Podcasts about videm

Na 204. zasedanju sta se nam pri seciranju dveh tekem v Celju pridružila naša cenjena zunanja sodelavca Boštjan Videmšek in Žiga X Gombač, ki sta z nami delila svoja lucidna opažanja o tem zanimivem dvojnem dvoboju. Posvetili smo veliko prostora Raulu, Silvi, Sanchezu, Matku in seveda Rieri, ki je spet blestel z bizarnimi izjavami. O njegovem mnogo predolgem intervjuju po tekmi je Boštjan Videmšek povedal: »Dvajset minut, če pretiravam, posvečenih Rieri s strani komercialne športne televizije, se mi zdi žurnalističen zločin in totalna nepoštenost do jedra slovenskega nogometa. Pogovarjali so se s človekom (in na ta način omejili prostor vsem drugim), ki je s svojim klubom na četrtem mestu v globokem dvoštevilčnem zaostanku za nami in s človekom, ki nas v štirih prvenstvenih tekmah ni uspel premagati.«Proti koncu je Rok izživel svojega notranjega računovodjo in se posvetil financam Olimpije in Celja, ki so bile pred kratkim javno objavljene.Za konec pa še hokej! Olimpija je državni prvak!

Skoraj jubilejno 190. redno zasedanje Tajnega društva OFC je še enkrat več potrdilo, da ko v studio povabimo naša zunanja sodelavca Boštjana Videmška in Žigo X Gombača, sledi kaos, anarhija, besedne igre in huronski smeh, v trenutkih lucidnosti pa povemo tudi kaj koherentnega in zanimivega o sanjski polsezoni Victorja Sancheza in njegovih varovancev.Pregled sezone, igralec sezone, moment sezone in vse kar spada zraven.

Učenke in učenci osnovne šole v Tipani v Beneški Sloveniji, ki se slovenščino učijo vsak ponedeljek pod vodstvom učiteljice Milene Gostič, ki prihaja k njim iz Slovenije, so v dar prejeli učbenike za dopolnilni pouk slovenskega jezika Poigrajmo se slovensko. Podarili so jim jih predstavniki združenja Evgen Blankin skupaj z ravnateljem Stefanom Bulfonejem in županom Alanom Ceccutijem ter občinsko odbornico za kulturo in šolstvo Gaio Sarais. Predsednik združenja Blankin, Igor Jelen, je omenil, da so s strani ministrstva za šolstvo, zavoda za šolstvo in urada za Slovence prejeli donacijo, ki omogoča izvajanje tečaja slovenskega jezika v Tipani skozi vse leto. Obiskujejo ga tudi iz oddaljenih krajev kot so na primer Videm, Tavagnacco in Čenta. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, sodelujejo tudi s podružnično šolo v Breginju in načrtujejo, da si bodo letošnje šolsko leto skupaj ogledali Čedad ter se tako tudi osebno spoznali in preizkusili znanje slovenščine na eni in italijanščine na drugi strani. Morda pa bo naslednja ekskurzija v glavno mesto Slovenije, Ljubljano.

Jure in Anze o kraljevem sinu in poklicnem usmerjanju. Če ti je Opazovalnica všeč, jo lahko podpreš in dobiš mini dodatno epizodo. Hvala. Opazovalnica #114 Zapiski: Michael Palin in North Korea - Wikipedia Boštjan Videmšek – Severna Koreja Radio Si - RTV SLO RIBARICA – Google Zemljevidi Konoba Buščina – Google Zemljevidi

Katere so glavne krize našega časa? Kakšni so vzroki zanje? Kako na naša življenja vplivajo številne nikoli končane vojne iz polpretekle zgodovine? Kakšno vlogo ima danes poročanje z vojnih žarišč? In zakaj so podnebne spremembe ključna fronta ne le za človeštvo? O teh in drugih vprašanjih z vojnim poročevalcem in novinarjem Boštjanom Videmškom, avtorjem knjige Mir in vojna – izvori ključnih kriz našega časa (UMco, 2024), ki živopisno, dokumentaristično in na osnovi osebnih izkušenj raziskuje ozadje dogajanj na več žariščih v zadnjih dobrih dveh desetletjih. Foto: Gregor Podlogar

Okrepljeni z Boštjanom Videmškom in Žigo X Gombačem smo imeli pogrebno mašo za sezono, ki se je začela s katarzo in končala s komaj slišnim prdcem. Kot je rekel T.S. Eliot: "This is the way the world ends, not with a bang, but a whimper."

Domači kraj Italijanke Cristine Monticoli je Videm. Že v času študija, ko je sodelovala s slovenskimi glasbeniki, pa je v njeno življenje vstopila Slovenija. Ta vez se je leta 2022 še utrdila - od takrat namreč kot članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sodeluje z našo hišo. Drugi pogled bo zato močno prepleten z glasbo. Sta se pa z Darjo Pograjc seveda pogovarjali tudi o kulturnih razlikah med državama, problemih v prometu in kavi.

Poraščenost je sicer popolnoma naravna stvar, a ne, če gre pri ženski za poraščenost dojk, riti in obraza. Pri tej poraščenosti pa gre za hormonske težave. Kakšno hormonsko neravnovesje je dogaja v našem telesu, bo povedala dr. Urška Videmšek. Dejstvo pa je, da smo danes v želji po koži brez dlak začeli posegati po popolnoma ne-naravnih preparatih. Naše babice tega niso poznale, zato so imele tudi manj vaginalnih vnetij in težav.

Ženske se staramo, moški pa postajajo šarmantni. Kje je pravica? Pa ne samo pravica, kje je “keč”? Moški se resnično starajo počasneje. Pri vsem tem ima veliko opraviti hormon estrogen (ko gre za staranje, se raven hormona estrogena pri ženskah začne zmanjševati veliko prej in veliko hitreje kot raven hormona testosterona pri moških; ta hitrejši upad ravni hormonov je razlog, da se moški starajo počasneje kot ženske). Ampak razlogov za skrb ni! Vsaj ne, če ste pripravljene na malo discipline in dela. Na staranje namreč v 25 % vpliva dednost, v 75 % pa način življenja in vplivi iz okolja! Z ustreznimi pristopi lahko torej upočasnimo staranje! Kaj lahko naredimo za ohranjanje mladosti?

In this episode of the Epigenetics Podcast, we talked with Tanja Vogel from the University Clinics Freiburg about her work on epigenetic modifications in stem cells during central nervous system development. During our discussion, Dr. Vogel shared that she and her team have investigated H3K79 methylation and its functional significance, which remains a topic of debate in the scientific community. They've also investigated the role of DOT1L in neural development and its implications for neuronal networks, as disrupting DOT1L can lead to conditions such as epilepsy and schizophrenia. They explored the function of the SOX2 enhancer in the presence or absence of DOT1L enzymatic inhibition. The conversation then shifts to FoxG1, a vital player in forebrain development. The team uncovered its role in chromatin accessibility and its connection to microRNA processing. Their study, utilizing ChIP-Seq, reveals FoxG1's interactions with enhancer regions and other transcription factors, like NeuroD1.   ### References Britanova, O., de Juan Romero, C., Cheung, A., Kwan, K. Y., Schwark, M., Gyorgy, A., Vogel, T., Akopov, S., Mitkovski, M., Agoston, D., Sestan, N., Molnár, Z., & Tarabykin, V. (2008). Satb2 is a postmitotic determinant for upper-layer neuron specification in the neocortex. Neuron, 57(3), 378–392. https://doi.org/10.1016/j.neuron.2007.12.028 Büttner, N., Johnsen, S. A., Kügler, S., & Vogel, T. (2010). Af9/Mllt3 interferes with Tbr1 expression through epigenetic modification of histone H3K79 during development of the cerebral cortex. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, 107(15), 7042–7047. https://doi.org/10.1073/pnas.0912041107 Franz, H., Villarreal, A., Heidrich, S., Videm, P., Kilpert, F., Mestres, I., Calegari, F., Backofen, R., Manke, T., & Vogel, T. (2019). DOT1L promotes progenitor proliferation and primes neuronal layer identity in the developing cerebral cortex. Nucleic acids research, 47(1), 168–183. https://doi.org/10.1093/nar/gky953 Ferrari, F., Arrigoni, L., Franz, H., Izzo, A., Butenko, L., Trompouki, E., Vogel, T., & Manke, T. (2020). DOT1L-mediated murine neuronal differentiation associates with H3K79me2 accumulation and preserves SOX2-enhancer accessibility. Nature communications, 11(1), 5200. https://doi.org/10.1038/s41467-020-19001-7 Akol, I., Izzo, A., Gather, F., Strack, S., Heidrich, S., Ó hAilín, D., Villarreal, A., Hacker, C., Rauleac, T., Bella, C., Fischer, A., Manke, T., & Vogel, T. (2023). Multimodal epigenetic changes and altered NEUROD1 chromatin binding in the mouse hippocampus underlie FOXG1 syndrome. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, 120(2), e2122467120. https://doi.org/10.1073/pnas.2122467120   Related Episodes Molecular Mechanisms of Chromatin Modifying Enzymes (Karim-Jean Armache)   Contact Epigenetics Podcast on Twitter Epigenetics Podcast on Instagram Epigenetics Podcast on Mastodon Epigenetics Podcast on Bluesky Active Motif on Twitter Active Motif on LinkedIn Email: podcast@activemotif.com

Kadar novinar Boštjan Videmšek obleče neprebojni jopič, pomeni, da bo spet stopil v blato tega sveta. Z veteranom vseh vojn zadnjega četrt stoletja skupaj brodiva po človeku, človeštvu in njega manj aromatičnih posledicah. Lažje ga je imeti rad kot razumeti. Človeka in Boštjana.Video na RTV 365.

Spet sta nas obiskala naša redna/izredna sodelavca/gosta Boštjan Videmšek in Žiga X Gombač. Naši zvesti poslušalci torej že veste, kaj lahko pričakujete od te epizode: kaos!Obdelali smo vse aktualne teme, ki se tičejo Olimpije. Čeprav še nismo imeli potrditve, da bo novi trener Zoran Zeljković, smo tudi o tem povedali marsikaj. Bošti je govoril o (metaforični) preuranjeni ejakulaciji z Ludogorcem, Žiga pa je imel preuranjeno ejakulacijo zaradi Motike!Besednih iger, globokih misli in zanimivih zaključkov polna skleda!

Letošnjega 16. septembra je minilo 30 let od smrti ikoničnega smučarja Roka Petroviča. Umrl je star komaj 27 let. Še za časa njegovega življenja ga je poleg izjemne priljubljenosti med ljubitelji smučanja, obdajala tudi nekakšna avra skrivnostnosti in posebneža. Rok Petrovič je vsekakor izstopal iz takratnih okvirjev predstav o športniku, smučarju. Bil je tudi inovator, učenjak, filozof, humanist, ljubitelj glasbe, lepih umetnosti nasploh in še in še. Kdo vse je zares bil? O tem se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič pogovarjala z ljudmi, ki so ga poznali, mu bili blizu, tudi po duhu, raziskovali njegovo življenje in vedo, zakaj je dragoceno, da se ga spominjamo. V tokratni Intelekti so kot gostje sodelovali Jure Košir - nekdanji športnik, vrhunski smučar, Pero Lovšin - glasbenik in nekdanji športni novinar ter Boštjan Videmšek - priznani raziskovalni novinar in pisatelj.

Ženske se staramo, moški pa postajajo šarmantni. Kje je pravica? Pa ne samo pravica, kje je “keč”? Moški se resnično starajo počasneje. Pri vsem tem ima veliko opraviti hormon estrogen (ko gre za staranje, se raven hormona estrogena pri ženskah začne zmanjševati veliko prej in veliko hitreje kot raven hormona testosterona pri moških; ta hitrejši upad ravni hormonov je razlog, da se moški starajo počasneje kot ženske). Ampak razlogov za skrb ni! Vsaj ne, če ste pripravljene na malo discipline in dela. Na staranje namreč v 25 % vpliva dednost, v 75 % pa način življenja in vplivi iz okolja! Z ustreznimi pristopi lahko torej upočasnimo staranje! Kaj lahko naredimo za ohranjanje mladosti? Ne zamudite ogleda posnetka! Hormonski program za pomlajevanje ANTI AGE: https://klepetobkavi.si/trgovina/podr... Vikend za dušo – hormoni in pomlajevanje: https://klepetobkavi.si/dogodki/podro...

Piše: Sašo Puljarević, bere: Aleksander Golja. »Nič ni lažje kot biti proti vojni,« je v literarnem prvencu, romanu Vojni dnevnik, zapisal novinar, publicist in vojni poročevalec Boštjan Videmšek. V središču je posameznik, ki se skorajda čez noč znajde soočen z dejstvom vojne. Kakšna je njegova vloga, kaj naj naredi, bi sploh moral kaj narediti, kdaj vojna kljub vsem načelom postane osebna, kaj je v danih okoliščinah prav? V enajstih dneh oziroma poglavjih, kolikor traja roman, spoznamo Vala, prvoosebnega pripovedovalca, zgodovinarja in pisatelja, ki se v prestolnici zbudi v vojno, se zaradi okoliščin prelevi v novinarja in se nato skupaj s katalonskim fotografom Sergiem odpravi na sever, na bojno črto, kjer dogajanje pričakovano doseže vrhunec. Medtem ves čas piše dnevnik, novinarske zapise za nemški medij, ki naj bi bili brez dlake na jeziku in naj bi tujcem ponudili pogled v dogajanje v … Kje pa sploh smo? Videmšek države nikoli ne imenuje, omeni le, da je vzhodnoevropska, a namigov je dovolj, da v njej zlahka prepoznamo Ukrajino in trenutno vojno. Zakaj ta navidezna kamuflaža? Interpretacijo bi lahko peljali v smeri, da je vojno grozodejstvo v neki meri generično ne glede na to, kje se dogaja, a da bi ta misel delovala prepričljivo, bi morala biti abstrakcija večja, tako pa smo in hkrati nismo v Ukrajini. Kljub univerzalnosti zla je vojni spopad vendarle rezultat posameznih okoliščin, čeprav morda nedoumljivih, banalnih. Težko bi pritrdili tudi tezi Gorana Vojnovića, ki v spremni besedi pravi, da nam s tem roman vojno dogajanje bolj približa in nas postavi v aktivne subjekte, da s tem vojna postane naša. Da je trenutna vojna v Ukrajini tudi naša, ni dvoma, a ne le zato, ker smo ljudje, Slovani, Evropejci, belci in kar je še značilnosti, ki nas povezujejo z Ukrajinci, temveč je za takšno razumevanje odločilen širši družbeno-politični kontekst. S tem ko se mu roman odpove, se odpove tudi dobršnemu delu lastnega mesa. A treba je priznati, da Val nikoli ne pretendira pisati in govoriti o širšem kontekstu, temveč v ospredje postavlja položaj posameznika in intimne odnose, vrednote in občutja, ki se v radikalnih okoliščinah znajdejo na preizkusu. Gre za lik, ki bi bil v vsej svoji nedoslednosti, nemoči in dvomih lahko izrazito simpatičen, tako podoben slehernemu med nami, ki ga teži občutek dolžnosti in hkratno pristajanje na aktivno-pasiven položaj, če ne bi z odlomki o vegetarijanstvu, (a)socialnih omrežjih, politični korektnosti, pandemičnem zaprtju in še kaj bi se našlo dajal vtisa, da govori s prižnice. Alarm, ki me nagonsko sili h kljubovanju. Precej nehvaležen položaj, če se s človekom strinjaš, a si hkrati želiš, da bi ti to povedal drugače ali pa raje v kakšnem drugem besedilu. A če Val kljub vsemu deluje kot lik iz mesa in krvi, občasno tudi zoprn, se drugi liki kažejo predvsem v odnosu do njega. Seveda je to zaradi prvoosebne pripovedi delno pričakovano – so pač takšni, kakršne jih vidi Val – in to ne bi bilo sporno, če ne bi prav zaradi tega delovali precej enodimenzionalno. Oče racionalen, mama občutljiva, ranljiva, skrbna duša. Še najbolj pa v tem pogledu zasije Maša, najpametnejši, najboljši človek, kar jih Val pozna, ki vedno naredi vse prav in ki se je odrekla svetu, da bi lahko izboljšala svojega. In ko se še nežno kot vilinec z levico na nosečniškem trebuhu sprehodi po strelskem jarku in moli, nas njen svetniški sij prav boleče oslepi. Podobno kremžast je Valov odnos z najboljšim prijateljem Vikom. In to ne le zato, ker se ves čas nagovarjata z brate. Prikaz bližine med dvema moškima v želji, da bi bil iskreno pristen, ostane na precej elementarni ravni. Testosteron šprica na vse strani, pa najsi igrata hokej ali se v slogu filma Klub golih pesti gola do pasu mlatita za zabavo. Ne rečem, morda sta res le tako sposobna izražati čustva, a s tem se spet znajdemo na spolzkem terenu klišejev. Dinamiko njunega odnosa pretrese srečanje na fronti, ko Val naposled izve, kar je bralstvu jasno že nekaj časa, in sicer, da je Vik podnevi igralec, ponoči pa pripadnik specialne enote in bodoči oče Mašinega otroka. Resničen prelom torej ni razkritje očitnega, temveč samo dogajanje na fronti. Tu prvič zares vidimo to, kar vidi Val. V nasprotju z dialogi in občasnim modrovanjem Videmšek reševalno operacijo, konvoj s humanitarno pomočjo, suspenz na mostu in ekstremno nelagodno ozračje popiše zelo prepričljivo. Tudi jezikovno je najmočnejši prav odlomek, ki opisuje eksplozijo. Na tem mestu fragmentaren jezik, odsekane povedi, delčki slik kažejo na nezmožnost izrekanja resničnosti v vsej svoji kompleksnosti. Podobne rešitve bi bile veliko bolj dobrodošle kot nenehno preigravanje z oklepaji in enačaji. Okej, enkrat, dvakrat, razpiramo pomenskost, petnajstič pa npr. (m)učilnica že zbode kot cenena fora. Prav opis eksplozije je tudi odličen primer golega prikaza resničnosti, brutalnosti, h kateri nenehno teži Val. Veliko bolj kot pa obmetavanje z okornimi erotičnimi in skatološkimi slikami. Književnost, pa naj jo poskuša še tako zvesto posnemati, namreč nikoli ni le odlitek, indigo resničnosti. Deluje po svojih zakonitostih, ki pa so velikokrat diametralno nasprotne postulatom resničnosti. A vrnimo se k vojni. Videmšek ima sicer v obrtniškem pogledu še ogromno potenciala, a Vojni dnevnik je idejno izrazito izdelan in odpira zelo tehtna vprašanja. Kot pravi Val: »jaz pa nisem več vedel, kaj je prav in kaj narobe. Kako lahkotna, skoraj infantilna so ta vprašanja, če niso izzvana, najmanj soočena z grožnjo trpljenja, bolečine in smrti.« Če je torej najlaže modrovati iz varnega zavetja, kaj nam sploh preostane. Bomo metali knjige v tanke? Ja, metaforično, to je pač tisto, kar je književnost od nekdaj počela.

Robert Titan Felix: Podeželska tkanja, Boštjan Videmšek Vojni dnevnik, Georgij Gospodinov: Časovno zaklonišče, ur. Nadia Roncelli: Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes. Recenzije so napisali Andrej Lutman, Sašo Puljarević, Katarina Mahnič in Iztok Ilich.

Novinar, ki pravi, da je v življenju videl dovolj. Tudi zato je zdaj napisal prvo (napol) leposlovno knjigo z naslovom Vojni dnevnik (UMco). Bralcu brez ovinkarjenja in neposredno prikaže, kako je, ko se nenadoma znajdeš sredi vojne. Boštjan Videmšek pove tudi, kaj si misli o umetni inteligenci, ChatGPT, o tem, da ne prenese samoviktimizacije v novinarstvu, o prekletstvu politične korektnosti, pa o vedno tesnejših prijateljskih vezeh, o lego kockah, balastu in o tem, zakaj biti v središču zgodovine ni prijeten občutek. Z njim se pogovarja Gašper Andrinek.

Če ima moški trebušček, je to sprejemljivo, in ga ponavadi nosi ponosno. Če ima ženska trebušček pa se počuti enostavno slabo. Ampak vsak trebušček nekaj sporoča in ponavadi je to, da je potrebno čiščenje jeter in črevesja. Trebušna maščoba je lahko tudi očem skrita. Maščobne blazinice okoli pasu pa so lahko tudi znanilec visceralne maščobe. Le ta obdaja organe v trebušni votlini in naznanja tveganja za različne bolezni, ki so povezane s prekomerno težo. Vzroki za nastanek trebuščka pa so lahko pomanjkanje gibanja, povečano nastajanje hormonov, povišane vrednosti kortizola, nezdrava hrana in še mnogo drugih dejavnikov. Kako pa se rešiti te ne samo na videz nadležne, pač pa tudi nezdrave, pa bo povedala Urška Videmšek.

V epizodi #93 Boštjan Videmšek, izkušen krizni poročevalec, ki o vojnih žariščih poroča že več kot 25 let. Poleg tega je avtor sedmih knjig, ter redni sodelavec slovenskega časnika Delo in številnih največjih svetovnih časopisov, revij in spletnih portalov, kot so New York Times, BBC in Politico. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: S čim se tvoj um največ ukvarja? Svobodna volja Skrajnosti slabega Nasilje na planetu Zemlja Definicije napredka in konflikta Novinarstvo in trenutno stanje »Podcastanje« in prilagajanje Konflikt in vojna v Ukrajini Kdo zmaguje vojno? Vprašanje »Kaj si se v zadnjem času novega naučil?« ==================================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

Hormonsko neravnovesje, nespečnost, neprimerna hrana s preveč soli, premalo gibanja, premalo tekočine,..... Dejstvo pa je, da gre velikokrat pri zabuhlosti za težave z limfo. Ste vedeli, da če bi naša limfa prenehala delovati, bi v roku 24-48 ur umrli? Limfni sistem je namreč zgrajen iz sistema limfnih ter limfe ki se pretaka po njej. Gre za čistilno napravo našega telesa- vanjo se iztekajo vse odpadne snovi, ki jih je potrebno predelati in izločiti iz telesa. LImfni sistem pa poteka sočasno z žilnim sistemom ter nima pogona. Včasih si mislimo, če smo zatečeni, da ne smemo piti dovolj vode, a dejstvo je ravno obratno. S pitjem vode, pomagamo limfi izločiti vse toksine iz telesa. Jasmina in Urška sta govorili o 3 pravilih, ki vam lahko pomagajo. Pitje vode, gibanje in dodajanje mineralov.

Matjaž Krivic je bil najprej popotnik. Da hoče postati fotograf, se je odločil na enoletnem popotovanju po Tibetu. Pretekli teden je zaradi nedavno osvojene nagrade Popotniški fotograf 2022 postal tudi Ime tedna na Valu202. Trenutno se sicer mudi na Sokotri v Jemnu, kmalu pa bo zgodbo o nosoroginjah (skupaj z Majo Prijatelj Videmšek in Boštjanom Videmškom) nadaljeval v Namibiji. A bolj kot doma je prisoten v tujini. Fizično, ker vsaj polovico leta preživi na službenih terenih. Pa tudi v prenesenem pomenu, saj fotozgodbe objavlja praktično v vseh svetovnih medijih. Z njim se je v Boliviji, konec lanskega leta pogovarjala Maja Ava Žiberna. Tam zato, ker je bil Matjaž Krivic umetniški vodja prvega mednarodnega fotofestivala v Boliviji, ki sta ga zakrivila s tam živečo slovensko slikarko Ejti Štih.

Če ima moški trebušček, je to sprejemljivo, in ga ponavadi nosi ponosno. Če ima ženska trebušček pa se počuti enostavno slabo. Ampak vsak trebušček nekaj sporoča in ponavadi je to, da je potrebno čiščenje jeter in črevesja. Trebušna maščoba je lahko tudi očem skrita. Maščobne blazinice okoli pasu pa so lahko tudi znanilec visceralne maščobe. Le ta obdaja organe v trebušni votlini in naznanja tveganja za različne bolezni, ki so povezane s prekomerno težo. Vzroki za nastanek trebuščka pa so lahko pomanjkanje gibanja, povečano nastajanje hormonov, povišane vrednosti kortizola, nezdrava hrana in še mnogo drugih dejavnikov. Kako pa se rešiti te ne samo na videz nadležne, pač pa tudi nezdrave, pa bo povedala Urška Videmšek.

Danes zaupamo 7 navad, ki bodo vaše življenje korenito spremenile na bolje. Prva je zagotovo navada, brez katere ne moremo normalno funkcionirati, tudi če sicer živimo zelo zdrav življenjski slog. Druga se nanaša na ključno zimsko rutino, ki bo zmanjšala možnosti za morebitne okužbe z xy, pri tretji gre za jutranjo rutino, ki izboljša imunski sistem za več kot 5-krat, četrta predstavlja pogoj za normalno delovanje hormonov, peta izboljšuje koncentracijo, počutje, energijo, prebavo in pomaga pri zmanjšanju tveganja za pojav debelosti, srčno žilnih bolezni in pomaga uravnavati raven krvnega sladkorja, šesta prinaša več lepega v življenje, zadnja, sedma pa je osnova, da v tem norem svetu ohranimo mirnost in fokusiranost. Ne zamudite ogleda posnetka!

S kombinacijo evropskega zakona o medijski svobodi in digitalnih storitvah se lahko izboljša preprečevanje širjenja lažnih posnetkov, videoposnetkov in preostalega. Kot da bi se nam v prehitrem življenjskem tempu že tako ne nagrmadilo preveč težav, smo v digitalni dobi ljudje prisiljeni še v ločevanje zrnja od plev med vsakodnevnimi informacijami. Za poglobljeno pozornost nam preprosto zmanjka časa, za pogovor s pravimi prijatelji si ga vzamemo vse bolj redko, pri omrežnih znancih pa človek tudi nikoli ne ve, kam pes taco moli … Oktobra je Slovenska oglaševalska zbornica prav na to temo pripravila zanimiv razgovor o prepoznavanju pravih in lažnih novic. Gosti pogovora: Katja Geršak, direktorica Centra za evropsko prihodnost; profesor Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede; Boštjan Videmšek, novinar. 

Ženske se staramo, moški pa postajajo šarmantni. Kje je pravica? Pa ne samo pravica, kje je “keč”? Moški se resnično starajo počasneje. Pri vsem tem ima veliko opraviti hormon estrogen (ko gre za staranje, se raven hormona estrogena pri ženskah začne zmanjševati veliko prej in veliko hitreje kot raven hormona testosterona pri moških; ta hitrejši upad ravni hormonov je razlog, da se moški starajo počasneje kot ženske). Ampak razlogov za skrb ni! Vsaj ne, če ste pripravljene na malo discipline in dela. Na staranje namreč v 25 % vpliva dednost, v 75 % pa način življenja in vplivi iz okolja! Z ustreznimi pristopi lahko torej upočasnimo staranje! Kaj lahko naredimo za ohranjanje mladosti? Ne zamudite ogleda posnetka!

Reševanje severnega belega nosoroga, vrste na robu izumrtja »Pred tako mogočnimi živalmi se počutiš ponižnega in hkrati krivega, da smo ljudje krivi za to, da sta na svetu ostali samo še dve predstavnici svoje vrste.« Tako raziskovalna novinarka Maja Prijatelj Videmšek opiše svoje občutke ob stiku z zadnjima dvema predstavnicama vrste afriških severnih belih nosorogov. Takrat je bilo zgodnje jutro pred dobrim letom dni v naravnem rezervatu Ol Pejeta, približno dvesto kilometrov severno od kenijskega glavnega mesta Nairobi. Maja Prijatelj Videmšek tistega zgodnjega jutra ni bila sama – na afriški planoti sta bila z njo še Boštjan Videmšek in fotograf Matjaž Krivic. O tem pripoveduje knjiga z naslovom Zadnji dve – Reševanje vrste na robu izumrtja. V njej sledimo zgodbi, ki opisuje stranpoti človeške civilizacije in tudi upanje in moč znanosti. V oddaji Glasovi svetov jo bosta predstavila novinarja Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek. Foto: Matjaž Krivic, naslovnica Zadnji dve, UMco

Zadnji dve: Reševanje vrste na robu izumrtja Neresničen mit o zdravilni moči nosorogovih rogov je svetovno populacijo nosorogov že potisnil čez rob preživetja. Podatek, ki priča o veliki človeški neumnosti in pohlepu: En sam gram zmletih nosorogovih rogov je v tem trenutku na črnem trgu vreden kar 80 dolarjev; dražji je celo od heroina in kokaina. Odkar je pred štirimi leti poginil zadnji samec, živita na celem svetu le še dve samici severnih afriških belih nosorogov. Boj za njuno preživetje – še več: boj za preživetje cele živalske vrste sta v knjigi z naslovom Zadnji dve opisala raziskovalna novinarja Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek. Prispevek je pripravil Iztok Konc. Foto: Naslovnica knjige Zadnji dve, Matjaž Krivic, Bukla

Jemtopia möter Maria Barklund, vd och medgrundare av Videm och vinnare av Almi Pitch 2022. Maria har en ingenjörsbakgrund från Chalmers och Chalmers Entreprenörsskola där hon kom i kontakt med forskare som utvecklade ett nytt diagnostikverktyg för infektionssjukdomar. Ett utvecklingsarbete som resulterade i Videm och affärsidén att erbjuda ett patientnära diagnostikverktyg för snabb och superkänslig diagnostik av infektionssjukdomar på  t ex hälsocentraler eller i hemmet. Enklare, snabbare och billigare. Lyssna på Marias och Videms fantastiska resa!   Lyssna på podden här: https://peakinnovation.se/creating-future/jemtopia/ Jemtopia finansieras av Europeiska regionala utvecklingsfonden och Region Jämtland Härjedalen.

Za nosoroge je človek to, kar je bil za dinozavre meteorit, je vrstica iz knjige Zadnji dve, pod katero se podpisujejo prekaljen novinarsko-publicistični par Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek in fotograf Matjaž Krivic. Med celovitim popotovanjem od Češke, Nemčije, prek Italije do osrednje Afrike spoznamo zadnji dve še živeči severni beli nosoroginji, zadnji dve, ki sta ostali. Z njima bo vrsta izumrla. Ali pač? V minulh letih je za vrste na robu izumrtja znanost prinesla novo upanje, obuditev vrste od smrti v rokah napredujoče tehnologije umetne oploditve in uporabe matičnih celic namreč ni več le znanstvenofantastična iluzija, ampak realna, a etično še nedorečena pot. Hkrati nam orjakinji, ki sta svoje zadnje pribežališče našli v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, pripovedujeta zgodbo o strašni človeški pogoltnosti, ki se ne manjša, in neizmerni veri v skupno delo in rešitev.

Naše 115. zasedanje je bilo nekaj posebnega. Rekordna udeležba z dvema gostoma, našo popolno zasedbo in dvema snemalcema ... in velika novost. Audiu smo dodali še video, da boste lahko na YT uživali v naši lepoti. Podkast je na voljo tudi v video formatu - https://www.youtube.com/watch?v=sk04TxIZ7Mo&t=3919s&ab_channel=Enotnost (Youtube) Zato sta morala biti tudi gosta nekaj posebnega. Če hočemo govoriti o nogometu in športu nasploh s širšega, bolj človeškega in romantičnega vidika, potem si ne moremo želeti boljših sogovornikov kot https://twitter.com/bosthi (Boštjana Videmška) in https://twitter.com/Zigax (Žigo X Gombača). Katalizator za debato o fuzbalu kot magičnemu mišljenju in čustvenemu presežku pa je bil zadnji nogometni romantik Musa Nukič, za katerega upamo, da bo kmalu prišel svojo zgodbo povedat osebno. Do takrat pa se boste morali zadovoljiti z našimi interpretacijami. Poleg fine debate pa smo priložnost izkoristili še za to, da vas povabimo na predstavitev https://enotnost.si/blagovnica/?_ga=2.219094621.573070634.1651091300-900189564.1626191038 (knjige Tima Dobovška), ki bo 6. maja 2022 ob 19. uri v kletni dvorani muzeja https://www.union-experience.si/sl (Pivovarne Union).

Zelena zelenjava (alge, trave, kalčki, koprive, ohrovt, peteršilj, špinača, brokoli, zeleni fižol, grah, kumare) je od vedno veljala za zelo zdravo, a kaj ko se pogosto zgodi, da je zaužijemo premalo. A vendar, če se osredotočimo na prednosti — klorofil, ki se nahaja v zelenih živilih, resnično pomaga našemu telesu ter uravnovesi delovanje hormonov, podpre mentalno jasnost, zniža stres (odvečni kortizol) in revitalizira organe. Pa ne samo to. Obstaja vsaj 20 razlogov, zakaj uživati klorofil, med drugim ker omogoča naravno razkisanje in razstrupljanje, uravnava pH- telesa in pomaga zmanjšati kislost v krvi ter deluje detoksifikacijsko, uravnava hormone in izboljša delovanje ščitnice ter nadledvičnih žlez, deluje pomlajevalno ter čisti kožo in zmanjšuje aknavost, pomaga pri celulitu, je dobra podpora pri hujšanju, čisti jetra in črevesje ter pomaga pri zadahu in neprijetnem telesnem vonju, krepi imunski sistem, pomaga pri slabokrvnosti ter pri težavah “dolgega kovida” … O prednostih uživanja klorofila so tokrat spregovorile tri strokovnjakinje: Simone Godina, Urška Videmšek, Urška Loncnar.

Preostali vsebinski poudarki oddaje: - Društvo Onkoman želi z akcijo "Krog življenja" pripomoči k boljši zdravstveni sliki Koroške - Ultramaratonka Špela Šavs bo pretekla 1100 kilometrov dolgo pot v pomoč bolnim otrokom - Nekaj prej brezposelnih mladih našlo zaposlitev prek projekta "Mladi v praksi". - Na Dvoru pri Žužemberku odpirajo še zadnji prenovljeni odsek regionalne ceste. - Na Ptuju bo konec tedna dišalo po dobrotah slovenskih kmetij

V četrtkovem nočnem programu objavljamo pogovora z zanimivima gostoma. Prisluhnili bomo slovenskemu inženirju mednarodnega slovesa Marjanu Pipenbaherju, ki se je kot odgovorni projektant nazadnje podpisal pod most na hrvaški polotok Pelješac. Poročevalec s kriznih žarišč Boštjan Videmšek pa nam bo predstavil svoj pogled na grozeče posledice podnebnih sprememb. Prisluhnili pa bomo tudi odlični glasbi, med drugim irskemu blues rock kitaristu Roryju Gallagherju.

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste lahko prisluhnili pogovoru z župnikom Mitjem Markovičem, ki je po 16 letih odšel iz župnije Krško – Videm ob Savi, te dni pa se že spoznava z župnijo Šentjur. Pogovarjali pa smo se tudi z brestaniškim župnikom Jožetom Špesom. V tamkajšnji občini, na Malem Vrhu pri Globokem, se je namreč v torek zrušila podružnična cerkev sv. Jakoba.

Ob Telovem smo se pogovarjali z duhovnikom Mitjo Markovičem, župnikom v župniji Krško - Videm ob Savi. Kako povezovati starodavno tradicijo krščanstva z novimi pristopi in tudi pričakovanji sodobnega vernika? Kako opazuje in prepoznava tokove v družbi, kako se nanje odziva v svoji duhovniški službi ter kje najde mesto za prinašanje dobrega in Božjega?

Enotni (pomežik, pomežik, dregljaj, dregljaj) in v popolnjeni zasedbi, kar pomeni, da se je četvorcu brez krmarja za okroglo mizo pridružil še dinamični dvojec priznanih avtorjev, zeleno-belih obsedencev in soustvarjalcev našega spletnega domovanja, Bošti in Žiga, smo se lotili forenzičnega pregleda kraja zločina, torej ravnokar zaključene sezone. Pri tem so nam izdatno pomagali tudi OptaŽabarjevi podatki. Dotaknili smo se tudi poprejšnjih sezon ere, ki se, kot vse kaže, vendarle zaključuje. Nismo mogli mimo organizacijskih, sistemskih, igralskih, tekmovalnih in sploh vseh jedrnih aspektov vsesplošne, zablod polne stagnacije, ki je v rikverc povozila nekdaj sila popularno pripovedko o "najboljem klubu na Balkanu pa i šire". Vitrine so sicer polne, a duša je ostala prazna in še naprej zaman tava naokrog, iščoč karkoli, kar vsaj na prvi pogled spominja na čvrste temelje spodobne športne ustanove. Smo kaj zgrešili? S katero izjavi zašli na stranpota? Povejte nam!Priporočamo v branje ocena sezoneBoštjan Videmšek - DNK OlimpijaŽiga Gombač - Obstaja le Olimpija Miha Zupan - Zgodila se je Olimpija Boštjana najdete na  Twitterju , Žigo najdete na Instagramu in Facebooku,Najdete nas na Uradni strani,  Facebooku, Twitterju in Instagramu. Stara zasedanja TD OFC najdete v vaši najljubši podkast aplikaciji, najsigre za Jabolčno, Googlovo , Spotify ali katero tretjo. Veseli bomo dobrih ocen in tudi vprašanj v jabolčni aplikaciji, ki to trenutno edina podpira, še bolj pa če boste vest o obstoju podkasta posredovali še komu, ki bi ga ta kanil zanimati

Napoved: Izrael in palestinsko gibanje Hamas sta po 11-ih dneh silovitega obstreljevanja razglasila prekinitev sovražnosti. Bo krhko premirje vzdržalo? Je konflikt vplival na razmerja sil na Bližnjem vzhodu? Kdo je z njim pridobil in kdo izgubil? Ali smo zdaj kaj bližje rešitvi izraelsko-palestinskega spora? Odgovore iščejo voditelj Blaž Ermenc in gostje: - Jernej Mueller, generalni direktor Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na zunanjem ministrstvu, - doktor Primož Šterbenc, strokovnjak za Bližnji vzhod, predavatelj na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, - Boštjan Videmšek, novinar in publicist, - Karmen Švegl, bližnjevzhodna dopisnica.

Toplovod v specialni podkast epizodi gosti Boštjana Videmška in Andraža Terška, novinarja katastrofe in pravnika filozofa, dva odlična predstavnika generacije, ki bosta vsak iz svojega kota poskušala pojasniti zgodovinski fast forward, ki ga na posteljici iz epidemije živimo že eno leto. Kako smo šli v maloro? Kako so svetu zavladali kreteni? Kako smo se lahko na to navadili? Katere signale smo spregledali? In kaj nam je storiti, da bo nova realnost manj distopična, kot je.

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije.

Iran se je z napovedjo dodatnega bogatenja urana, ki močno presega bogatenje, predvideno v jedrskem sporazumu, spet znašel v središču pozornosti mednarodne javnosti. V Teheranu ob tem z olajšanjem pričakujejo konec mandata ameriškega predsednika Trumpa, ki se je odrekel jedrskemu sporazumu in uvedel ostre ukrepe proti Iranu. Se bo s prihodom nove ameriške administracije končala izolacija te bližnjevzhodne države? Kakšno je življenje v islamski republiki, kakšen je njen vpliv v regiji? Več o tem voditelj Blaž Ermenc z gospodarstvenikom in gosti v studiu. Gostje: - Jernej Muller, v.d. generalnega direktorja Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko pri Ministrstvu za zunanje zadeve, - doktor Jožef Kunič, nekdanji slovenski veleposlanik v Iranu, - doktor Primož Šterbenc, strokovnjak za Bližnji vzhod, predavatelj na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, - novinar in publicist Boštjan Videmšek.

Alojz Rebula: Apokrif Ciril Kosmač: Lovim pomladni veter Matea Gorjup: Pišem Boštjan Videmšek: Plan B Recenzije so napisali Andrej Arko, Ana Geršak, Cvetka Bevc in Iztok Ilich.

Boštjan Videmšek je poročal s številnih kriznih žarišč in poročal o humanitarnih posledicah vojn in konfliktov. O ljudeh, ki so izgubili vse. V svoji knjigi Plan B se posveča krizi, ki preti vsemu človeštvu, vse bolj grozeči podnebni katastrofi in nekaterim projektom spopadanja z njo. Projektom, ki vzbujajo nekaj upanja. Planeta B namreč nimamo.

Oddaja Globine nas je vodila h koreninam zaupanja. Že ko se otrok uči prvih korakov, se srečuje z njim in lahko bi rekli, da je prava sestavina življenja v medosebnih odnosih. Hkrati pa je pogosto nekaj najtežjega stopiti v neznano. Kaj nas lahko nauči nebeška mati Marija? Z nami je bil župnik župnije Krško – Videm ob Savi, Mitja Markovič.

Ime tedna je postal Boštjan Videmšek, novinar in avtor knjige Plan B, zbirke zgodb o nenavadnih in trmastih vizionarjih, ki se vsak po svoje spopadajo s podnebno krizo. Zanjo je prejel priznanje knjiga leta 2020, veliko nagrado letošnjega Slovenskega knjižnega sejma.

Nemoten dostop do čiste pitne vode za umivanje rok je tudi v času pandemije nedosegljiv za skoraj 40 odstotkov svetovnega prebivalstva. Tudi skoraj polovica šol po svetu svojim učencem ne more zagotoviti tega osnovnega ukrepa za preprečevanje širjenja virusa. A voda je poleg tega vse pogosteje vzrok za konflikte marsikje po svetu. Bo torej ta vir življenja v 21. stoletju to, kar je bila nafta v 20. stoletju? O tem v tokratni epizodi podkasta Kronika+ s poznavalci področja z vsega sveta; gost je tudi novinar Boštjan Videmšek.

"Več ko pišemo ali govorimo o nekem zemljepisnem imenu, bolj ko bo v izhodiščni obliki podobno slovenskemu jeziku, prej ga bomo, verjetno, prevzeli. So kraji, ki imajo slovenska imena zaradi neke zgodovinske kontinuitete. To so denimo območja, na katerih še danes živi slovenska skupnost. Na drugi strani pa imamo seveda slovenska imena za kraje, s katerimi so bili nekoč ljudje veliko v stiku, kjer je na primer živela zelo močna slovenskega izseljenska skupnost, to je primer Čikaga in zapisa s slovenskimi grafemi," pravi dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

O prehodu iz vojnega v okoljsko novinarstvo, sodelovanju s priznanim fotografom Matjažem Krivicem, pogovarjamo se tudi o eroziji zaupanja v medije in novinarstvo ter...

Plan B je knjiga o podnebnih spremembah, ki pa – kot pravi avtor – ne želi naštevati številk in dejstev ter nizati apokaliptičnih podob, ampak predvsem predstaviti že delujoče načine spopadanja s podnebno krizo po vsem svetu, pa naj gre za majhne zgodbe zelene transformacije, kakršna poteka na samooskrbnem grškem otoku Tilos, za vsedržavne politične odločitve za spremembo, kot so jih sprejeli na Islandiji ali Norveškem, ali pa za globalno povezano zgodbo električne mobilnosti, ki teče vse od bolivijskih rudnikov litija do proizvodnje električnih baterij na Kitajskem. O priložnostih in pasteh, ki jih ponuja zelena transformacija, v tokratnem Sobotnem branju govorimo z avtorjem knjige, dolgoletnim poročevalcem iz vojn in kriznih žarišč Boštjanom Videmškom.

V najnovejši epizodi smo (na daljavo) gostili dva stara znanca Boštjana Videmška in Žigo X Gombača, ki bosta z nami sodelovala pri projektu spletne strani.Po novem smo dosegljivi na spletnem naslovu ENOTNOSTV rahlo kaotičnem slogu smo predstavili kako si predstavljamo to stran in potem odtavali v vse možne smeri od nostalgije za starimi časi do pogledov v (svetlo) prihodnost. Vsekakor se nam zdi, da je mogoče o našem nogometu razmišljati in pisati globlje in bolje kot je to sicer v navadi.Če vam je naše delo všeč, nas lahko torej tudi finančno podprete na naši novi spletni strani.  Ves iztržek bo šel za delovanje društva, plačilo strežnika, storitev SimpleCasta, najprej povrnitev stroškov, ki smo jih imeli z opremo, kasneje pa tudi investicijo v kak nov kos tehnologije. Pa vse ostale dejavnosti, s katerimi se želimo ukvarjati, se razume, začenši s knjigo ob stoletnici kluba. HVALA iz srca vsem, ki ste nas že ali pa še boste podprli!Najdete nas na Facebooku, Twitterju in Instagramu. Stara zasedanja TD OFC najdete v vaši najljubši podkast aplikaciji, najsigre za Jabolčno, Googlovo ali katero tretjo in našem Simplecast domovanju. Veseli bomo dobrih ocen in tudi vprašanj v jabolčni aplikaciji, ki to trenutno edina podpira, še bolj pa če boste vest o obstoju podkasta posredovali še komu, ki bi ga ta kanil zanimati.

Živimo na bledi modri piki. Ta pika je seveda naša Zemlja. Bleda pa ni zato, ker bi bila slabokrvna, tako meglena in v slabi resoluciji je bila videti na fotografiji, ki jo je pred 30 leti in šest milijard kilometrov stran posnela vesoljska sonda Voyager, preden se je nato obrnila stran in zapustila naš sončev sistem.Bolj kot bleda pa je modra. In predvsem je ta pika naš dom. Drugega nimamo in zakaj bi ga sploh zapuščali in iskali novega, čeprav bi bilo v njem tu in tam dobro kaj obnoviti ter popraviti, ker v njem kaj »pušča«, kak del je nalomljen ali pa visi s tečajev …Ljudje nismo vedno najboljši gospodarji. Sedem in še nekaj milijard ljudi, ki skupaj živimo pod skupno streho atmosfere, težko pripraviš do tega, da bi bili vestni prav na vsakem koraku. Sploh ker je takšen prostor, kakršen je naš planet, tako neobvladljiv. Kar pa ne pomeni, da se ni vredno potruditi. Toliko bolj, ker je treba okoljsko krizo nekako zagrabiti za roge in jo, rahlo podivjano, kot je videti, nekako umiriti.Dobra novica je, da nekateri med nami to poskušajo storiti. Najprej pa moramo krizo tudi razumeti. Vzroke zanjo in njene posledice.Po poti dobrih ali pa vsaj spodbudnih novic sta stopala novinar Boštjan Videmšek in fotograf Matjaž Krivic. Vedela sta, da ne bo kratka. In to še vedno vesta, ker nista prehodila vse.To poletje je pri založbi UMco izšla njuna knjiga Plan B, pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti.—-Boštjan Videmšek je v preteklosti za številne medije v Sloveniji in po svetu poročal s kriznih in vojnih žarišč na Balkanu, Bližnjem Vzhodu, v afriških državah in vse bolj ugotavljal, da se v ozadju kot vzrok marsikaterega globalnega problema skrivajo in vse bolj jasno in glasno izražajo podnebne spremembe.Je avtor knjig Vojna terorja: 10 let po 11. Septembru (2011), Upor: Arabska pomlad in evropska jesen (2013), Na begu (2016), Ultrablues (2014), Dispatches from the Frontlines of Humanity: A Book of Reportage (2019). Za knjigo Plan B, pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti, je stopil na teren, ki mu je bil sicer neznan, a si ga zlagoma udomačuje.

Pet let po množičnih migracijah v Evropo je Evropska komisija predstavila nov migracijski in azilni pakt, ki naj bi obnovil zaupanje med članicami in omogočil nov, prožnejši sistem obvezne solidarnosti. A glede na prve odzive je za nekatere članice tudi to preveč - in to v obdobju, ko smo soočeni z novo migrantsko tragedijo na grškem otoku Lesbos. Ta traja že veliko dlje od požara v tamkajšnjem begunskem taborišču. Pot naprej iščejo voditeljica Špela Novak in sogovorniki - Nina Gregori, izvršna direktorica Evropskega azilnega podpornega urada EASO, - profesor Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja, - profesor Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede, - publicist Boštjan Videmšek.

Zahvaljujoč Žigi smo se dobro uro in pol v etru počutili kot državljani enega takega čisto zaresnega naroda, ki živi, diha, je, pije, skratka čuti fuzbal.Žiga X Gombač piše za našo mladež, ter se v nebroj oblikah udejstvuje v medijskem prostoru. Pa skupaj z Boštijem (Videmškom op.a.) je tudi že kaj pretekel. No, v bistvu kar precej. Uvod v tokratno epizodo nam je dal misliti in mogoče bo nekoč nastopil čas tudi za glasbeno/subkulturni spin-off ali pa kako drugo obliko obravnave teh dveh tematik (seveda v povezavi s fuzbalom in športom vobče). Sicer pa je Žiga še eden od tistih "tapravih": ko so se dogajale pi*darije, je bil zraven, svoj čas je živel po zapovedih ultra' mentalitete in med spremljanjem Olimpije doživel marsikaj. Na kultni bežigrajski stadion je prvikrat stopil leta 1985 (kot je ugotovil naša živa enciklopedija Miha) in nič ne kaže, da bi ga ta ljubezen kdajkoli minila. Še več, skupaj z Boštijem sta prva in najprepoznavnejša člana naše razširjene družine, ki bo v kratkem pričela resno migati. Fajn bo, častna Šoletova!Žigo najdete na Instagramu in Facebooku, kmalu pa bo izšla knjiga, pravzaprav strip, Znamenitni naslovljen, v katerem so na igriv način predstavljene življenjske poti, zgode in nezgode tridesetih velikih Slovenk in Slovencev. Če vas matra firbec, si lahko nekaj strani za pokušino ogledate tule, prednaročite pa jo tamle. Zgleda hudo dobro in ta objava ni plačana :)Če vam je naše delo všeč, nas lahko torej tudi finančno podprete prek naše (zaenkrat še čisto osnovne in uboge) spletne strani. Ves iztržek bo šel za delovanje društva, plačilo strežnika, storitev SimpleCasta, najprej povrnitev stroškov, ki smo jih imeli z opremo, kasneje pa tudi investicijo v kak nov kos tehnologije. Pa vse ostale dejavnosti, s katerimi se želimo ukvarjati, se razume, začenši s knjigo ob stoletnici kluba. HVALA iz srca vsem, ki ste nas že ali pa še boste podprli!Najdete nas na Facebooku, Twitterju in Instagramu. Stara zasedanja TD OFC najdete v vaši najljubši podkast aplikaciji, najsigre za Jabolčno, Googlovo ali katero tretjo in našem Simplecast domovanju. Veseli bomo dobrih ocen in tudi vprašanj v jabolčni aplikaciji, ki to trenutno edina podpira, še bolj pa če boste vest o obstoju podkasta posredovali še komu, ki bi ga ta kanil zanimati.

Gost oddaje bo novinar in publicist Boštjan Videmšek, ki je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo - od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkeyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.

Poročali smo o proračunskih razpravah v ljubljanskem mestnem svetu, o nasprotovanju bioplinarnam v Lendavi, o kongresu Združenja zgodovinskih mest Slovenije v Tržiču, ter da je socialo varstveni zavod Prizma dobil prizidek, ki bo izboljšal bivalne pogoje stanovalcev.

Tokrat smo ostali brez Klinota, ki je bil poslan na misijo na bližnji vzhod, sicer zelo domač teren zeleno-belega gosta. Boštjana Videmška poznate kot novinarja, ki se nam oglaša s kriznih žarišč širom sveta, pretekli teden je gostoval in (tudi o tem) kaj povedal v odlični epizodi Podrobnosti, katere poslušanje vam res iskreno priporočamo. Potem, ko končate s tole, se razume.Pri nas je beseda seveda tekla o Olimpiji tako in drugače. O Boštjanovih navijaških začetkih, z vsemi mogočimi čustvi nabitem koncu osemdesetih let, ko se je na bežigrajski tribuni prvikrat pojavil transparent GREEN DRAGONS in so se med navijači sklepala zanimiva, nenavadna, a za tiste čase povsem logična zavezništva. Zapluli smo med nostalgičnimi nogometnimi in košarkarskimi spomini in kruto realnostjo sedanjosti - nekaj malega smo povedali tudi o tekmi z Muro, pohvalili okolje in rast dotičnega kluba, ter se vprašali kaj je tisto, kar manjka nam, da bi bili tam, kjer si vsi navijači želimo, da bi bili. Materiala kakopak ni zmanjkalo. Na koncu smo vnovič prišli do spoznanja, da je nogomet, ne glede na okolje, tisti univerzalni jezik, ki ga razume cel planet. Redosled epizode:8:48 - Mura : Olimpija, intermezzo med debato1:18:24 - Vesti iz zemlje - tedenski pregled zeleno-belega dogajanja-||- - KK Cedevita Olimpija1:24:20 - HK SŽ Olimpija1:24:57 - ŽNK Olimpija1:25:17 - sklepni del o basketu, nekih drugih časih, tiranu Sagadinu, Marku Tušku in družinski pici, ter enem in edinem - Žarku Djurišiću. Pa bratih Trotter.Boštjana najdete na Twitterju. Nas tudi. Teletekst ali kam greste lahko v tem tednu na tekme Olimpije:NK Olimpijanedelja, 10.11. Ob 16:45 proti Taborju v StožicahMlajše selekcije NK Olimpijasobota, 9.11. 2019 proti Muri v Bakovcih, kadeti ob 12:00, mladinci ob 14:00Cedevita Olimpijasreda, 6.11. Ob 18:15 v Eurocupu v Istanbulu proti Darušafakisobota, 10.11. Ob 20:00 v Aba ligi v Kopru proti Primorski - derbinaslednja domača tekma šele 13. 11. v EurocupuHK SŽ OlimpijaPremor do 14. 11.ŽNK OlimpijaPremor do 17. 11. 

Po dobrem letu je zopet uletel Boštjan Videmšek – Bošti in postregel z novo dozo zgodb iz kriznih žarišč. Kljub težkim temam smo se potrudili, da smo to epizodo končali s starim černobilskim rekom “Not great, not terrible”. Podrobnosti lahko poslušaš v svoji omiljeni podkast aplikaciji: Zapiski: Še ena smrt Al Bagdadija Lithium – The […]

Sobotno kolesarsko romanje Od Marije k Mariji se je začel s sveto mašo v župniji Dobrepolje-Videm. Kolesarje povsod spremljajo prijatelji, naši poslušalci in jih zelo lepo podpirajo, Bogu hvala za naše poslušalce. Vabljeni k poslušanju.

Ko je gost Boštjan Videmšek, so Podrobnosti “s terena”. Tokrat je bil v Severni Koreji. Feedback je vedno dobrodošel. Lahko nam težite na Twitterju oziroma preko maila podrobnosti(afna)apparatus.si. Podrobnosti lahko finančno tudi osebno podprete. Zapiski: Travmatizirani ujetniki ideologije in geostrateškega obračuna (FOTO) – Boštjanov članek v Delu Lau(f) Story – predstava  

Elektromobiliai dažnai vadinami ateities transportu. Jais keičiant automobilius su vidaus degimo varikliu sprendžiamos oro taršos ir klimato kaitos bėdos. Vis dėlto augant elektromobilių populiarumui, keliskart išauga ir jų gamybai naudojamų elementų, pavyzdžiui, ličio ir kobalto gavyba, kuri taip pat veikia aplinką ir žmonių sveikatą. Tik mes to nematome. „Boliviečiai labai kenčia, nes vienintelius vandens, kuriuos jie turėjo, išteklius – kalnų šaltinius ir upes – ličio karbonato garinimui dabar naudoja rangovai, teikiantys paslaugas valstybinei ličio kompanijai „Comibol“. Jei ir toliau viskas taip tęsis, po poros metų Ujūnio druskožemis taps tikra dykuma – vieta be žmonių ir gyvūnų“, – pasakoja slovėnų žurnalistas Boštjanas Videmšekas, keliaujantis ličio keliais Bolivijoje, Kinijoje ir Jungtinėse Valstijose. Autorė Inga Janiulytė.

Elektromobiliai dažnai vadinami ateities transportu. Jais keičiant automobilius su vidaus degimo varikliu sprendžiamos oro taršos ir klimato kaitos bėdos. Vis dėlto augant elektromobilių populiarumui, keliskart išauga ir jų gamybai naudojamų elementų, pavyzdžiui, ličio ir kobalto gavyba, kuri taip pat veikia aplinką ir žmonių sveikatą. Tik mes to nematome. „Boliviečiai labai kenčia, nes vienintelius vandens, kuriuos jie turėjo, išteklius – kalnų šaltinius ir upes – ličio karbonato garinimui dabar naudoja rangovai, teikiantys paslaugas valstybinei ličio kompanijai „Comibol“. Jei ir toliau viskas taip tęsis, po poros metų Ujūnio druskožemis taps tikra dykuma – vieta be žmonių ir gyvūnų“, – pasakoja slovėnų žurnalistas Boštjanas Videmšekas, keliaujantis ličio keliais Bolivijoje, Kinijoje ir Jungtinėse Valstijose.

Po dolgem času se je Bokiju in Anžetu ponovno pridružil novinar Dela, Boštjan Videmšek. Boštjan je povzel svoje delo v letu 2017 in pokomentiral trenutno situacijo z begunci v Grčiji. Skupaj so debatirali o verižni reakciji vojn v zadnjih 25 letih in na kakšen način jih mediji spremljajo danes. Boštjan je tudi opisal svojo pot […]

Boštjan Videmšek je nazaj. Tokrat je govora o Turčiji in Siriji. Feedback je vedno dobrodošel. Lahko nam težite na Twitterju oziroma preko maila podrobnosti(afna)apparatus.si. Podrobnosti lahko finančno tudi osebno podprete. Zapiski: Kriki iz Alepa »Moja sveta vojna je skrb za bolnega očeta« Globalno igranje s sirskimi življenji Odprta vrata diktature »Bojim se, da je odločitev […]

V 61. epizodi je zopet gostoval novinar Boštjan Videmšek. Z Bokijem in Anžetom so se pogovarjali o sredozemskih državah, njihovih tesnih povezavah in njihovem odnosu do begunske krize. Skušali so primerjati svet z in brez interneta in kaj je le-ta prinesel (in odnesel). Bošti bo te dni izdal tudi knjigo Na begu, v kateri opisuje […]

Z dolgoletnim kriznim poročevalcem o politični korektnosti, rasti evropskih zidov in neverjetno hitrem širjenju sovraštva. Kako v medijih naslavljati begunsko krizo in koga še...

V Podrobnosti je zopet uletel novinar Boštjan Videmšek, ki je tudi tokrat postregel z realnimi zgodbami s terena. V tej epizodi smo se pogovarjali o begunski krizi, ki se odvija po vsej Evropi. Bokijeva želja je bila, da poizkusi to epizodo izpeljati na čimbolj pozitiven način. Ni kazalo dobro, a je Boštjan Videmšek postregel tudi […]

V tokratni epozodi zopet gostuje “prinašalec dobrih novic”, novinar Dela Boštjan Videmšek. Bokiju in Anžetu postreže s svežimi vtisi iz propadajoče Grčije, opiše tipično zgodbo sirskih beguncev, na koncu pa skupaj predebatirajo škandal Fife in med sabo primerjajo velike športne organizacije. Nekje vmes se omeni Tim Roth. Feedback je vedno dobrodošel. Lahko nam težite na […]

Vesna Milek piše za Delo in dela intervjuje. Japonska! Na oddajo se lahko naročite prek iTunes ali RSS in jo najdete tudi na Twitterju ter Facebooku. Anže je na Twitterju @anzet. Podprete jo lahko tudi osebno. Zapiski: Boštjan Videmšek Delo.si Vesna – Japonska Mariborska Drama in Balet Toy Story Blade Runner Rutgher Hauer – tears in […]

Novinar Dela Bošti tokrat poroča o izkušnjah iz popotresno porušenega Haitija in finančno nokavtirane Grčije, dotakne se tudi nerešljive situacije na Bližnjem vzhodu. Objasni razliko med talibi in talibani, na koncu pa Bokiju in Anžetu pove, kdo je legitimen predsednik Haitija, katerega live nastop si je res vredno pogledati (link spodaj). Feedback je vedno dobrodošel. Lahko […]

Boštjan Videmšek je novinar Dela. Pravkar se je vrnil iz Sirije, tako da je pogovor tekel o Bližnjem vzhodu in tretji svetovni vojni. Feedback je vedno dobrodošel. Lahko nam težite na Twitterju oziroma preko maila podrobnosti(afna)apparatus.si. Podrobnosti lahko finančno tudi osebno podprete. Zapiski: Boštjan: Twitter / Facebook / Spletna stran  Boštjan na Delu – Pas nestabilnosti se združuje […]

Boštjan Videmšek je bivši športni novinar. Zdaj po svetu pokriva krizna območja. (Pre)veliko teče. Na oddajo se lahko naročite prek iTunes ali RSS in jo najdete tudi na Twitterju ter Facebooku. Anže je na Twitterju @anzet. Podprete jo lahko tudi osebno. Zapiski: Boštjanove knjige Delo.si Sportske novosti Avtomagazin Ekipa Ivo Štandeker Ervin Hladnik Milharčič Adam […]

Kaj je pravo novinarstvo? Odgovarja Boštjan Videmšek, dolgoletni krizni poročevalec Dela, ki pojasni tudi, zakaj se mu gnusi t.i. uravnoteženo novinarstvo. Odkrito spregovori o temnih plateh...