predaleč. Tako se knjigi s skupaj dobrimi 1100 stranmi in štirikrat toliko opombami tudi v tem pogledu dopolnjujeta.

Miran Ipavec se avtoštopa poslužuje že skoraj štiri desetletja, od obiska koncerta skupine Queen v Milanu leta 1984. V tem času je "preštopal" več kot 500 tisoč kilometrov Dolgoletni avtoštopar Miran Ipavec si med drugim lasti kar nekaj tozadevnih rekordov. Discipline, v katerih tekmuje predvsem sam s seboj, si izmišljuje sproti: leta 2015 je denimo v desetih dneh preštopal 31 evropskih držav, tri leta pozneje pa v dobrih dvajsetih kar 42 (izpustil je le Portugalsko in štiri otoške; Ciper, Malto, Irsko in Islandijo). Prav v teh dneh je načrtoval začetek poti do Tokia, vendar je moral svoje načrte zaradi vojne v Ukrajini za nekaj časa zamakniti. Kljub temu pa je v zadnjih tednih prepotoval več kot 6.000 kilometrov; obiskal je Srbijo in opravil par poti na sever Evrope; dvakrat je bil na Nizozemskem, pa tudi v belgijski prestolnici, kjer otrokom diplomatov pripoveduje o svojih izkušnjah. Glede na to, da sem se vozil z več kot 11 tisoč vozniki, ne bom rekel, da me ni bilo nikoli strah. Peljal sem se že tudi 280 km/h, pa me takrat ni bilo strah. Me je pa bilo strah, ko je kak šofer vozil 70 ali pa 80 km/h, pa ni bil prepričan o svojem znanju.

Vlada po dveh tednih premora na redni seji o draginjskih dodatkih.Inflacija v območju evra na letni ravni znaša 8,9 odstotka, dvig cen neizbežen tudi v mesno-predelovalni industriji.Zaradi gospodarske rasti podjetja optimistično v zaposlovanje. Se trend počasi spreminja?Diplomat dr. Božo Cerar opozarja, da sta mir in stabilnost v Bosni in Hercegovini zelo krhka, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v državi tamkajšnje politike pozval, naj se zresnijo.Občine že lahko zbirajo prijave škode zaradi suše v kmetijstvu, pomembno je, da postopki stečejo čim hitreje.Vode primankuje tudi v slovenskem visokogorju, to posebej občutijo v številnih planinskih kočah.Šport: Slovenke izjemno uspešne na evropskih prvenstvih v Münchnu, včeraj so pobrale kar tri medalje, naši košarkarji pa so sinoči v Stožicah premagali Srbijo, Luka Dončić prispeval 34 točk.Vreme: Ponoči in jutri dopoldne bo nevihtno, nato se bo od zahoda jasnilo.

Eden izmed vrhuncev letošnjega športnega poletja so evropska prvenstva olimpijskih športov v Münchnu, sreda prinaša zgoščen program in odzive po zadnjem finalnem nastopu slovenskih plavalcev v Rimu. Ujamete tudi zanimivosti pred pripravljalno tekmo slovenske košarkarske reprezentance s Srbijo.

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži? Nikola Kovačević je beograjski pravnik, ki pomaga beguncem, pa tudi drugim ljudem, ki so bili žrtve mučenja ali policijskega nasilja. Že kot mladi pravnik je na ustavnem sodišču dokazal, da je v enem od srbskih zaporov prišlo do mučenja. V zadnjem obdobju v Srbijo prihaja veliko beguncev iz Burundija, saj je Burundi v zameno za režim brez vizuma umaknil priznanje Kosova. "Govoril sem na primer z bratranci prejšnjega podpredsednika Burundija. Šli so naprej proti Evropi. Razložili so mi, da so Tutsiji bili bogata manjšina, ki so jo belgijski kolonialisti privilegirali. Imeli so zemljo, hiše, živino, oblast, policijo in vojsko. Dolgo so zatirali Hutujce. Potem pa se je to spremenilo in zdaj so Hutujci glavni. Prišlo je do tega, čemur Tutsiji pravijo zgodovinski revizionizem, Hutujci pa poprava zgodovinskih krivic. S tem, kar se dogaja v Burundiju, lahko brez težav potegnemo vzporednice z našim post konfliktnim prostorom nekdanje Jugoslavije. Kdo je koga in kdaj."

Roman Žveglič: Letošna suša hujša od tiste v letu 2017.V sanacijo Krasa bodo vključeni stroka, lokalna skupnost in lastniki gozdov.Obrtniki in podjetniki si v času draginje bolj kot davčnih sprememb želijo hitrih ukrepov.Do konca julija kar za 80 odstotkov več nezakonitih prehodov meje kot lani v tem času.Papež: država si s Cerkvijo deli krivdo preteklosti, zdaj si ljudi podreja z ideologijo.Iz Odese izplula prva ladja z ukrajinskim žitom po začetku ruske agresije.Kosovo uvedbo novih pravil na meji s Srbijo zaradi napetosti prestavilo.Težave tudi zaradi manjšega uvoza lesnih peletov; ponekod dražji celo za 95 odstotkov.Šport: Savšek 4. na svetovnem prvenstvu; Angležinje evropske nogometne prvakinje.Vreme: Popoldne kakšna ploha; jutri bo spremenljivo, popoldne krajevne padavine.

Razmere niso izredne, so pod nadzorom, epidemijo bo odslej obvladovala izključno stroka. To je danes zagotovil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je napovedal delo novoustanovljene nacionalne skupine za usklajevanje bolnišničnih sprejemov kovidnih bolnikov in razporejanje prostih postelj zanje. Vodil jo bo Matjaž Jereb, vodja oddelka za intenzivno terapijo na ljubljanski Infekcijski kliniki. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj pripravlja načrt za primer popolne ustavitve dobave ruskega plina. - Državni svet v parlamentarni postopek vložil predlog zakona o ustanovitvi pokrajin. - Slovenski odbojkarji na uvodni tekmi tretjega turnirja lige narodov do pomembne zmage nad Srbijo.

Še za koneeeec! Reprezentanca! Ker se spodobi. Ena je in naša. Kakšna? Uh, to pa prinese analiza štirih tekem v ligi narodov s Švedsko, Norveško in Srbijo! To je to za sedmo Ofsajd sezono, tole je bilo predvsem zato, ker ste - vi! Se slišimo v začetku julija! Če se znajdete v Ofsajdu, ga lahko podprete na: urbani.si/ofsajd. Hvala vsem in vsakomur posebej! Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem snemamo od septembra 2015, skoraj vsak fuzbal sezonski ponedeljek. Pa še kdaj vmes. Hvala!

Ta teden se izteče mesec dni, odkar je poslanska skupina SDS že na ustanovni seji novega sklica državnega zbora vložila zahtevo za posvetovalni referendum na nov zakon o vladi in tako zaustavila načrte Roberta Goloba, da bi dobil vlado z 20-imi resorji. Poslanske skupine vladne koalicije bodo predvidoma ta teden zavrnile to zahtevo, sledila bi lahko tudi obravnava koalicijskega zakona o vladi. Kdaj se bo to zgodilo, še ni natančno znano. Drugi poudarki oddaje: - Velika nagrada Borštnikovega srečanja predstavi Škofjeloški pasijon, prstan si je nadel Ivo Barišič. - Francozi v prvem krogu volili nov parlament - večina se obeta Macronovemu zavezništvu. - Slovenski nogometaši do druge točke v Ligi narodov; v Stožicah z 2:2 remizirali s Srbijo.

V dopoldanskem Navalu na šport se posvetimo nogometni tekmi med Slovenijo in Srbijo. Ponudimo tudi odzive po dirki svetovnega prvenstva motokrosistov v Nemčiji.

Vienna Cammarota, 72-letnica iz italijanske dežele Kampanija, se je odločila, da se bo v počastitev prihajajoče 700-letnice smrti velikega raziskovalca Marca Pola podala po njegovih stopinjah. 26. aprila je svojo pot začela v Benetkah, čez dobra tri leta naj bi jo končala na Kitajskem, v Pekingu, pri tem pa prečkala Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo, Turčijo, Gruzijo, Azerbajdžan, Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizijo, Kazahstan in Mongolijo. V teh dneh je gospa Cammarota v Ljubljani, kjer nam je povedala tudi, kako pripraviš nahbrtnik za tako dolgo pot in kakšni so njeni prvi vtisi o Sloveniji. Tu bo ostala nekaj dni, nato se bo odpravila proti Zagrebu.

Na obali nas pričakuje razstava Mesto in otok – poskus rekonstrukcije razvoja srednjeveškega Kopra. V Malo ložo prinaša predstavitev razvoja mesta in otoka pred najstarejšim mestnim načrtom iz leta 1619. Gre za rezultat poskusa umeščanja Pretorske palače v urbano tkivo srednjeveškega Kopra. Gremo tudi v Novi Sad v Srbijo, ki je kot prvo letošnje mesto proslavilo naziv Evropska prestolnica kulture. Prestolnici kulture sta letos še Kaunas v Litvi in Esch v Luksemburgu. In še med knjige: pri Mladinski knjigi so po skoraj dveh letih predstavili novo prevodno literaturo. Vabljeni v Svet kulture. Na fotografiji Novi Sad, vir: Pixabay In še o razvoju mesta Koper in otoka pred najstarejšim mestnim načrtom iz leta 1619Na obali nas pričakuje razstava Mesto in otok – poskus rekonstrukcije razvoja srednjeveškega Kopra. V Malo ložo prinaša predstavitev razvoja mesta in otoka pred najstarejšim mestnim načrtom iz leta 1619. Gre za rezultat poskusa umeščanja Pretorske palače v urbano tkivo srednjeveškega Kopra. Gremo tudi v Novi Sad v Srbijo, ki je kot prvo letošnje mesto proslavilo naziv Evropska prestolnica kulture. Prestolnici kulture sta letos še Kaunas v Litvi in ​​Esch v Luksemburgu. In še med knjige: pri Mladinski knjigi so po skoraj dveh letih predstavili novo prevodno literaturo. Vabljeni v Svet kulture.

Bistvenih premikov za Albanijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Severno Makedonijo, Črno goro in Kosovo tudi po koncu vrha Evropska unija-Zahodni Balkan ni. So pa voditelji potrdili evropsko perspektivo regije in zavezanost širitvi Unije. Kot je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, bo komisija naredila vse, kar je v njeni moči, da pospeši približevanje držav Zahodnega Balkana Evropski uniji, v katero tudi sodijo. Ob robu vrha na Brdu pri Kranju pa so odmevale tudi domače teme: Druge teme: Von der Leynova za takojšnjo zagotovitev financiranja Slovenske tiskovne agencije, Janša čaka na podpis pogodbe Cene plina v Evropi in Združenem kraljestvu samo danes poskočile za četrtino Primož Roglič do 60-e kolesarske zmage; padla še najstarejša enodnevna klasika Milano-Torino

Viharni teden je za nami, ko do zadnjega ni bilo jasno, koliko policistov, vojakov, uradnikov in drugih zaposlenih v državni upravi bo v petek lahko prišlo v službo. Pretresla nas je smrt 20-letnice in zasejala dodatno negotovost glede cepljenja z vektorskimi cepivi in tudi nasploh. Sprašujemo se, zakaj stiske ljudi in nezadovoljstvo na ulici preraščajo v izgrede in nespoštovanje vsega in vsakogar, kaj je v ozadju in kako ob tem ravnati. Kako sta s tem povezana politična polarizacija in agonija Slovenske tiskovne agencije, kaj je vzrok in kaj posledica? V kritičnem pregledu tedna z Robertom Škrjancem tudi o Nemčiji po volitvah, o napetostih med Kosovom in Srbijo ter o globalnem boju proti podnebnim spremembam, ki smo jih ta teden boleče občutili tudi v prestolnici.

V Evropi so močno odmevali izidi nemških parlamentarnih volitev, ki so temeljito premešale politične karte v gospodarsko najmočnejši članici Unije. Za zdaj ostaja neznanka, katera koalicija bo vladala v Berlinu. V Labirintih sveta se bomo sprehodili tudi po nemirnem Zahodnem Balkanu, vrelišče je bilo tokrat na meji med Srbijo in Kosovom. Pogledali bomo tudi, kako talibanski oblastniki preoblikujejo Afganistan po svojem okusu.

Odmeva smrt mlajše ženske, ki so jo zaradi domnevno stranskih učinkov po cepljenju s cepivom Janssen zdravili v ljubljanskem kliničnem centru. Preiskava dogodka poteka, stroka pa se je že odločila za začasno zaustavitev cepljenja z omenjenim cepivom. Medtem ni jasno, kaj se bo zgodilo s 100 tisoč odmerki Janssena, ki jih vlada namerava kupiti od Madžarske. Druge teme: V nekaterih državah cepivo Janssen uporabljajo samo za starejše starostne skupine; tudi na Portugalskem, ki je vodilna po deležu cepljenih v Evropi. Na Trgu republike v Ljubljani se tretjo sredo zapored zbirajo protestniki, ki zahtevajo odpravo izpolnjevanja pogojev PCT. Predsednica Evropske komisije von der Leynova se je med obiskom Kosova zavzela za rešitev napetosti s Srbijo prek dialoga pod vodstvom Unije.

Migrantska drama Strahinja Banović o zakonskem paru iz Gane, ki ju deportirajo v Srbijo, je zmagovalka 55. mednarodnega filmskega festivala v Karlovih Varih. Pogovarjali se bomo s prejemnikoma in prejemnicama glavnih nagrad. Naš novinar Urban Tarman je pred mikrofon povabil Stefana Arsenijevića, režiserja te drame, ki je prejela kristalni globus za najboljši film, in glavnega igralca Ibrahima Komo. Slišali boste tudi izjavo češke režiserke Erike Hnikove, ki je za dokumentarec Prav vsaka minuta prejela posebno nagrado mednarodne žirije, in razmišljanje hrvaške režiserke Sonje Tarokić, ki je za film Zbornica prejela posebni omembi glavne in ekumenske žirije karlovarskega filmskega festivala. V oddaji tudi o knjigah: romanu Milana Dekleve Pet za kvartet, pesniški zbirki Janeza Ramoveša Skupinska slika in drugi knjigi novinarke in publicistke Irene Štaudohar Kaj hoče ženska? Vir fotografije: filmski festival v Karlovih Varih.

V prvi uri nočnega programa bo naš gost upokojeni zdravnik dr. Elko Borko. 7. junija 1941 so ga kot 8 letnega dečka v Slovenski Bistrici z družino natrpali v živinske železniške vagone in kot prve slovenske izgnance odpeljali v Srbijo. O fenomenu medvojnega izgnanstva bo spregovorila tudi dr. Monika Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani.

Eden ključnih ciljev nacistične okupacije leta 1941 sta bila izbris slovenskega naroda kot etnične enote in sprostitev poselitvenega ozemlja za nemške koloniste, ki naj bi »s plugom in mečem« pomenili utrjen branik začasne južne meje tretjega rajha. Nacisti so se tega načrta lotili najprej na Spodnjem Štajerskem, Gorenjskem in Koroškem, kjer so po vnaprej pripravljenih seznamih kmalu zbrali prve skupine ljudi, namenjenih v izgnanstvo. Med njimi so bili najbolj zavedni in v preteklosti najbolj domoljubno izpostavljeni ljudje – učitelji, podjetniki, uradniki, duhovniki in drugi, ki so pomenili »slovensko motnjo« v razvijajočem se nemškem projektu bodoče etnične čistosti. Na izpraznjena območja v Posavju so naselili kočevske Nemce, na Koroškem in delno tudi Štajerskem pa Nemce iz Kanalske doline in Južne Tirolske. Iz posebnih preselitvenih centrov v večjih slovenskih krajih so izgnance pošiljali predvsem v delovna taborišča v Nemčijo ter Srbijo, kjer so živeli pri domačinih, v mestih pa v kolonijah. Večje preselitveno taborišče je bilo tudi v Rajhenburgu, današnji Brestanici blizu Krškega. Skozenj je šlo v izgnanstvo v Srbijo, Bosno, na Hrvaško in v Nemčijo okoli 45.000 Slovencev, večinoma prebivalcev Posavja in Obsotelja. Prav na brestaniškem gradu so pred tridesetimi leti razglasili »dan slovenskih izgnancev« v spomin na 7. junij 1941, ko je iz Slovenske Bistrice odpeljal prvi transport izgnancev v Srbijo, ter na trpljenje in gorje, ki ga je v letih od 1941 do 1945 doživljalo okoli 80.000 izgnancev in 17.000 tistih, ki so se pred izgonom rešili na drugo zasedbeno območje. Oddajo Sledi časa je pripravil Stane Kocutar.

V dopoldanskih športnih minutah se posvetimo odbojkarski ligi narodov. Slišali boste odzive po uvodni tekmi slovenske reprezentance s Srbijo, ujeli zanimivosti po polfinalnih tekmah košarkarske Evrolige in tekmi svetovnega pokala v športnem plezanju.

V dopoldanskih športnih minutah se posvetimo začetku odbojkarske lige narodov. V uvodni tekmi se bo Slovenija v ponovitvi finala evropskega prvenstva pomerila s Srbijo. Košarkarji v teh dneh tekmujejo na številnih frontah, v Gradzu se delijo olimpijske vozovnice v igri treh proti trem, na domači sceni se odloča o naslovu prvaka, na evropski pa o zmagovalcu Evrolige.

Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda. O aktualnih razmerah v srbski prestolnici, kjer letos ne pričakujejo gruč turistov. O cepivu, ki bo v Srbijo prišlo pozneje. O protestih v Albaniji. O stanju v Bosni in Hercegovini 25 let po podpisu Daytonskega sporazuma.

Včerajšnji 30-odstotni delež pozitivnih brisov na koronavirus ni nepričakovan, poudarjajo pristojni in dodajajo, da so podatki ob koncih tedna specifični. A tudi drugi podatki niso dobri: umrlo je še 48 ljudi s covidom-19, tudi v bolnišnicah se zdravi več bolnikov kot dan prej. Svetovalna skupina za covid-19 bo prihodnji teden predstavila načrt sproščanja ukrepov. Bo odpravljena omejitev gibanja med občinami? Diplomatski spor med Srbijo in Črno goro Ključni dnevi za dosego dogovora o odnosih po brexitu Papež Frančišek posvaril pred povprečnostjo in vseenostjo Koalicija za krepitev Sklada kmetijskih zemljišč, nekateri za ukinitev

V Črni gori so na parlamentarnih volitvah opozicijske stranke prvič dobile več glasov od Demokratične stranke socialistov, ki vlada že od leta 1991. Njen voditelj predsednik Milo Đukanović je poraz priznal, a sestava prihodnje vlade je še nejasna. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj je pripeljalo do korenitih sprememb v volilnih rezultatih, katere delitve v črnogorski družbi so krojile razvoj države v preteklosti in danes ter kakšni scenariji za prihodnost države se ta hip zdijo najverjetnejši. Ozremo se tudi na nova pogajanja med Srbijo in Kosovom ter na protivladne proteste v Bolgariji.

V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Novoizvoljeni kosovski premier Albin Kurti je napovedal spremembe v odnosih s Srbijo, ki se še vedno utaplja v onesnaženem zraku in upa na ugoden veter. Ta pa je nekaj svežine prinesel v Severno Makedonijo, ki je ratificirala vstop v Nato. O vsem tem z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom.

Janko Glazer, pesnik Pohorja, po katerem so v Mariboru poimenovana najvišja priznanja za ustvarjalnost na področju kulture, je, kot je zapisal literarni zgodovinar dr. Bruno Hartman, »od konca prve svetovne vojne do svoje smrti leta 1975 bistveno oblikoval duhovni svet Maribora: bogatil ga je s poezijo, mu utiral pot k znanju in znanosti ter ga utrjeval v slovenstvu«. 1. januarja 1931 je prevzel vodenje tedanje Študijske knjižnice v Mariboru in ji služil, dokler ga niso nacisti z družino dobro desetletje kasneje izgnali v Srbijo. Janko Glazer je že kot dijak zbiral knjige, njegova zapuščina, vključno s pisalno mizo in v njenih predalih skoraj pol stoletja nedotaknjeno vsebino, je na željo pesnikovih najbližjih našla svoj dom in pregledno postavitev v Univerzitetni knjižnici v Mariboru.

Slovenska vlada se je v Srbijo odpravila v začetku tega tedna, množice slovenskih turistov se bodo usmerile proti srbskim mestom prihodnji teden. Z dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo o vse večjem sodelovanju med Kitajsko in Srbijo na gospodarskem, političnem in celo varnostnem področju. Spraševali se bomo tudi, kaj bo za domačine in turiste pomenilo 2000 nadzornih kamer, ki jih na ulice Beograda postavlja kitajski tehnološki velikan Huawei in kako se na vse tesnejše zavezništvo odziva Evropska unija.

David (@vinylophyle sur Instagram) vous raconte l'histoire de No Milk Today, de Herman's Hermits (1966). Le titre est paru le 30 septembre 1966 en single. L'auteur compositeur de la chanson, Graham Gouldman, la reprend sur son premier album solo, The Graham Gouldman Thing, qui paraît en 1968. Le groupe Serbe Riblja Čorba l'adapte sous le titre Danas nema mleka en 1993, sur l'album Zbogom, Srbijo.  Le générique est une version de La Javanaise (Serge Gainsbourg) interprétée par Tony Feront. Retrouvez-nous sur chronicast.com et sur Twitter @ChronicastFr.

Na Balkanu jesen prinaša politične preobrate. Albanija in Severna Makedonija nista dobili zelene luči za začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo, Srbija in Bosna in Hercegovina sta začeli graditi avtocesto med Beogradom in Sarajevom, na Kosovu so na volitvah zmagale opozicijske stranke. Z našim dopisnikom iz Beograda Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj bo nova kosovska oblast pomenila za reševanje odnosov s Srbijo, kako bo kosovsko vprašanje reševala nova Evropska komisija in ali je Evropska unija še tisti svetilnik, proti kateremu se usmerjajo države na Balkanskem polotoku.

Medicina in zgodovina. Dve področji, ki jima je skoraj vse življenje posvetil dr. Elko Borko, upokojeni zdravnik in predavatelj na medicinskih fakultetah v Ljubljani in v Mariboru. Kot otrok narodno zavednih staršev je doživel nacistično izgnanstvo v Srbijo, se po vojni posvetil študiju medicine, opravil specializacijo iz ginekologije in vrsto let vodil Kliniko za ginekologijo UKC Maribor. Je zaslužni profesor Univerze v Mariboru in pri petinosemdesetih letih dejaven član Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije. Zadnjih pet let je predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva in Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture v Mariboru. Z njim se bo pogovarjal Stane Kocutar.

Srbijo pretresajo grozovite poplave, grozovita pa je tudi retorika med Srbijo in Kosovim. Grozovite so tudi stare zamere med Hrvaško in Srbijo.

Davor Škerjanc je svojo nogometno pot začel v Jadranu Hrpelje-Kozina. Na prvoligaški sceni se je uveljavil v dresu ajdovskega Primorja. Preden se je odpravil v Grčijo je zaigral za ljubljansko Olimpijo in novomeško Krko. Iz Grčije se je preselil v Srbijo in se vrnil domov. Danes opravlja funkcijo direktorja pri Taboru iz Sežane.Glasba/Music: Rockin' Riff - Nicolai Heidlas Real Ride - Nicolai Heidlas

Že vso letošnjo jesen spremljamo novice o zaostrenih razmerah med Srbijo in Kosovom. Nazadnje, na primer, smo slišali o odločitvi uradne Prištine, da uvozne carinske dajatve na izdelke iz Srbije poveča za desetkrat. In če k temu prištejemo še raznovrstna poročila o policijskih racijah, političnih umorih in načrtih za vzpostavitev kosovske vojske, o čemer vse smo lahko brali samo v zadnjih nekaj mesecih, tedaj je jasno, da na Balkanu še vedno tli, da je stari srbsko-albanski spor še kako pri močeh, njegove razrešitve pa ni, kot se zdi, nikjer na obzorju. In vendar ne smemo misliti, da so napetosti v trikotniku med Beogradom, Prištino in Tirano edino naravno ali docela neizbežno stanje stvari. V tem smislu velja opozoriti, kakor v svoji monografiji Boj za Albanijo to stori tudi zgodovinar dr. Jurij Hadalin, raziskovalec na ljubljanskem Inštitutu za novejšo zgodovino in predavatelj na koprski Fakulteti za humanistične študije, da so bili v zadnjem stoletju srbsko-albanski odnosi, odnosi med belim in črnim orlom torej, večino časa sicer res ledeni – a še zdaleč ne vselej tako. Med drugo svetovno vojno in v letih nemudoma po njej, denimo, so bili malodane prisrčni. Kakšna je torej kompleksna zgodovina, iz katere brsti grdi cvet današnjih napetosti med obema narodoma? – To vprašanje nas je zaposlovalo tudi v tokratnih Glasovih svetov, v katerih smo pred mikrofonom gostili prav dr. Jurija Hadalina. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: etnični zemljevid Balkana okoli 1880 (Wikipedia)

Boštjan Anžin je poročal o srbskem prometnem kaosu, katastrofalnem požaru v Grčiji, šahovski partiji med Srbijo in Kosovim ter o razmerah v Črni Gori.

Slovenija je prvak Evrope. S svojo igro na jubilejnem 40. EuroBasketu si je prislužila simpatije košarkarskih navdušencev širom sveta ter brez poraza zasluženo osvojila najbolj cenjeno košarkarsko trofejo stare celine. Tema tokratnega EuroBasket vodiča je seveda finalna tekma med Slovenijo in Srbijo, ki je navdušila tudi tiste bolj zahtevne košarkarske sladokusce. Slovenija je v finalu prikazala boljšo igro od nasprotnika ter Srbe v izenačeni in živce parajoči končnici premagala brez dveh najboljših igralcev, Gorana Dragića in Luke Dončića. Dveh igralcev, ki v tem trenutku združujeta preteklost, sedanjost in prihodnost slovenske košarke. Goran Dragić se je z osvojitvijo naziva najbolj koristnega igralca pridružil zelo eksluzivnemu klubu evropskih košarkarskih legend. Le redke izmed teh legend pa se lahko pohvalijo še z uvrstitvijo v eno izmed idealnih peterk NBA lige. To je zaenkrat uspelo le Pau Gasolu, Dirku Nowitzkemu, Tonyju Parkerju, Draženu Petroviću, Peji Stojakoviću in Goranu Dragiću. Ali lahko torej o Dragiću že govorimo kot o enem izmed najboljših evropskih igralcev vseh časov? Več v podkastu, kjer smo seveda spregovorili tudi o neverjetnem Dončiću, ki je prav tako kot Dragić prvenstvo končal v idealni peterki turnirja. Ob igrah 18-letnika nam že sedaj zmanjkuje presežkov, pa je šele na začetku svoje nedvomno blesteče kariere. Goran Dragić je dejal, da bo Dončić postal eden izmed najboljših igralcev vseh časov. Je to res možno? Spregovorili smo tudi o tem, kateri igralec slovenske reprezentance je najbolj podcenjen. Resnih kandidatov je nedvomno več, verjetno je pa med njimi tudi selektor Igor Kokoškov, ki bo po letošnjem EuroBasketu med najboljšimi moštvi v Evropi kmalu lahko izbiral bodočega delodajalca, če bo to seveda želel. Nismo pa se mogli ogniti tudi temi sodnikov. Ali so le-te vplivali na razplet nedeljske tekme? Po mnenju velike večine nevtralnih opazovalcev ne, toda v Srbiji so mnogi prepričani drugače. Ali imajo prav, ali pa se le ne morejo sprijazniti s porazom proti boljšemu moštvu? Tudi o tem več v podkastu o tekmi, ki se bo z zlatimi črkami zapisala v zgodovino slovenskih športnih dosežkov. Prijazno vabljeni k poslušanju.

Jubilejni: deseti Ofsajd! Juhu! Torej...? E, vsaj nekaj zgodovinskega! Slovenski nogometni reprezentanci pa se žal ni uspelo uvrstiti na Euro 2016 v Franciji. Pa smo zelo kričali v Ljudskem vrtu. O, ja. Jaša je bil kar malo hripav, a ne tako kot tisti navijač dve vrsti za njim, ki je porabil arzenal vseh kletvic za Cüneyta Çakirja, Rene pa je imel še kako v mislih navijača, ki je ves čas pozival Srečku Katancu, naj vendar da v igro Novakovića. Boki pa je poskrbel, da smo uvod danes posneli kar dvakrat, ker je tak dober! Prvi, nori, navdahnjeni gol je dala publika [torej mi] s pomočjo Boštjana Cesarja, za drugega pa je "nekaj" zmanjkalo. Ker je Kevinu Kamplu spodrsnilo, je Ukrajina zabila za 1:1 v 97 (!) minuti, bomo vsi - razen ekipe TV Slovenija - gledali Euro z razširjenimi 24 reprezentancami s kavča. Kot pravi kavč selektorji. Kaj je zmanjkalo in zakaj je v Mariboru pritekla druga(čna) reprezentanca od one v Lvivu/Lvovu, nama je pojasnil specialni gost - eden in edini Andrej Miljković [Ekipa]. V dobre pol ure smo dognali marsikaj, predvsem zaradi gostove lucidne in direktne analize. Ki pravi, da če nisi za Katanca, še ne pomeni nujno, da si proti njemu. Tudi, če si imel z njim privat pogovor ali zelo osebni intervju. Itak bodo pa epilog podali kanapejčki na tradicionalnem NZS žuru na Brdu [z Renejem ciljava, da bova šla drugo leto, pri tem nama lahko pomagate seveda najbolj vi, dragi poslušalci!] Kakorkoli že. Nekateri smo v Ljudskem vrtu prijeli za žvako pod stolom. Nekateri so se od kariere poslovili in jih že zdaj kar malo vsaj nostalgično pogrešamo. Jah, tretjič zapored se že nismo uvrstili nikamor. Kriza? Je. Za vse, razen za Aleksandra Čeferina, ki pravi, da s(m)o na dobri poti. Ravno ta (m) v oklepaju je težava. Smo to mi? Ali oni? Kako lahko izrazimo nestrinjanje z delom NZS? Hm? Ve kdo? Skratka, v Ljudskem vrtu je bilo res glasno in ratala je najboljša tekma. Žal to ni bilo dovolj. Žal. Ampak... Mladi so nabili Srbijo 2:0 [#dinohotic #andrazsporar]. Predvsem pa vsi komaj čakamo sobotni derbi med Olimpijo in Mariborom. Baje bo padal sneg! Uf. Je že zdaj vroče. Kot je bilo v desetem Ofsajdu, kjer smo razkrili tudi, kdo bo bojda naš naslednji gost v rednem Ofsajdu, takoj po derbiju, v ponedeljek, 23. novembra. *** RUMENI KARTON: Andrij Jarmolenko [za pristop] RDEČI KARTON: bakle [prekinitev ob dveh naletih naših] IGRALEC KROGA: Miha Penko [glasno vodenje programa v LV] *** #Ofsajd najdete na @ofsajd, na iTunes, na Soundcloudu in vsak ponedeljek ob 17.00 na www.youreupradio.com vse v sodelovanju z GT22, ki nas prijetno gosti. Najdete nas tudi na platformi www.urbani.si [Ajnfoh, Aufbix!], prijetno pa o nas razlaga tudi www.novimaribor.com