Podcasts about Cene

Pravljico Copotavi Cene je napisal Boštjan Gorenc – Pižama, pripoveduje pa jo Marijana Brecelj. Pravljica je del nove serije Logopedskih pravljic, ki so odličen pripomoček za razvoj govora. V seriji je 8 pravljic za 8 težje izgovorljivih glasov (S, Z, C, Š, Ž, Č, L in R). Vsaka pravljica je na spletni strani lahkonocnice.si in v aplikaciji Lahkonočnice nadgrajena s petimi kratkimi animiranimi videi, ki vabijo na zabavno glasovno telovadbo.

Vse se laže preboli kot krivico. Odpustiti povzročeno zlo pomeni spravo, odpuščanje. To svetopisemsko stališče je prastaro, a težko uresničljivo. Tudi nam povzroča težave. Meni omenjanje sprave v zaporedju vrine v spomin tri dogodke. Vojna. Vsak večer zagrnjena okna. Strel v gluho noč. Zjutraj leži v sadovnjaku mrtev človek. Partizan, ki se je bil vračal od tam, kamor je bil poslan kot »terenska zveza«. Ni padel pod okupatorjevim strelom, kar daje misliti. Francetov France ga je na hitro pokopal ob jablano. Ni se razvedelo. Pokojnik ima svoje spominsko obeležje. Na njem je zapisan kot Nace, a da je bilo njegovo pravo partizansko ime Cene. Čudna pomota. Še ista vojna. Blizu hiše straži nemški vojak. Zelo mlad človek. K sebi vabi kodrolasega dečka: Komm her, Pöblein. Komm! (= deček, pridi sem; pridi!). Otrok zbeži k hišnim vratom. Vojak povesi glavo. Ta človek zagotovo ni moril. Vzet je bil družini in poslan na bojni ples. S kom naj se spravi, če še živi? Po vojni. Nenadoma zmanjka nekaj ljudi. Včeraj je mizar Jože še bil, naslednji dan ni prišel v delavnico. Ni ga bilo nikoli nikamor več. »Pa tak funkcionar je njegov brat,« so se nekateri čudili, drugi pa namigovali. Na nobeni spominski plošči ni njegovega imena. Trije dogodki iz zgodovinskega časa, ki se dotikajo moje kože. Kaj pa vsi drugi, zdaj že znani, in vsi neznani na obeh straneh ideološke črte! Sprava. Ta je doma na sredi srca, sicer je prevečkrat le bolj ali manj bobneča beseda. Spravni spomeniki pa so opomniki. Eden je komaj dovolj. »Pa se ne moreta spravit,« so kdaj modrovali starejši ljudje na račun sovaščanov, ki sta se bodla zaradi drevesa, posekanega na meji, in jih »tud sodnija ne more poglihat«, so rekli. Stara zaveza pozna spravne darove, navadno živali. A ne samo teh; modri Sirah pravi: »Gospodu po volji je odstopiti od hudobije, sprava je odstopiti od krivice.« Nobenega zaklanega vola, ampak - odpuščanje. Pa pravimo: tudi če bi odpustil, ne bi mogel pozabiti. Saj ravno spominjati se je treba, da ne bi ponavljali znanih grozot. Svet se razpenja čez Vzhod in Zahod, Sever in Jug. Kar niso le strani neba, so pomenljiv obraz današnjega sveta.

Pravo na subvencionisani stambeni kredit imaju državljani Srbije starosti 20-35 godina. Do sada je odobreno oko 4.700 zahteva, od toga 65 odsto u Beogradu i Novom Sadu, od čega je 70 odsto zaposlenih. Za nezaposlene kredit glasi na jemca, koji to može biti do 70 godine starosti. Ako je to prva nekretnina, moguće je dobiti povraćaj PDV-a. Uslovi otplate su 1,5 odsto kamate prvih 6 godina, a nakon toga subvencija u margini banke, što je 50 evra mesečno manje u odnosu na komercijalni kredit, dakle do 30.000 evra uštede do kraja isplate. Trošak obrade kredita je oko 100 evra i učešće 1 posto. Na uzetih 100.000 evra banci vratite 180.000 na 40 godina. Subvencionisani stambeni krediti imaju ograničen budžet, pa je procena je da je limit do 9000 korisnika. Država garantuje bankama vraćanje kredita u potpunosti. Zbog ekonomske situacije u svetu i smanjenja potrošnje, novac će biti povoljniji, što će pojeftiniti kredite. Međutim, to ne znači i da će cene nekretnina pasti. U Srbiji se godišnje izgradi 30.000 stanova, populacija u Srbiji se smanjuje, a tražnja za nekretninama raste. Iako, naizgled nema logike, ko onda kupuje stanove, odgovor je dijaspora i kompanije. Gost: Vladimir Vasić, finansijski konsultant i bivši generalni sekretar Udruženja banaka Srbije.

Víctor Becker (Economista, Director del Centro de Estudios de la Nueva Economía - CENE) La Bisagra

Vlada, sindikati in delodajalci vendarle podpisali dogovor o pokojniki reformi. Pokojninska doba ostaja 40 let, vendar bomo delali bomo dlje!Novela o zdravstveni dejavnosti uspešno prestala tudi zadnje parlamentarno sito, razprava je bila znova burna, minila je ob obstrukciji dela opozicijskih poslancev.Cene stanovanjskih nepremičnin lani zrasle za 8,5 odstotka, višje tudi najemnine.Starši, ki imajo otroke v zasebnih vrtcih, opozarjajo, da je novela trojanski konj.Policija v zadnjih letih beleži porast medvrstniškega nasilja.Države v pripravah na današnjo Trumpovo napoved o uvedbi dodatnih carin.Vreme – delno jasno bo tudi v prihodnjih dneh, nekaj padavin se obeta v soboto zvečer.

Zabaven, sproščen in nekompliciran je moj tokratni super gost, ki se je ravno vrnil s Španije. Kjer je zmagal na 310 kilometrskem trailu, v norih pogojih, a brez jamranja. Aleša sem izprašal vse o njegovih pripravah, taktiki, opremi in filozofiji - sedaj mi je že malo bolj jasno, kako se je v samo par sezonah izstrelil med najboljše ultraše pri nas in v Evropi. Gorenjec, ki bo to nedeljo prostovoljec na dobrodelnem Najnaj21 rad izziva svoje meje. Po ogledu tegale podcasta bodo pete zasrbele tudi vas. Kdaj gremo na stotko?

Víctor Becker (Economista, Director del Centro de Estudios de la Nueva Economía - CENE) La Bisagra

Med poudarki še: - Osnovnošolci Idrijskega in Cerkljanskega na medobčinskem parlamentu o izboljšavah šolskega sistema - Ali je projekt enote doma starejših v Dobju ogrožen, ker niso dobili izvajalca? - Občini Mokronog - Trebelno grozi vrnitev evropskega denarja, če ne vzpostavijo poslovne cone - Postojnski in reški gasilci že vrsto let zgledno sodelujejo, zdaj tudi pri pilotnem čezmejnem projektu SEPORA

Victor Beker- Economista Dir. CENE-UB @laurasverdlick 12-3-2025

Skuplje nego u Nemačkoj!!! Potrošači u Hrvatskoj su frustrirani rastom cena. Održan je niz bojkota supermarketa, koje su podržala društva za zaštitu potrošača, sindikati, političke stranke, pa čak i ministar privrede. Bojkot se proširio i na više zemalja u susedstvu. Da li su bojkoti doneli željene rezultate? Šta će dalje biti sa inflacijom i rastom cena? Boris Rabrenović razgovara sa koleginicom Ivanom Zrilić i doktorom ekonomskih nauka i bivšim ministrom privrede Hrvatske Ljubom Jurčićem. Von Boris Rabrenovic.

Toni pravi, da je kot vsi drugi. Od slehernega povprečnega Slovenca se razlikuje le po tem, da se že leta bori z odvisnostjo, ki ga je pripeljala tudi do najnižje točke. Brezdomstva. Cene stanovanj v Kopru so astronomske, kapacitet je enostavno premalo. Trenutno živi v Zavetišču za brezdomne osebe v Kopru, kjer je 14 postelj. Ena od teh je Tonijeva, ki se šteje med srečneže, saj se na slovensko obalo v zimskih mesecih zaradi ugodnih temperatur premakne veliko brezdomnih. Na fotografiji lahko vidite predmet, ki Toniju veliko pomeni. Ročno je izdelal okrasno leseno strukturo, ki danes krasi vhod v Zavetišče za brezdomne osebe v Kopru.Celoten januar bomo opozarjali na pozabljene, na prezrte, na tiste, ki jim je v mrzlih dneh še kako težko. Na ulicah, v zavetiščih in dnevnih centrih smo snemali pogovore z brezdomnimi posamezniki, ki so bili pripravljeni deliti svojo zgodbo.

-Socialni demokrati zahtevajo ponovitev razpisa za generalnega direktorja policije, in sicer še pred interpelacijo zoper notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Bodo pa v SD podprli razrešitve članov sveta Agencije za energijo. Drugi poudarki oddaje: - Medtem ko se nadaljujejo izraelski napadi na Gazo, naj bi bili pogajalci blizu dogovoru o prekinitvi ognja - Na avstrijskem Koroškem na neobvezujočem referendumu podprli zakonsko prepoved vetrnih elektrarn - Cene nafte najvišje po štirih mesecih; pri nas opolnoči podražitev pogonskih goriv in kurilnega olja

Piše:Miša Gams, bereta Renato Horvat in Sanja Rejc. Pesniška zbirka Žilažili pesnice, performerke, igralke in pevke z umetniškim psevdonimom Anjuta, nadaljuje zastavljen rez, ki v podobi krvaveče rane kot posledice kirurške zareze sameva na naslovnici pesniškega prvenca Rane rane. Zbirka, sestavljena iz pesmi v obliki QR kod, ki vodijo do multimedijsko raznolikih pesniških – zvočnih, vizualnih in performativnih – utrinkov, predstavlja inovativen preplet različnih umetniških disciplin, pristopov, žanrov in sodelujočih umetnikov, ki so zaokrožili zgodbo okrog osebnih ran Anje Novak pa tudi ran, ki so se odprle v naši družbi in še vedno krvavijo. Njena druga pesniška zbirka nudi intimen pogled v takšne in drugačne rane iz vidika žile, ki preko srčnega utripa in pulziranja krvi sporoča drugi žili svojo zgodbo in to povsem intuitivno, v skladu s prepričanjem, da sta naša fizionomija in duševnost nerazdružljiv fenomen, ki vedno znova poraja nove eksplozije inspiracije in (znotraj)telesne ekstaze. Pri tem kot osrednji punctum motri nenehno spremembo in minljivost, saj tako kot po Heraklitu nihče ne stopi dvakrat v isto reko, tako tudi v skladu s pesničino filozofijo “nihče ne stopi dvakrat v isto žilo”, saj: “… tam ni več iste krvi / večnost je laž laži / koncept obljube ne zdrži / resnica je v tem / da vse beži / resnica je vsak / trenutek in / potem ga več ni / resnica je / da zdaj me srečaš / takšno in čez trenutek / zavržeš me drugačno”. In na koncu pesmi doda: “… kdo me bo ljubil tako spremenljivo / kdo me bo ljubil golo / … / Resnico.” Zdi se kot da je pisanje v zbirki Žilažili obupen poskus premagovanja groze, zevajoče skozi manko, ki ga razpira rana, ki se nikoli ne zaceli. Na tem mestu iskanja gole resnice in hkrati strahu, da bo napačno razumljena, se kot nadomestek neustrezne besede lahko znajde le še dotik. V pesmi Objemi me se sprašuje, kako streči smrti, če ne vemo nič o tem, kako streči življenju: “Še večja groza / od vseh groz / v človeku / je groza, / ko imaš čas se z grozo soočiti. //...// Dotik / je vpoklican / tam, / kjer besedi / spodleti.” Lahko bi rekli, da Anjuta v drugi zbirki še bolj razvija svojo subtilnost, ekspresivnost in telesnost, skupaj z mesenostjo pa se rana le še bolj razpira, bolečina postaja večja, oprijemljivejša pa tudi bolj ozaveščena in prizemljena v konkretnih metaforah oz. prispodobah. V pesmi s pomenljivim naslovom Baba zapiše, da je narejena iz “Ahilove kože”: “Narejena sem / iz kože na podplatu, / ki vse čuti. / Preživela sem / rod za rodom / in sem izpred / tega časa. / Moja globoka rana / so globalna vrata. / Členek sem, / na katerem se obračata / divjina in beton. / Članek sem / v National Geographicu.” Z namigovanjem na biblijski izgon ženske iz raja pripelje pesem do zanimivega preobrata, v katerem subjektka postane plen, ki ubije plenilca; Bog-inja, ki kot sumerska kača Uroboros nenehno lovi in žre samo sebe: “Nič božjega ni / na meni. / Razen njegove sence, / ko me hoče skrit / pred / svetom, / pred / teboj, / ki si svet. / Ti sam / si Bog, / ki si ga / lačna. / Jej.” Pesniška zbirka Anje Novak Anjute Žilažili je razdeljena na deset vsebinskih sklopov. Pesmi po dolžini segajo od najkrajših pesniških formulacij, imenovanih Mikrocirkulacije in se nahajajo v obširni paleti kapilar – pretočna, zadihana, cvetoča, brihtna, vročekrvna, frontna, prestreljena, sočutna, igriva, brezskrbna, radostna in počena kapilara, – pa do daljših eksperimentalnih pesmi, žalostink, molitvic in poslavljanj tako od ljubega kot od delov telesa, ki jih je zapustil pesničin alter ego. Bolezen ji pomeni le “zdrav odziv na bolan svet”, “oblika nemega političnega protesta”, ki zareže v bridko resnico o prepletenosti družbenega in individualnega telesa. V pesmi Anoreksija sprašuje “kako ravnati z rano, ki ne neha krvaveti”, v pesmi z naslovom Moja bolezen pa odsekano in malodane “robotsko” zapiše: “Moja bolezen / čas za začasno vrnitev telesa / njemu meni samemu. / Moje telo / biološki stroj, / ki ga želita služba / in družba na silno nazaj. / … / Moje telo / mašina.” Nekaj pesmi preveva izrazita družbena kritika zaradi neperspektivne stanovanjske in zaposlitvene politike, pri čemer lahko subjektka nastopa kot igralka ali kot čistilka zgolj z menjavo pravih natikačev. V pesmi Cene se razburja nad previsokimi cenami nepremičnin za mlade ter pomenljivo ugotavlja: “Kako naj tržim / svoje možgane, / da bom preživela. / Vem, da nič ne vem / in da vse znam.” V sklopu Krčne žile in krvni strdki se Anjuta poigrava z motivom starogrške Meduze ter secira moški pogled na strastno in pobesnelo žensko, pri čemer citira filozofinjo in pisateljico Hélène Cixous, ki na nekem mestu zapiše: “Moški so iz Meduze naredili pošast, / ker so se bali ženske sle in besa”, drugod pa opazimo vpliv romana Hladnokrvno Trumana Capoteja. Zdi se, da se kljub več kot stotim objavljenim pesmim, Anjuta ne more izpeti, saj se v zadnjem razdelku sprašuje “Katera pesem več obžaluje, zamolčana ali izpeta?” Pesničino krvaveče brezno kar še naprej bruha pesmi, ki druga drugo lovijo za rep, zato nas ne preseneča grafika francoskega slikarja Jeana-Léona Gérôma, objavljena na koncu zbirke, ki prikazuje golo Resnico v podobi mlade ženske, ki se z bičem v roki vzpenja iz vodnjaka z odprtimi usti v želji, da bi kaznovala človeštvo. Zbirka Žilažili Anje Novak Anjute je tako iz vsebinskega in stilističnega kot iz grafičnega vidika nekaj posebnega – je precej ožja od klasičnih knjig, poleg tega pa celotno zbirko preveva manjša luknja, skozi katero drsi gladka modra vezalka, ki jo lahko zavežemo na različne načine. V zbirki naletimo na številna drobna presenečenja, ki popestrijo tako vizualno podobo knjižice kot sámo branje. Naj namignemo, da nam kak del knjige spotoma lahko ostane v dlaneh, a ne zaradi tega, ker bi bil premalo zalepljen, temveč zato, ker se pesnica poigrava z naravo realnosti, namenskostjo posameznih stvari in dobesedno interpretacijo osebnega pečata. Ni naključje, da nas v uvodu pričaka citat pisatelja in filmskega režiserja Cliva Barkerja: “Vsak od nas je knjiga krvi; rdeči smo, kjerkoli nas odpreš.” In dejansko ima bralec oz. bralka pri prebiranju zbirke občutek, da se avtoričina zevajoča rana lahko zlepi z ranami vsakega izmed nas – tako kot se žila žili razkrije na mestu, kjer najbolj krvavi. In to je pravzaprav odlika prvinske poezije – da v nas priteka in iz nas izteka ista, a vsakič drugačna sila, ki jo lahko imenujemo tako Eros Thanatos kot tudi gola Resnica.

Drugi poudarki iz oddaje: - V Izoli načrtujejo eno telovadnico za dve srednji šoli skupaj - Katere novosti predvideva 3 milijone evrov vredna prenova nekdanjega cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki -Praznično vzdušje v največjem pomurskem mestu

Bi lahko številne nepravilnosti v Centru za varovanje in zaščito le odnesle ministra Poklukarja?Cene plina in elektrike ponekod znižane za nedoločen čas, pri drugih dobaviteljih v času večje porabe do februarja.Ukrajinci se pripravljajo, da bodo tudi po 12 ur na dan brez elektrike, želijo pa si predvsem miru.VREME: Popoldne bo še oblačno, jutri se bo čez dan postopoma razjasnilo.

Živimo v času vse večjih potreb po električni energiji, hkrati se soočamo z več krizami, tudi okoljsko. Kako, če sploh, bomo zaznali, da bomo v novo leto vstopili z enim energetskim virom manj: Termoelektrarna Šoštanj bo opravljala le še gospodarsko javno službo za zagotavljanje toplote za Šaleško dolino. Hkrati so zneski na položnicah, ki jih trenutno plačujejo gospodinjstva, zamejeni in še ne kažejo resničnega novega obračunavanja omrežnine. Soočamo se tudi z energetsko revščino. Kakšna je prava kombinacija energetskih virov za Slovenijo in katera vprašanja si moramo zastaviti? O tem s prvim varuhom slovenskega energetskega sistema, direktorjem Elesa Aleksandrom Mervarjem.

Mariborska gospodinjstva čaka v praznični sezoni dobra in slaba novica. Ogrevanje domov Energetike Maribor se je to jesen že dvakrat pocenilo, cene pa naj bi vsaj takšne ostale tudi v novem letu. Z novim letom pa se bo podražil odvoz odpadkov podjetja Snaga. Več v sredini rubriki Maribor, imamo problem.

Z novim letom bodo ambulante družinske medicine in pediatrije plačane bolje, zaživel bo nov model obračunavanja stroškov, med drugim bodo vključene obravnave na daljavo. Po besedah direktorice zdravstvene blagajne Tatjane Mlakar so dodali še možnost za obravnavo pacientov z več bolezenskimi stanji. Za to so namenili dodatne 4 milijone evrov. Že letos pa je pričakovati znižane cene za slikovno diagnostiko. Ostali poudaki oddaje: - Termoelektrarna Šoštanj bo do konca prihodnjega leta postala toplarna; prehodno obdobje bo državo stalo 323 milijonov evrov. - Josep Borrell še zadnjič kot visoki zunanjepolitični predstavnik Unije pozval k mirovnemu dogovoru na Bližnjem vzhodu. - 46 odstokov uvoženega medu v Evropski uniji ponarejenega. Od danes veljajo strožja pravila uvoza.

Send us a textPOLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=84N6AK9XMXA64Dobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 159Danes z nami spet v dvoje Jure in Rimanic in žirafa. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:00 Intro00:00:11 Intro00:00:43 Pride gostja00:02:19 Višina in vrat00:03:16 Ali žirafe bruhajo?00:04:50 Prehranjevanje00:05:48 jezik00:07:41 Srce in krvni obtok00:09:31 Spanje00:11:35 Vzorec kožuha00:12:28 Komunikacija00:13:19 Parjenje in družina00:15:04 Plenilci00:18:12 Evolucija00:19:04 Zanimiva dejstva00:21:38 Jure se javlja iz Tajske!00:22:34 Updejt s Tajske00:24:35 Mozolji na riti00:26:23 Kokosi00:34:01 Resort00:35:02 Airpods00:37:42 Življenje v resortu00:39:45 Kako zgleda juretov dan na Tajskem00:45:48 Kako veš da je nekdo turist?00:46:44 Dredi00:49:16 Kaj še čaka Jureta?00:49:34 Vprašanja00:51:31 Si sam sebi lep?00:54:04 Najljubši komadi00:54:36 Ladyboy update00:55:32 Cene in denar00:57:36 Potovanje 1-10POSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Victor Beker- Economista Dir. CENE (UB) @laurasverdlick 13-11-2024

Drugi poudarki oddaje: Občina Bovec ter ministrstvi za obrambo in notranje zadeve naj bi vendarle dosegli dogovor o financiranju črpališča za gorivo na bovškem letališču Krajani Goč opozarjajo, da je avtobusno postajališče, ki je premaknjeno na regionalno cesto, nevarno in neustrezno V Šmihelu pri Pivki so odprli dislocirano enoto vrtca Pivka V Mariboru zaznamujejo 50 let potujoče knjižnice

Tema sredinega Svetovalnega servisa je najem in oddaja stanovanj. Odgovarja Thomas Krelj, član upravnega odbora Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS. Kdo je dolžan plačevati stroške rezervnega sklada, ali lahko najemnik prijavi stalno bivališče, kako pripraviti stanovanje za oddajo ter na kaj biti pozoren pri sestavi najemne pogodbe? Vprašanje lahko dodate tudi vi, pokličite po 9. uri ali pa vprašanje zapišite na prvi.rvslo.si.

Jeftinih stanova je sve manje na njemačkom tržištu nekretnina. Od toga najviše pate oni s plićim džepom, a među njima i studenti. Uoči početka semestra potraga za plativim smještajem se zaoštrava što cijene tjera u neslućene visine. Nenad Kreizer razgovara sa studentom iz Crne Gore Markom Vulevićem koji je nakon mukotrpne potrage pronašao smještaj, a Filip Slavković pojašnjava koje su aktualne cijene studentskog smještaja i hoće li se situacija u bliskoj budućnosti stabilizirati. Von Nenad Kreizer.

Drugi poudarki: - Čistilne naprave na Gorenjskem so na robu zmogljivosti, zato prihaja do težav - Graditev športne dvorane v Bovcu, ki bi morala biti končana maja lani, se bo - kot kaže - še zavlekla - Konec tedna v Murski Soboti že 14-ti Festival prekmurske šunke in gibanice

Drugi poudarki oddaje: - Selnica ob Dravi ponosna na nov, lesen in nič-energijski vrtec. Nova vrtca tudi v Lovrencu na Dravskem polju in Šmihelu pri Pivki. - V Ajdovščini zbrani mladi astronomi, v Sečjem selu pri Vinici mladi filmarji. - Na letališču Portorož ugotavljajo, da bo letošnja sezona povprečna. Vlagali bodo, želja je tudi daljša letališka steza.

Send us a Text Message.POLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=WW529JLQSYV7JDobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 140Danes z nami spet v dvoje Jure in Rimanic. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:00 Intro00:00:45 Rimaničev nov stil00:02:30 Rimaničevi prsti00:03:14 Foot fetish00:04:16 Shoutout rokometašem00:04:50 Izlet v Bovec00:05:10 Razgledne točke na cesti00:06:49 Rimaniču se italjan zabije v rit00:08:22 Potrpežljivost00:09:05 Predavanje00:12:58 Privat premiera00:15:00 Pot nazaj00:15:34 Kako zamenjaš gumo?00:16:38 Rimaničeva guma ni šla dol00:18:15 Optimizem00:18:58 Končno prišel domov00:20:04 Rimanič je probal glasovati za Anabel00:21:48 Si bil kdaj na kampu, tabornikih, koloniji?00:22:36 Juretov prijatelj je spal pri puncah v šotoru00:23:23 Kaj se dogaja v sobi pri puncah?00:23:49 Rimanič je plesal s svojo simpatijo00:25:02 Kolonije - Rimanič se je skoraj utopil00:28:55 Work smarter not harder00:31:43 Rimanič se je naučil z denarjem pri 4ih letih00:32:52 Cene prej in zdaj00:34:37 Shrinkflacija00:37:59 Sanje00:39:49 Punce na kolesih00:40:31 Kaj je drink poletja?00:41:30 Kaj ni vajb poleti?00:43:19 Brez wifija ali brez wc papirja?00:46:05 VprašanjaPOSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Kada niste zadovoljni smeštajem, ne kačite to na FB, nego se obratite predstavniku agencije na terenu. Čitajte ugovor, uslove putovanja i vaučer do najsitnijih slova. Turističke agencije nisu odgovorne za kašnjenje letova, tu nema pomoći. Ukoliko niste zadovoljni smeštajem, tražite od agenta da vam nađe drugi. Cene turističkih aranžmana su veće u odnosu na prošlu godinu zbog povećane tražnje i ukupnih troškova u turizmu. Marže agencija su minimalne i na granici opstanka, za hotele 1-2 posto, a za apartmane oko 10 posto. Pre 30 godina je bilo lako otvoriti turističku agenciju jer nisu bile potrebne garancije, sada se one kreću i do pola miliona evra, u zavisnosti od aranžmana. Gost: Vladimir Vlaho, Nacionalna asocijacija turističkih agencija YUTA

Te invitamos a Agregar este canal a tu biblioteca. ¡Eso nos ayuda a llegar a muchas más personas con el amor de Jesús! 

Prepúšťanie či vyššie dane. Slovenské verejné financie sú v komplikovanom stave a vláda potrebuje šetriť. Na budúci rok to má byť miliarda štyristo miliónov eur.To už vieme. Nové sú ale čísla štatistického úradu. Vláda rátala za minulý rok s deficitom 6,5% HDP, skutočný je však, v úvodzovkách, len 4,9%. Ak si teda tá istá vláda naplánovala tento rok deficit opäť 6%, pôjde o zásadné zhoršenie? Ako sa teda chystá vláda šetriť už tento rok a budeme mať za čo zaplatiť 13-te či rodičovské dôchodky? A ako presne zoškrtá na budúci rok tých 1,4 miliardy € a k prepúšťanie a vyššie dane za malinovky nestačia?Braňo Závodský sa rozprával s ministrom financií a podpredsedom strany Smer – Sociálna Demokracia Ladislavom Kamenickým.

Ako si vyjednať lepšiu cenu za nové bývanie? A dá sa to vôbec? Dokáže si laik vyjednať lepšiu cenu za byt či dom, keď stojí oproti skúsenému realitnému maklérovi a developerovi? Skúsený profesionálny vyjednávač a konzultant Viktor Kostický tvrdí, že áno. V podcaste portálu Nehnuteľnosti.sk poradí, ako na to.Netreba sa báť vyjednávať o cene nehnuteľnostiKúpa nehnuteľnosti je pre mnohých najväčšia investícia v živote. Aj napriek tomu majú mnohí ľudia strach z vyjednávania o znížení ceny nehnuteľnosti. „Deje sa to, tiež som to zažil, keď som predával s manželkou byt pred mnohými rokmi. Chceli sme nejakú sumu a kupujúci povedali dobre. A urobili obrovskú chybu. Inými slovami, čo chcem povedať je, že získanie lepšej ceny, získanie zľavy pri takejto veľkej životnej investícii, je zásadná vec,“ hovorí profesionálny vyjednávač a konzultant obchodu Viktor Kostický. Bežne v živote vyjednávame, bez toho, aby sme si to uvedomovali, pri oveľa menej závažných rozhodnutiach o kúpe nejakého produktu či služby. „Ak to neurobíte pri takto zásadných veciach ako je pozemok či byt, tak si veľmi škodíte. Ale veľmi. Napríklad nehnuteľnosť stojí 250 000 eur. Povedzme, že by šlo len o neúspešné vyjednávanie, v ktorom by ste získali len 3% zľavu, čo je 7 500 eur. Vedeli by ste využiť tieto peniaze na niečo iné, ako na to, že ich darujete druhej strane?“ Aj takýmto spôsobom objasňuje dôležitosť vyjednávania o cene nového bývania v podcaste Nehnuteľnosti.sk Viktor Kostický.Odpoveď NIE neznamená definitívne odmietnutieJednou z chýb, ktorá sa robí pri snahe o vyjednávanie, je to, že prvotnú negatívnu odpoveď považujeme za koniec vyjednávania. „Keď prvýkrát počujem odmietavú odpoveď, tak mám pocit, že ide o definitívu. Ale nie je to tak, skoro nikdy. Je psychologicky úplne normálne pre každého človeka na prvýkrát povedať nie, nedá sa, bol tu iný záujemca, atď. Moje uši to počujú. Bolo to prvé nie a v tomto momente to pre mňa len začína. Ideme na druhý pokus, na tretí pokus, na štvrtý a uvidíme ako sa situácia vyvinie. To je zásadná vec.“ Kostický vidí za touto bežnou reakciou cúvnutia ľudí strach z odmietnutia. Odmietnutie totiž spôsobuje nielen psychickú, ale až fyzickú bolesť, preto sa jej snažíme vyhnúť. Ďalšou chybou pri vyjednávaní o cene nehnuteľnosti môže byť, keď žiadame o neracionálnu zľavu a na vyjednávanie sa vopred nepripravíme. V podcaste sa dozviete aj:- aké ďalšie chyby robíme pri vyjednávaní- ako sa pripraviť na vyjednávanie o cene nehnuteľnosti- kedy je ten správny čas začať s vyjednávaním- ako nás emócie ovplyvňujú pri vyjednávaní- ako klásť kľúčové otázky pri obhliadke nehnuteľnosti- aké techniky vyjednávania môžeme použiť, keď chceme zľavu na nehnuteľnosť- či všetky argumenty, ktoré používa druhá strana, sú vždy pravdivéS profesionálnym vyjednávačom a konzultantom obchodu Viktorom Kostickým sa rozprávala redaktorka Zuzana Majerčíková.

Po koncu sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih sta voditelja Slavko Jerič in Toni Gruden povabila Ceneta Prevca, ki je razmišljal o slovesu brata Petra, velikem kristalnem globusu sestre Nike in svoji prihodnosti v gostinstvu. Vabljeni k poslušanju!

Scott Rettberg and Patrick Jagoda, professor at the university of Chicago, and cofounder of the Game Changer Chicago Design Lab and the Transmedia Story Lab, talk about alternate reality games and transmedia storytelling in this episode of Off Center. They talk about games Patrick has been working on.  Sign up for ⁠⁠⁠⁠the CDN newsletter⁠⁠⁠⁠ here. References (in order of appearance) Spielberg, Steven, director. 2001. A.I. Artificial Intelligence. Warner Bros. Pictures. 2 hr., 26 min.  Gilliam, Melissa, director. 2013. The Source. Game Changer Chicago Design Lab. Alternate reality game. http://www.patrickjagoda.com/projects/the-source.  Jagoda, Patrick, & Coleman, Heidi, directors. 2022. Cene. Fourcast Lab. Alternate reality game. https://fourcastlab.com/cene/.  Jagoda, Patrick, & Bennett, Ireashia, & Sparrow, Ashlyn. 2022. Transmedia Stories: Narrative Methods for Public Health and Social Justice. Stanford University Press. https://transmediastories.org/.   Slade, D, director. 2018. Black Mirror: Bandersnatch. House of Tomorrow. Netflix. 1 hr, 30 min. https://www.netflix.com/no-en/title/80988062.   Coleman, Heidi, & Jagoda, Patrick, directors. 2023. Encounter. Fourcast Lab. Alternate reality game. https://fourcastlab.com/encounter/. 

Stavko začenjajo operaterji v klicnih centrih 112. Zdravniki stavkajo šesti teden, nove zaostritve protestnih dejavnosti napovedujejo sodniki, tožilci in uradniki na upravnih enotah. Pogajanja o plačni reformi, s katero namerava vlada umiriti stavkovni val, pa so znova zastala. Sindikati javnega sektorja se želijo pogajati tudi o višini regresa, ki bo izplačan prihodnji mesec. V oddaji tudi: - Cene elektrike na trgu upadajo, po mnenju ekonomistov regulacija za gospodinjstva ni več potrebna - Izrael postavil ultimat Hamasu - do začetka ramazana mora izpustiti talce - Hud navijaški incident na tekmi Mura-Maribor, poškodovanih 6 članov Mure

Stanovanje, vsaj v prestolnici, ni več pravica, ampak privilegij. Cene nepremičnin od leta 2014 vztrajno rastejo, marsikdo je prisiljen odplačevati kredite vse življenje. Vzrok je šepajoča stanovanjska politika zadnjih desetletij. Najemniški trg je neurejen, veliko je oddajanja na črno. Nepremičnine se kopičijo v rokah najpremožnejših, manj kot 10 odstotkov novogradenj je namenjenih najemu. Stanovanjski trg pri nas je izrazito lastniški, nadzora nad uporabo nepremičnin in njihovimi cenami ni. Prav tako ni davka na prazna stanovanja, pomemben delež stanovanj se oddaja za kratkoročni najem, v turistične namene. O stanovanjski politiki in težavah z nepremičninami, zlasti v Ljubljani, v tokratnem studiu ob 17-ih. Gosti: Maša Hawlina, sociologinja z inštituta za študije stanovanj in prostora Sašo Rink, JSS MOL dr. Klemen Ploštajner, državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Matej Zwitter, medij Oštro

Stekla so prva obsežna dela graditve Potniškega centra Ljubljana, ki vplivajo na prometne tokove v mestu. Ponoči so ob začetku obnove železniškega nadvoza zaprli Dunajsko cesto med Vilharjevo in Tivolsko, zaradi česar je pričakovati zastoje. Mestne oblasti in policija pozivajo k upoštevanju delovnih zapor in opozarjajo na nujnost prilagajanja načrtovanih poti zaradi povečanih prometnih obremenitev. Spremenjeni so tudi vozni redi in poti vlakov. Druge teme oddaje: - Sodniki in tožilci bodo zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah dopoldne za eno uro prekinili delo. - Varnostni svet Združenih narodov pozval jemenske hutijevce, naj končajo napade na ladje v Rdečem morju. - Cene zemeljskega plina in elektrike so se na nizozemski borzi skoraj vrnile na raven pred izbruhom energetske krize.

Cene nepremičnin še kar vztrajajo pri rekordnih ravneh, medtem pa se že ohlaja promet z nepremičninami. Smo dosegli vrh? Kdaj bodo cene upadle? Kdo so kupci? Kaj se ta hip dogaja na trgu nepremičnin? Pred mikrofonom: - Ajda Mrzel Kaluža iz platforme za vrednotenje nepremičnin Arvio, kjer tudi zbirajo in analizirajo podatke s trga - Zarja Mavec iz nepremičninske agencije Inalbea - Zoran Đukić iz nepremičninske agencije Stoja Epizoda je objavljena tudi na Youtube

Osnivač kompanije Premil Predrag Gvozdenović je gost Vladimira Stankovića u 119. epizodi podcasta Biznis priče.

Vlada je na današnji seji sprejela odločitev o uvedbi notranjega nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko. Slovenija se je za ta korak odločila, potem ko je Italija napovedala, da bo tudi sama uvedla notranji nadzor na meji s Slovenijo zaradi povečane grožnje terorizma, ki je posledica vojne na Bližnjem vzhodu. Drugi poudarki: - Cene elektrike za gospodinjstva bodo regulirane še celo prihodnje leto, prav tako cene plina v času kurilne sezone. - Egipt napovedal, da bo 20-im tovornjakom s humanitarno pomočjo dovolil vstop v Gazo, Združeni narodi opozarjajo, da jih bodo potrebovali 100 na dan. - Nagrada Saharov za svobodo misli letos Mahsi Amini in iranskemu protestnemu gibanju Ženske, življenje, svoboda.

Produzione, Editing e Sound Design - UncleMatt: https://www.instagram.com/unclemattprod/Canale Youtube: https://www.youtube.com/channel/UC-Idufifk1hamoBzkZngr1wVolete far parte della community e discutere con tanti appassionati come voi? Venite sul nostro gruppo Facebook : https://www.facebook.com/groups/624562554783646/Se volete chiaccherare o giocare con noi, unitevi al server Discord: https://discord.gg/muGgVsXMBWIl nostro Instagram: https://www.instagram.com/bibliotecadialessandria/?hl=itGruppo Telegram : https://t.me/joinchat/Flt9O0AWYfCUVsqrTAzVcg

Regulirane cene goriv so od danes višje. Liter bencina se je ob nespremenjenih trošarinah zunaj avtocestnega križa podražil za 5,5 centa na 1,511 evra, liter dizla pa za 5,4 centa na 1,558 evra. Za 50-litrski rezervoar bencina bo treba tako v povprečju odšteti skoraj tri evre več. Podražilo se je tudi kurilno olje, in sicer za 4,9 centa na 1,13 evra za liter. Te cene veljajo dva tedna. Druge teme oddaje: - Po julijskih neurjih v gozdovih škode za desetino letnega poseka - Dars oddal vlogo za razširitev štajerske avtoceste, za primorsko naj bi jo še ta mesec - V Rusiji in Ukrajini znova napadi z brezpilotnimi letalniki

Letošnja žetev se je začela pozneje kot običajno, zlasti žetev pšenice pa prekinjajo pogosta neurja. Podnebne spremembe močno vplivajo na poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, zato morajo kmetovalci pridelavo hrane čim bolj in čim hitreje prilagoditi spremenjenim podnebnim okoliščinam. Kmetom in mlinarjem poleg slabše letine sive lase povzroča tudi poceni žito oziroma moka iz Ukrajine. To utegne povzročati tudi težave v sistemu izbrane kakovosti, v katerega ravno letos vstopa naš žitni sektor. Bodo pridelovalci, ki morajo letos zlato zrnje prodajati za skoraj polovico ceneje kot lani, tudi zaradi naraščajočih stroškov pridelave deležni pomoči države? Kaj lahko sami storimo za večjo prehransko samooskrbo? O teh n drugih vprašanjih v zvezi z žetvijo, razmerah v kmetijstvu in na trgu v Studiu ob 17.00 z Lidijo Kosi. Gostje: Branko Virag, vodja kmetijstva v Skupini Panvita, predsednik Sekcije za kmetijska podjetja pri Gospodarski zbornici Slovenije, Karel Pojbič, direktor Mlinopeka iz Murske Sobote, Viktor Časar, kmetovalec iz Mlajtincev, podpredsednik Strokovnega odbora za poljedelstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Posebej za oddajo smo se pogovarjali z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko.

Slovenija je v obdobju, ko se odloča o energetski oskrbi prihodnjih desetletij. Odgovoriti bo treba na vprašanja, kakšne investicije bodo potrebne, bo šlo z obnovljivimi viri, kdaj se bomo odločili za drugi blok nuklearke v Krškem ali proti njem. Kakšne signale v zvezi s tem pošilja vlada? Cene energentov ostajajo višje kot pred krizo. Kaj lahko pričakujemo, ko se bo izteklo obdobje reguliranih cen in državnih pomoči, za katere gospodarstvo sicer že zdaj opozarja, da ne zadoščajo? Prihodnje leto nas čaka tudi nov sistem obračunavanja omrežnine, ki bo zahteval precej aktivnejše uporabnike. O tem Studiu ob 17.00 z Erno Strniša. Gostje: Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo; Duška Godina, direktorica Agencije za energijo; dr. Mihael Sekavčnik, dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani; Tomaž Štokelj, generalni direktor Holdinga slovenske elektrarne.

Pred približno desetletjem se je preselila v Bilzen, flamsko mesto v Belgiji. Med drugim priznava, da se je šele tam naučila varčevati z denarjem. Aleksandra Kuhelj pojasnjuje, da Belgija namreč v manjši meri deluje kot socialna država, zaradi česar so prebivalci sami odgovorni za to, da del svojega mesečnega dohodka (plače so sicer v povprečju precej višje od slovenskih) odmaknejo na stran za zrelo življenjsko obdobje, pa tudi v zapuščino svojim otrokom. Opaža, da je kvaliteta življenja v Belgiji sicer slabša kot pri nas, v zadnjih letih pa jo presenečajo tudi visoke cene osnovnih življenjskih potrebščin v slovenskih trgovinah. To je šok v lastni državi. Vem, kakšne so približno povprečne ali minimalne plače v Sloveniji, in včasih se sprašujem, kako ljudje lahko sploh preživijo. V trgovinah so cene včasih iste ali dražje kot tu pri nas v Belgiji. Morda so v Sloveniji cenejše le gostinske storitve, pa še to izven Ljubljane in turističnih centrov. Aleksandra Kuhelj V intervjuju še o ekološki osveščenosti, kjer smo Slovenci oz. Slovenija menda kot prebivalci, pa tudi država, bistveno močnejši ter o kulturnih razlikah med Slovenijo in Belgijo v zvezi z dojemanjem vlog žensk in moških. V Belgiji je povsem običajno, da ženska dela samo štiri dni na teden. /.../ Mlajše generacije sicer zdaj vedno pogosteje delajo s polnim delovnim časom, za starejše generacije pa je bilo čisto običajno, da so mame ostale doma, saj je bilo to takrat finančno mogoče. /.../ Pri belgijskih moških opažam, da zato določenih stvari niso vajeni delati sami. Zdi se jim samoumevno, da bo določene stvari in gospodinjska opravila opravila ženska. Aleksandra Kuhelj

Luke ran into some very smelly issues on his flight to New York last night. And Andrew Walsh has a list of Sylvester Stallone's top movie roles…but it's not our Andrew Walsh. 

Luke ran into some very smelly issues on his flight to New York last night. And Andrew Walsh has a list of Sylvester Stallone's top movie roles…but it's not our Andrew Walsh. 

Astros win second world series Phillies run out of magic Wheeler exits game early Big Cene is back! NFL divisional outlook Week 10 picks: sweat with Cene