Podcasts about nagrade

Dramaturginja Maja Borin, dolgoletna članica Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor in letošnja nagrajenka Združenja dramskih umetnikov Slovenije, je gostja današnje oddaje Oder. Maja Borin je nagrado Marko Slodnjak Združenja dramskih umetnikov Slovenije dobila za dramaturgijo štirih predstav: Toxic, Toxic 2, Kot noč in dan ter Lav iz in di er. Borinova si je nagrado prislužila tudi za štiri avtorske literarno-gledališke projekte, v katerih je občinstvu na dogodkih zunaj gledališke hiše med drugim predstavila kultnega avtorja Kekčevih zgodb Josipa Vandota, mariborsko legendo Rudolfa Maistra in pesnika Pohorja Janka Glazerja. Dramaturginjo je nedavno pred mikrofon povabila Brigita Mohorič, novinarka Radia Maribor, v ospredju pogovora pa so bila vprašanja o vlogi in delu dramaturginje pri nastajanju gledališke predstave, o gledališko literarnih projektih, ki nastajajo zunaj gledališča, pa tudi o tem, zakaj ljudje še vedno radi prihajajo v gledališče. Vabimo vas k poslušanju!

Podelili so nagrade in priznanja Riharda Jakopiča. Nagrado za življenjsko delo je prejel akademski slikar Sandi Červek. V ptujski Mestni galeriji je na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom "Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije". V Galeriji Vžigalica v Ljubljani se obiskovalci lahko zabavajo ob razstavi skupine Canemorto: Slikarska dirka. V ljubljanski Galeriji Kresija so odprli razstavo Izvor prihodnosti – o 50-ih letih razvoja umetne inteligence v Sloveniji. V ponedeljek se začenja 58. mednarodno srečanje PEN na Bledu. V nekdanjih konjušnicah gradu Miramar v Trstu pa je mogoče videti egipčansko zbirko nadvojvode Maksimilijana Habsburškega, ki je dal znameniti grad tudi postaviti.

Poročamo o podelitvi stanovskih nagrad na 56. Tednu slovenske drame, pa tudi o dveh gostovanjih: v okviru festivala Fabula je Ljubljano in Maribor obiskal britanski psihoanalitik Darian Leader, prevod svojega dela Mehko mesto pa je predstavljal tudi škotski arhitekt in urbanist David Sima. Pogovarjali pa smo se tudi s slikarjem Ivom Mršnikom ob odprtju njegove retrospektivne razstave Esenca in obiskali še razstavo v italijanskem Rovigu dveh impresionističnih slikarjev – Edgarja Degasa in Federica Zandomeneghija.

Svetovni dan poezije in lutk. V Mariboru so podelili Glazerjeve nagrade, v Škofjo Loko se po dolgem času vrača Škofjeloški pasijon, v Slovenj Gradcu pa razstavlja Oto Rimele. V Ljubljani je v Equrni na ogled skupinska razstava Parabole zla, na Fabuli je gostoval češki pisatelj Marek Torčik, otrokom pa je spet namenjen festival Bobri.

Znani so dobitniki Glazerjevih nagrad, ki jih podeljuje Mestna občina Maribor na področju kulture. V Novi Gorici so slovesno odprli prenovljeni stari del Glasbene šole Nova Gorica. Velenje pa bo 17. maja na Visti gostilo poskus Guinnessovega rekorda v skupinskem igranju harmonike.

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se je s podelitvijo festivalskih nagrad sklenili 34. Dnevi komedije. V Ljubljani poteka mednarodno klavirsko tekmovanje, ki so ga drugič zapored pripravili pri Festivalu Ljubljana, na njem pa sodeluje 29 pianistov iz 15 držav. Za konec še o Maistrovem večeru, ki bo jutri v rojstni hiša Rudolfa Maistra v Kamniku v celoti posvečen učitelju, politiku, očetu slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jošku Tischlerju.

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo podelil nagrado za življenjsko delo in pet odličij posameznikom in skupini, ki pomembno soustvarjajo ljubiteljsko kulturo v svojem lokalnem ali širšem okolju. Ministrstvo za kulturo je sklenilo pogodbo za celovito obnovo in rekonstrukcijo objekta ob Prešernovi domačiji. Dela bo izvajalo podjetje, ki je že rekonstruiralo domačijo in prenovilo Prešernovo rojstno hišo, ki jo bodo za javnost spet odprli ob letošnjem kulturnem prazniku.

Evropska filmska akademija je v soboto za najboljši evropski film razglasila dramo Sentimentalna vrednost dansko-norveškega filmskega ustvarjalca Joachima Trierja, ki je prejel tudi nagrado za najboljšega režiserja in scenarista. Med nominiranci 38. evropskih filmskih nagrad so bili tudi trije, vsaj deloma slovenski filmi. V oddaji tudi o razstavi Expositur Zukunft, ki je na ogled v Mestni galeriji Nova Gorica.

V soboto bodo v Berlinu že 38. podeljene evropske filmske nagrade, za katere so nominirani tudi trije slovenski filmi. Ob tej priložnosti v oddaji Gremo v kino gostimo direktorico Slovenskega filmskega centra, Natašo Bučar, v oddaji pa se posvečamo tudi prav posebni retrospektivi slovenskih filmskih ustvarjalk na tržaškem filmskem festivalu, pa izidu filmske monografije o Borisu Juhu ter ocenjujemo film Glas Hind Radžab režiserke Kaouther Ben Hania.

Posebej se posvečamo nagradam Ksenije Hribar, besedi leta, ki je tokrat božičnica, letu 2026 kot letu Zofke Kveder in Srečka Kosovela, pa razstavi Mozaični trenutki časa v galeriji Equrna.

Sinoči so v Škofji loki podelili Severjeve nagrade. Nagrado za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih sta si prislužili članica ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega Ajda Smrekar in članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča Damjana Černe. V oddaji tudi o dvojezičnem izboru poezije Iga Grudna z naslovom Cuor di poeta - Pesnikovo srce, ki je izšel pri založbi Mladika.

V tokratni Frekvenci X se pogovarjamo z nesojenim nobelovcem, litovskim znanstvenikom Virginijusom Šikšnysom. Bil je eden prvih, ki je ugotovil mehanizem sistema CRISPR. Spoznali smo njegovo zgodbo in smolo z objavo članka ter se z dr. Romanom Jeralo s Kemijskega inštituta spraševali, kako težko je doseči objavo v pomembnih znanstvenih revijah, če prihajaš iz malega inštituta majhne evropske države, kot je Litva. In nenazadnje tudi Slovenija. Poglavja: 00:21:20 Xpertiza: Domen Vreš

Zdravo. Tokrat smo z vami Gustl, Lojz in Štef, konca sveta pa ni! Zato smo začeli epizodo z razpravo nesmrtnosti duše in o tem, kaj se z njo zgodi ob teleportu, ter ugotovili, da je demenca najbrž razkrajanje duše. Spomnimo se tudi na novico, da tudi v cerkve prihajajo POS terminali in brezgotovinsko poslovanje. Švedski akademiji, ki podeljuje Nobelove nagrade predlagamo, da za oranžnega zeta izumi posebno priznanje: Nobelovo nagrado za Trumpa. Take nagrade nima in je ne bo imel nihče drug. Naj bo to najlepša nagrada in najbolj velika. Večja kot navadne Nobelove nagrade. In bolj zlata. In bolj unikatna. Enkratna. Seveda ne pozabimo na Komodo, na zmaje in na kačo, ki je padla z nadstreška, spomnimo pa se tudi na slikanje s tigri (tega raje ne počnite) in posledično na Darwinove nagrade!

Oddajo začenjamo z literarnimi nagradami – na odru in za njim. napovedujemo nov literarni festival Krimifest, si ogledujemo razstavo Mihe Štruklja Ohlajanje in se sprehajamo po razstavah o Mikiju Mustru, soboških grofih Szapáry in preteklosti slovenskih železnic v arhivskih zapisih. Prispevke so pripravili Sara Medved, Tina Kozin, Žiga Bratoš, Aleksander Čobec, Lidija Kosi in Goran Tenze, glasbo je izbrala Tina Ogrin, oddajo je posnel Liam Samsa.

Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.

Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.

V današnji oddaji o kulturi smo izpostavili tri novice: Madžarski avtor Laszlo Krasznahorkai je letošnji dobitnik Nobelove nagrade za literaturo. Skupnost muzejev Slovenije organizira akcijo muzejev in galerij pod naslovom Naprej v preteklost. Mesto Ptuj pa je uradno prejelo naziv najboljšega mesta kulturne dediščine v Evropi za leto 2026.

V današnji oddaji o kulturi smo izpostavili tri novice: Madžarski avtor Laszlo Krasznahorkai je letošnji dobitnik Nobelove nagrade za literaturo. Skupnost muzejev Slovenije organizira akcijo muzejev in galerij pod naslovom Naprej v preteklost. Mesto Ptuj pa je uradno prejelo naziv najboljšega mesta kulturne dediščine v Evropi za leto 2026.

Madžarski pisatelj László Krasznahorkai, ki prejema Nobelovo nagrado za književnost za »presunljiv in vizionarski opus, ki sredi apokaliptične groze potrjuje moč umetnosti«, se je rodil leta 1954. Je avtor več romanov, knjig kratkih zgodb, esejev, pa tudi petih scenarijev za filme, ki jih je režiral Béla Tarr. Že s prvim romanom Satanov tango se je uvrstil med najvidnejše madžarske romanopisce in odtlej dobil številne prestižne nagrade, med njimi tudi mednarodnega bookerja. V slovenščino imamo prevedena njegova romana Satanov tango ter Vojna in vojna pa tudi zbirko kratke proze Svet gre naprej – vse je prevedla Marjanca Mihelič. Leta 2014 je László Krasznahorkai prejel nagrado vilenica. Takrat se je z njim pogovarjal Vlado Motnikar. Foto: László Krasznahorkai leta 2016 v Kölnu Hpschaefer www.reserv-art.de https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Krasznahorkai-L%C3%A1zl%C3%B3_koen-stadtgarten_031116_2.jpg

Reportaža o Večeri umrežavanja profesionalaca, redovnom godišnjem skupu koji organizuje "Bosnian Professionals Australija", na čelu sa njenim predsjednikom Dinom Bešlagićem. Riječ je o inicijativi koja povezuje bosanske stručnjake širom Australije. Večer je imala posebnu draž jer je uključivala i svečanu dodjelu Nagrade zajednice "Amir Bukić" (Amir Bukić Community Awards), kojom su odata priznanja pojedincima za njihov doprinos bosanskohercegovačkoj zajednici u Australiji.

Bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov je letošnji prejemnik nagrade vilenica. V utemeljitvi med drugim beremo: "Njegovo pisanje, obsedeno z družbenimi in zgodovinskimi dogodki ter osredinjeno na nevidnega posameznika, je mestoma nepredvidljivo in fragmentarno, a se mojstrsko zliva v celoto, tenkočutno, tudi nežno in prežeto s (črnim) humorjem." Z Georgijem Gospodinovim se je pogovarjala Staša Grahek. V oddajo sta vključena odlomka iz kratke zgodbe Georgija Gospodinova z naslovom Slepa Vajša iz knjige In druge zgodbe - v prevodu Boruta Omerzela bo kmalu izšla pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki. Bralec: Jure Franko, ton in montaža: Vito Plavčak. Foto Željko Stevanić, IPF

Sinoči so na prireditvi v ljubljanskem Cankarjevem domu razglasili prejemnico Rožančeve nagrade, to je Urša Zabukovec za knjigo esejev La Routine: Dostojevski in transhumanizem..V Mariboru se nocoj uradno začenja 14. mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc. Enaindvajset filmov bo na ogled v treh kategorijah – Zdaj, Multikulti in Retro. V kulturnem domu Postojna se je danes dopoldne začelo 63. Linhartovo srečanje – Festival gledaliških skupin Slovenije. Poleg sedmih žanrsko zelo različnih predstav, ki so se uvrstile v finale in se bodo potegovale za nagrade v tekmovalnem programu, organizator napoveduje tudi zanimiv spremljevalni program.

Nikola Tesla je bil vizionar, izumitelj, mož, ki je v marsičem vplival na to, kako živimo danes. Toda zakaj genij, ki je osvetlil svet, ni nikoli prejel najbolj prestižnega znanstvenega priznanja – Nobelove nagrade? Kaj je v zvezi s tem mit, so bili krivi spori ali kaj tretjega, raziskujemo v tokratnih Radiovednih. Gost oddaje je fizik in poznavalec dela in življenja Nikole Tesle Andrej Detela.

Francesca Albanese se je rodila na treh gričih južnoitalijanskega mesteca Ariano Irpino, na burnem seizmološkem območju. Potresi in pretresi so ji bili položeni v zibelko. Kot triletnica je doživela prvi rušilni potres. Naučila se je, da resnica zahteva tudi pogum. Življenje je posvetila mednarodnemu pravu in človekovim pravicam. Kot posebna poročevalka Združenih narodov za zasedena Palestinska ozemlja je nehote postala kronistka genocida. Ne glede na silovite pritiske, svoje delo nadaljuje. Pravi, da počne to, kar bi moral vsak dostojen človek. Njeno zadnje poročilo, ki jo je tudi zelo pretreslo, nosi naslov Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida. Dodatne povezave:  Poročilo "Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida" Intervju za MMC RTV Slovenija Intervju za Sobotno prilogo Dela Poglavja: 00:00:31 Točka preloma 00:04:04 Kaj je skupno vsem genocidom 00:09:12 Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida 00:12:33 Česa se lahko naučimo od vzpona italijanske skrajne desnice 00:16:08 Si želi Nobelove nagrade za mir? 00:22:02 Srebrenica 00:25:35 Potresi in pretresi 00:28:09 Se lahko kdaj odklopi?

U Srbiji nastavljene blokade, privedene desetine demonstranata. Donald Tramp 'veoma razgočaran' razgovorom sa Vladimirom Putinom o okončanju rata u Ukrajini. A na Dan nezavisnosti SAD, prije tačno 75 godina, počelo emitovanje programa Radija Slobodna Evropa.

Enes Škrgo, književnik, pozorištarac, ribolovac i pustolov, kustos književnosti Memorijalnog Muzeja Rodna kuća Ive Andrića u Travniku je gost u ovoj epizodi podcasta. Poznat je kao pasionirani čuvar baštine Nobelovca Ive Andrića svakodnevno radeći na interpretaciji Andrićeve literature kroz muzejske postavke, predavanja i radionice u Rodnoj kući Ive Andrića. Jedan je od aktivnih sudionika kulturnih događaja u Travniku, te osnivač i direktor Galerije Kaleidoskop i producent u travničkom teatru. Enes je dobitnik nagrade "Farah Tahirbegović" za doprinos kulturi i književnosti 2009. godine. Njegova posljednja zbirka priča Travnička anahronika predstavlja skup kolumni koje je objavljivao na portalu NOMAD. U knjizi evocira duh Travnika kroz neobične priče o svojim sugrađanima, travničkoj historiografiji i travničkim toponimima i tako povezuje historiju, umjetnost i lokalni travnički identitet kako bi ga shvatila i šira publika.https://muzejtravnik.ba/rodna-kuca-ive-andrica/Razgovarali smo o:00:00:00 Teaser i najava00:05:37 Prvih 5 godina radio kao kustos za platu od 200 KM00:10:40 U krštenica Ive Andrića piše da je rođen u ulici Zenjak,Travnik a ne u Docu na Lašvi00:15:45 Rodna kuća Ive Andrića je srušena pa je napravljena njena replika00:20:47 Austrijski ambasador Pammert se čudio kako su mu u Beogradu rekli da su Andrićevi roditelji bili pravoslavci, a ne rimokatolici00:28:02 Ko je bila lična asistentica Ive Andrića Vera Stojić?00:35:36 1961. Andrić je dobio Nobelovu nagradu i tih je milion US$ poklonio bibliotekama u BiH00:39:49 Novac od nagrade je poklonio u dvije godine zbog opreza prema mogućim mahinacijama00:44:36 Ušao sam u svijet teatra još u osnovnoj školi00:50:30 U Travniku se poslije rata rodila sjajna umjetnička alternativna scena00:54:45 Alter art i Kaleidoskop su formirali svjetonazor mnogih Travničana01:02:52 Iz kolumni sa portala Nomad nastala je "Travnička anahronika"01:06:36 Šta su građani Travnika, Travničani ili Travnjaci?01:14:01 Ribario sam i na prekrasnim srednjevropskim jezerima i rijekama01:20:40 Kako danas djecu motivirati da više čitaju?01:25:50 Volio bih da Travnik bude čišći grad, a rijeke ponovo ćiste i zelene______________

Dve častitljivi obletnici: šestdeset let Festivala Borštnikovo srečanje, ki se že tradicionalno odvija v SNG Maribor in sedemdeset let Grafičnega bienala, ki je na ogled na različnih prizoriščih v Ljubljani.Kako glavna selektorica Borštnikovega srečanja Ajda Rooss vidi slovensko gledališko krajino in kaj imajo skupnega gledališke predstave v tekmovalnem programu? Ajde Rooss je dolgoletne vodje lutkovnega gledališča Ljubljana, dramaturginje in publicistke, ugotavlja, da se predstave med seboj povezujejo in da imajo mnogo skupnih izhodiš.Nagrade in Borštnikov prstan, ki ga letos prejme prvakinja SNG Drama Nataša Barbara Gračner, bodo podelili v soboto Ali Mednarodni grafični bienale Ljubljana, eden najstarejših bienalskih prireditev na svetu, še ohranja pridevnik grafični?Letos ga kurira, v Španiji rojena filozofinja in umetnostna zgodovinarka, Chus Martínez. Naslovila ga je Orakelj: o domišljiji in svobodi.Grafični bienale Ljubljana je bil ustanovljen leta 1955, doslej so na bienalu predstavili dela okoli 9000 umetnikov iz 122 držav. Letošnja 36.edicija je na ogled do sredi oktobra 2025.

„Heart Lamp“, zbirka od 12 kratkih priča indijske spisateljice Banu Mushtaq koja prikazuje svakodnevni život žena u muslimanskim zajednicama južne Indije, osvojila je ovogodišnju Bookerovu nagradu. Ova prestižna godišnja književna nagrada dodjeljuje se živućem autoru iz bilo kojeg dijela svijeta za djelo prevedeno na engleski jezik i objavljeno u Velikoj Britaniji ili Irskoj.

Prvič v zgodovini bo Slovenija gostila Evropski oblikovalski festival, katerega del so tudi Evropske oblikovalske nagrade – ena najprestižnejših priznanj na področju oblikovanja vizualnih komunikacij. Program festivala bo med drugim spremljala glavna razstava v atriju Mestne hiše, v Cukrarni pa bo za ogled na voljo razstava Greetings from Sarajevo priznane skupine Trio Sarajevo. Gostovanje v Ljubljani je kazalnik, da slovenska oblikovalska scena dobiva tudi mednarodno prepoznavnost. O tem, kaj pomeni dogodek za razvoj oblikovalske stroke in kakšno prihodnost na tem področju vidijo mladi ustvarjalci, smo se pogovarjali s študenti in predavatelji, ki se bodo predstavili v okviru festivalskega programa.

Prispevki prinašajo informacije o dobitnikih Valvasorjevih odličij, o letošnji razstavi Majskega salona na Ptuju, pogledali bomo na razstavo del Zorana Mušiča na gradu Dobrovo v Goriških brdih. V Centru rog in v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani so odprli razstavo Dediščine prihodnosti. V Mariboru se je začel festival Prestopi, ob 30. obletnici Zavoda Muzeum je izšla publikacija Gledališče kot muzej in se odprla razstava Arhiv Furioso; od četrtka pa do 17. junija potekajo Tedni ljubiteljske kulture. Oddajo so oblikovali Goran Tenze, Nataša Uršič, Sanja Rejc, Irena Kodrič Cizerl, Ana Lorger, Metka Pirc. Tonski mojster Miha Klemenčič, urednica oddaje Tadeja Krečič.

Danes vas vabimo v Benetke, na 19. arhitekturni bienale. Tokratni bienale se osredotoča na projekte, ki se lotevajo aktualnih problematik današnjega časa, predvsem novih zahtev, ki se v arhitekturi in prostoru pojavljajo zaradi podnebnih sprememb. V oddaji tudi o nagradah na slovenskem plesnem bienalu Gibanica, koncertu cikla Jazz Ars All Stars ter o seriji dogodkov Svobodna Palestina.

Po današnji vložitvi interpelacije zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko, je prvak NSi Matej Tonin pojasnil, da bosta v ospredju razprave izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade Svetlani Makarovič in mesečna najemnina za nadomestne prostore ljubljanske Drame. Zamenjave ministrice sicer ne pričakuje, saj v tem mandatu nobena interpelacija tega še ni sprožila. Podpredsednik vlade Matej Arčon je ministrici izrazil načelno podporo, njeno delo ocenjuje kot dobro. Potrebe po odstopu ali zamenjavi ne vidijo niti v SD. V oddaji tudi: - Ukrajinske zaveznice do konca dneva pričakujejo rusko soglasje k 30-dnevnemu premirju. - Iz Gaze izpustili ameriško-izraelskega talca. - V javni razpravi spremembe zakona, ki bi zmanjšale obseg kritja stroškov osnovnega zdravstvenega zavarovanja.

Evelina Umek se je rodila pri Svetem Ivanu v Trstu tik pred drugo svetovno vojno. Po diplomi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je delala kot urednica pri različnih revijah in založbah ter na Televiziji Slovenija – tam je bila urednica Otroškega in mladinskega programa, soustvarjala je kultnega Radovednega Tačka. Upokojila se je leta 1995. Napisala je romane Mandrija, Frizerka, Hiša na Krasu, Zlata poroka ali tržaški blues, Sidrišče spomina ter zbirko kratkih zgodb Odtisi v času. Napisala je več knjig za otroke in mlade. V zadnji knjigi P'nče je tematizirala svojo osebno izkušnjo vojne. Z Evelino Umek se je tik pred tem, ko ji je novembra Ženski odbor Slovenskega centra PEN podelil nagrado mira, pogovarjala Staša Grahek. Oddajo je tonsko uredil Gašper Loborec. Foto: BoBo

Na festivalu LGBT filma je zmagal filipinski film Asog Seána Devlina, zmes filma ceste in dokumentarne drame. O zmagovalnem filmu smo se pogovarjali s članom žirije, ki je nagrado podelila in glavnim igralcem v filmu. V Kinodvoru je slovensko premiero doživel film V mojih sanjah rase vsako noč drevo Vida Hajnška, poetičen filmski esej o Halozah in Haložanih, ki je na Festivalu slovenskega filma v jeseni prejel vesno za najboljši dokumentarni film. Ocenjujemo tudi film Substanca Coralie Fargeat in Mufaso - Levjega kralja Barryja Jenkinsa, vabimo pa tudi na Noč kratkih filmov in prinašamo novice o februarskem Berlinalu.

Evropski film leta 2023, sodno dramo Anatomija padca, je posnela Francozinja Justine Triet. Evropski filmski ustvarjalci, člani Evropske filmske akademije so se spet zbrali v Švici in izbrali najboljše filme in ustvarjalce za leto 2024. Komu je laskavi naslov predala francoska režiserka? Pogovarjali smo se s članico velike žirije na 21. Animateki, baskovsko animatorko Izibene Oñederra. Njeni filmi nastajajo z risanjem na papir, so pogosto temačni, saj kot sama pravi, z risanjem poskuša razumeti občutke, ki jih ne razume ali ne zna ubesediti. Ocenjujemo Megalopolis, fantazijski, intelektualno ambiciozni filmski ep, ki se odkrito spogleduje z znamenitimi rimskimi spektakli iz filmske zgodovine, in je očitno sinteza Coppolovega ustvarjanja. V kinih pa se je zavrtel tudi novi film Španca Pedra Almodóvarja Sosednja soba, njegov prvi celovečerec, posnet v angleščini po dveh kratkih filmih, ki jih je prav tako že posnel v angleščini – Človeški glas in Čuden način življenja.

Tokrat v središče pozornosti postavljamo blišč iz sveta glasbe z zahoda – pred nami je namreč podelitev prestižne nagrade gremi. Med nominirance se je namreč tudi letos uvrstil kitarist Mak Grgić. V nadaljevanju oddaje se bomo posvetili še baletoma Don Kihot in Plameni Pariza, v Mariboru je potekal tudi 1. koncert 12. cikla Carpe artem, cikel FKK Slovenske filharmonije pa je na 2. koncertu sezone gostil nizozemskega dirigenta in violinista iz Japonske. Odšli smo tudi na Zlati abonma in prisluhnili Simfoničnemu orkestru iz Antwerpna, Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper letos praznuje 60 let svojega delovanja, v sosednjem Trstu pa je bila prva operna premiera – Verdijeva Traviata.

Med 13. in 24. novembrom se bo odvila 35. izdaja Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala. Na ogled bo nekaj najbolj pričakovanih in nagrajenih filmov zadnjega časa, na primer nova dela Pedra Almodovarja, Jacquesa Audiarda in Francisa Forda Coppole, poleg tega se bo deset filmov potegovalo za nagrado vodomec. Letošnjo nagrado bert, ki jo podeljuje društvo režiserjev in režiserk za življenjsko delo na področju filmske igre, je prejela Marijana Brecelj – ob prejemu nagrade smo posneli pogovor z njo. Poleg tega ocenjujemo komično dramo Goodrich, pa francosko komedijo Nekaj malenkost drugačnega – v Franciji je bila letos najbolj gledan film.

Katarina Stegnar, gledališka in filmska igralka, je dobitnica nagrade Vesna za najboljšo glavno žensko vlogo v filmu Odrešitev za začetnike, režiserke Sonje Prosenc, zmagovalnemu filmu, letošnjega 27.Festivala slovenskega filma Portorož. Katarina Stegnar je s svojo ustvarjalnostjo zaznamovala zlasti neodvisno sceno, je stalna članica Slovenskega mladinskega gledališča, hkrati pa deluje tudi z igralskim kolektivom Beton Ltd. Doslej je igrala v štirih filmih Sonje Prosenc in prejela svojo prvo Vesno.

Nobelova nagrada za mir za 2024. godinu dodijeljena je japanskoj organizaciji koja predstavlja preživjele žrtve atomskih bombi iz Hirošime i Nagasakija. Antinuklearna organizacija postala je prvi japanski dobitnik Nobelove nagrade za mir u posljednjih 50 godina.

Proteklog se vikenda u prostorijama hrvatskog konzulata u Melbourneu održala svečanost dodjele nagrada sudionicima ovogodišnjeg STEMM projekta. Ovo je treće natjecanje u prirodnim znanostima i tehnologiji koje je organizirala Viktorijska hrvatska gospodarska komora kako bi pomogla mladima hrvatskog porijekla u rješavanju stvarnih problema i povezala ih s profesionalcima u STEM sektoru diljem svijeta.

U nedjelju, 7. jula započela je Sedmica NAIDOC koja slavi historiju, kulturu i dostignuća Aboridžina i otočana moreuza Torres. Tim povodom dodjeljuju se nagrade istaknutim pojedincima starosjedilačkog porijekla koji daju vlastiti doprinos svojoj zajednici od životne važnosti. Tema ovogodišnje Sedmice NAIDOC je Keep the Fire Burning! Blak, Loud and Pride.

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X razmišljali o mestih prihodnostih, o besedah trajnostno, zeleno, pa tudi o strojnem učenju in marsikateri nagradi v znanosti. Pozabili pa nismo niti na merjenje možganske aktivnosti. Zapiski: Stoletnica elektroencefalografije: "Mi na daleč prisluškujemo možganom"; Znanost v marcu: Od ekstremofilnih gliv, anafilaksije, do fizikalne fotografije; Mentor leta dr. Roman Kuhar in pregled znanosti v maju; Plavajoča mesta? Zakaj pa ne!    

⏰ Driiiiiiing! Driiiiiing! Driiiiiing! "Ta teden pa res" je tukaj. Ne, ne (samo) zaradi fuzbal reprezentance, Erika in prijateljev. O, ne! Tukaj sva, ker sva bila dolžna še nagrade seveda za Prvo ligo Telemach 2023/24. Zelene bunde, Šuma sendviče in to. Tukaj sva zaradi 117-ih, ki ste izpolnili Vedeža™️! Tukaj sva tudi zaradi naslovne fotke, hvala, Jaka Uršič Džaksl, zmagal si v kategorijo Zelena bunda Marijana Pušnika™️! Torej, priboril zmago za Radomlje! Tukaj zaradi vseh tistih, ki se vozite po Nemčiji gor in dol te dni, pa one, ki zavijate v Celju ob 06.47 zjutraj desno z Mariborske. Pa one, ki ste tu od 2015! Upam, da boste uživali v oddaji! Oddaja, kjer občudujemo Žigin prstan, čestitamo za nagrado osebnost meseca, zdaj je še bližje temu, da bo medijska osebnost, oddaja, kjer se Jaša smeji in verjame v polfinale! ;)

Prejšnji torek je ljubljanski Konservatorij za glasbo in balet v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije najbolj zaslužnim dijakom in profesorjem podelil Škerjančeve nagrade, diplome in priznanja, v nedeljo pa je v isti dvorani potekal drugi in hkrati sklepni koncert letošnjih Mozartin Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Razen tega bo Glasbeni utrip ta teden operno obarvan, in sicer smo spremljali uprizoritev nove mladinske opere Kekec in škrat Skovik v kateri sta moči združila libretist Milan Dekleva in skladatelj Tomaž Habe, v Gradcu so uprizorili Foersterjevega Gorenjskega slavčka, v Zagrebu pa Mozartovo Così fan tutte.

Riječ je o nagradi australske vlade, čiji su pokrovitelji premijeri Australije i koju svake godine dodjeljuju pojedincima za njihov rad, pregalaštvo i ostvarene rezultate u različitim oblastima poslovanja. Nagrada Ethnic Business Award dodijeljena je prošle sedmice gospodinu Amiru Šahinoviću, magistru elektrotehnike, inače počasnom konzulu BiH za NJW, za postignute rezultate njegove kompanije u energetici.

Raziskave elektronov v atomih in molekulah, ki se odvijajo na nepredstavljivo kratkih časovnih skalah, znanstvena dognanja v ozadju mRNK cepiv, ki so pomembno zaznamovala pandemijo koronavirusa, in pa kvantne pike, polprevodniške nanostrukture, ki se jih uporablja na več različnih tehnoloških področjih. To so presežki, za katere bodo letos v Stockholmu med drugim podelili Nobelove nagrade. Kaj natanko so odkrili izpostavljeni znanstveniki, kako se te raziskave kažejo v praksi in kakšne so njihove življenjske zgodbe, analiziramo v Frekvenci X, ki si tokrat podaja roke z znanstveno redakcijo Prvega programa Radia Slovenija.Sogovorniki: dr. Tomaž Bratkovič, Fakulteta za farmacijo v Ljubljani dr. Dragan Mihailović, Inštitut Jožef Stefan dr. Matjaž Humar, Inštitut Jožef Stefan

⏰ Driiiiiiing! Pa je prišeeel! Ta dan! Ta Ofsajd! Ta, ja, ta! Z nagradami. Ofsajdki™️! Čakali ste 17 dni na ta Ofsajd in - dočakali. Žal na daljavo, žal tako pozno, ampak tudi nosljavo in virozno in na razdaljo gre. O, ja! To sva Žiga Kos in jaz!

Termini za snimanje su čudna stvar – ušli smo u studio pre prvog podbacivanja u Madridu, a sad je možda i već 2-0 za Partizan? Ko to zna, dragi slušaoci i gledaoci...mi svakako ne, pa smo, svesni činjenice da se budućnost ne da predvideti, rešili da se zabavimo ovim ostatkom ABA sezone pre nego što počne plej-of. Za početak, analizirali smo malo preostale utakmice u ABA karavanu. Najzanimljivije je bilo u Podgorici, gde je Partizan tek u napetom finišu proslavio pobedu nad revitaliziranom ekipom Budućnosti. Briljirao je za domaće Erik Grin, koji je podsetio na neka minula vremena, ali su sa druge strane spremne odgovore imali Kevin Panter i Zek Ledej. Na kraju, pobeda za „pola koša“ i overeno prvo mesto pred plej-of – zadatak obavljen za crno-bele! Crvena Zvezda je položila oba ispita iz dopunske nastave, a u međuvremenu je i Borac iz Čačka poveo sa 1-0 u svojoj baraž seriji protiv Heliosa. Kostur ABA plej-ofa se tako konačno zaokružio, pa će se u četvrtfinalu sastati sledeći parovi – Partizan-Derbi, Zvezda- Zadar, Budućnost-Mega i Cedevita Olimpija-FMP. Neke ishode ćemo znati kod sledećeg javljanja, ali za Partizan ćemo morati sačekati jer im je liga dala slobodno zbog serije sa Realom, što se i očekivalo. A što se nagrada iz naslova tiče...pa, podelili smo poneku. Mislim, „podelili“, izrazili smo se o MVP-ju, prvoj petorci i tako tim stvarima. Ali, da bi saznali ko je zapravo ovu prestižnu nagradu, moraćete zapravo i da pogledate ili poslušate podcast! Nije fer da vam otkrijemo ako ne kliknete. U svakom slučaju, vidimo se za koji dan kad opet pričamo o NBA plej-ofu!

This year's Australian UNHCR and SBS Les Murray Award, given to Australians of refugee origin in recognition of raising awareness of the plight of displaced persons, went to Anyier Youol. A former refugee from South Sudan Anyier Yuol is a soccer player, model and PhD student. - Ovogodišnja nagrada australskog UNHCR-a i SBS-a, Les Murray, koja se dodjeljuje Australcima izbjeglickog porijekla kao priznanje za podizanje svijesti o polozaju raseljenih lica pripala je Anyier Youol. Bivša izbjeglica iz Južnog Sudana, Anyier Yuol je fudbalerka, model i doktorand.