Podcasts about nagrade

Dve častitljivi obletnici: šestdeset let Festivala Borštnikovo srečanje, ki se že tradicionalno odvija v SNG Maribor in sedemdeset let Grafičnega bienala, ki je na ogled na različnih prizoriščih v Ljubljani.Kako glavna selektorica Borštnikovega srečanja Ajda Rooss vidi slovensko gledališko krajino in kaj imajo skupnega gledališke predstave v tekmovalnem programu? Ajde Rooss je dolgoletne vodje lutkovnega gledališča Ljubljana, dramaturginje in publicistke, ugotavlja, da se predstave med seboj povezujejo in da imajo mnogo skupnih izhodiš.Nagrade in Borštnikov prstan, ki ga letos prejme prvakinja SNG Drama Nataša Barbara Gračner, bodo podelili v soboto Ali Mednarodni grafični bienale Ljubljana, eden najstarejših bienalskih prireditev na svetu, še ohranja pridevnik grafični?Letos ga kurira, v Španiji rojena filozofinja in umetnostna zgodovinarka, Chus Martínez. Naslovila ga je Orakelj: o domišljiji in svobodi.Grafični bienale Ljubljana je bil ustanovljen leta 1955, doslej so na bienalu predstavili dela okoli 9000 umetnikov iz 122 držav. Letošnja 36.edicija je na ogled do sredi oktobra 2025.

„Heart Lamp“, zbirka od 12 kratkih priča indijske spisateljice Banu Mushtaq koja prikazuje svakodnevni život žena u muslimanskim zajednicama južne Indije, osvojila je ovogodišnju Bookerovu nagradu. Ova prestižna godišnja književna nagrada dodjeljuje se živućem autoru iz bilo kojeg dijela svijeta za djelo prevedeno na engleski jezik i objavljeno u Velikoj Britaniji ili Irskoj.

Prvič v zgodovini bo Slovenija gostila Evropski oblikovalski festival, katerega del so tudi Evropske oblikovalske nagrade – ena najprestižnejših priznanj na področju oblikovanja vizualnih komunikacij. Program festivala bo med drugim spremljala glavna razstava v atriju Mestne hiše, v Cukrarni pa bo za ogled na voljo razstava Greetings from Sarajevo priznane skupine Trio Sarajevo. Gostovanje v Ljubljani je kazalnik, da slovenska oblikovalska scena dobiva tudi mednarodno prepoznavnost. O tem, kaj pomeni dogodek za razvoj oblikovalske stroke in kakšno prihodnost na tem področju vidijo mladi ustvarjalci, smo se pogovarjali s študenti in predavatelji, ki se bodo predstavili v okviru festivalskega programa.

Prispevki prinašajo informacije o dobitnikih Valvasorjevih odličij, o letošnji razstavi Majskega salona na Ptuju, pogledali bomo na razstavo del Zorana Mušiča na gradu Dobrovo v Goriških brdih. V Centru rog in v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani so odprli razstavo Dediščine prihodnosti. V Mariboru se je začel festival Prestopi, ob 30. obletnici Zavoda Muzeum je izšla publikacija Gledališče kot muzej in se odprla razstava Arhiv Furioso; od četrtka pa do 17. junija potekajo Tedni ljubiteljske kulture. Oddajo so oblikovali Goran Tenze, Nataša Uršič, Sanja Rejc, Irena Kodrič Cizerl, Ana Lorger, Metka Pirc. Tonski mojster Miha Klemenčič, urednica oddaje Tadeja Krečič.

Danes vas vabimo v Benetke, na 19. arhitekturni bienale. Tokratni bienale se osredotoča na projekte, ki se lotevajo aktualnih problematik današnjega časa, predvsem novih zahtev, ki se v arhitekturi in prostoru pojavljajo zaradi podnebnih sprememb. V oddaji tudi o nagradah na slovenskem plesnem bienalu Gibanica, koncertu cikla Jazz Ars All Stars ter o seriji dogodkov Svobodna Palestina.

Po današnji vložitvi interpelacije zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko, je prvak NSi Matej Tonin pojasnil, da bosta v ospredju razprave izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade Svetlani Makarovič in mesečna najemnina za nadomestne prostore ljubljanske Drame. Zamenjave ministrice sicer ne pričakuje, saj v tem mandatu nobena interpelacija tega še ni sprožila. Podpredsednik vlade Matej Arčon je ministrici izrazil načelno podporo, njeno delo ocenjuje kot dobro. Potrebe po odstopu ali zamenjavi ne vidijo niti v SD. V oddaji tudi: - Ukrajinske zaveznice do konca dneva pričakujejo rusko soglasje k 30-dnevnemu premirju. - Iz Gaze izpustili ameriško-izraelskega talca. - V javni razpravi spremembe zakona, ki bi zmanjšale obseg kritja stroškov osnovnega zdravstvenega zavarovanja.

Letošnji prejemnik Grumove nagrade za najboljše dramsko besedilo je Milan Ramšak Marković za besedilo Trilogija o mestih in ljudeh. Z nagrajencem smo se pogovarjali o njegovem besedilu, metodi pisanja, odnosu do uprizoritve in položaju sodobne dramatike v slovenskem prostoru. Grumovo nagrado so to leto podelili šestintridesetič, poleg nagrajenca pa so bile nominiranke za nagrado še Varja Hrvatin (Vile v Sloveniji), Nina Kuclar Stiković (morska deklica) in Maša Pelko (Für Ofelija (Mitologija utapljanja)).

Na Tednu slovenske drame v Kranju so podelili stanovske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V srednji Soški dolini imajo nov muzej, Muzej Doblar, ki predstavlja tamkajšnjo tehniško dediščino. Arheologi Narodnega muzeja Slovenije so na pobočju nad Budanjami odkrili veliko rimskega orožja. Gre morda za materialne dokaze bitke pri Mrzli reki? V Muzeju novejše in sodobne zgodovine so odprli razstavo Zdravje je naše največje bogastvo, v Deželnem muzeju v Celovcu pa je na ogled razstava z naslovom Hitlerjeva izvršna oblast – avstrijska policija v času nacizma. Ljubljana in Slovenija pa sta bogatejši za novo galerijo z imenom NLB MUZA. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Vito Plavčak, redakcija Staša Grahek.

Oddajo namenjamo Nini Rajić Kranjac, gledališki režiserki in letošnji prejemnici nagrade Prešernovega sklada. Nina Rajić Kranjac ustvarja predstave tako v institucionalnih gledališčih kot na neodvisni sceni, s svojo samosvojo poetiko, premišljeno režijo, poglobljenim delom in širokim poljem zanimanja pa vedno znova prepriča številne gledališke komisije, kritike in občinstvo - doma in tudi po svetu. Umetnica je na svoj talent opozorila že v času študija z uprizoritvijo dela tisočdevetsoenainosemdeset (1981) Simone Semenič in z magistrsko uprizoritvijo Zborovanje ptic. Njena uprizoritev Mrakijada je prejemnica Šeligove nagrade na Tednu slovenske drame, Angeli v Ameriki so prejeli Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev, njena predstava Solo pa je prejela grand prix Mire Trailović za najboljši uprizoritev na festivalu Bitef. V utemeljitvi za nagrado Prešernovega sklada je komisija izpostavila tri njena dela: Zaprto študijo Ivana Viripajeva, Mrakijado po dramah Ivana Mraka in Angeli v Ameriki Tonyja Kushnerja. Z Nino Rajić Kranjac se je pogovarjala Ana Lorger.

Pogovore s prejemniki nagrade Prešernovega sklada danes nadaljujemo z glasbenikom in umetnikom v več drugih medijih, kontrabasistom, improvizatorjem, skladateljem, organizatorjem, vodjem Zavoda Sploh Tomažem Gromom.

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor na področju kulture, letos prejme slikarka Anka Krašna. Dobitniki Glazerjevih listin za posamezne dosežke pa so pisatelj Avgust Demšar, violinistka Oksana Pečeny in igralec Jurij Drevenšek. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana je na ogled razstava ilustratorja, filmskega animatorja in striparja Marjana Mančka z naslovom Čas teče.

Pogovor s člani oblikovalskega kolektiva Grupa Ee, ki so med letošnjimi prejemnike nagrade Prešernovega sklada. V komisiji so o kolektivu zapisali, da mu je "v zadnjih letih delovanja z vztrajnim ukvarjanjem z naročniki na področju kulture uspelo ustvariti poseben in zelo izrazit oblikovalski opus, ki ga odlikujejo izjemna inventivnost, sporočilna jasnost in koherentnost". Celostne grafične podobe, ki jih ustvarjajo, so kompleksne, subtilne in udarne hkrati. Ni jih strah ,starih' referenc, pozabljenih tehnik ali nenavadnih formatov. […] Eksperiment, neobremenjeost, drugačnost, odprtost, sposobnost zajemanja iz sodelovanja, iznajdljivost … Vse to so lastnosti delovanja skupine. Ne nazadnje pa gre seveda tudi za jasnost in prepoznavnost oblikovalskega jezika, tehnično dovršenost in konsistentnost; vse skupaj je, gledano kot celota, zanesljivo redkost v današnji družbi." Pogovor z Damjanom Ilićem, Mino Fino in Ivianom Kanom Mujezinovićem je posnela Tesa Drev Juh.

Med letošnjimi Prešernovimi nagrajenci in nagrajenkami je prejemnica nagrade Prešernovega sklada tudi vizualna umetnica Nika Autor, ki je diplomirala in magistrirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, doktorirala pa na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Njena praksa temelji predvsem na eksperimentalnih video in dokumentarnih filmih, filmskih esejih, fotografiji, kolažih, risbah in prostorskih video instalacijah, njena dela pa so bila prikazana na mnogih razstavah in filmskih festivalih tako doma kot v tujini. V središču njenega dela so zamolčane in spregledane zgodbe, prek njih pa raziskuje teme migracij, delavstva, politik spomina. Med drugim je z delom "Novicam se ne odpovemo!" in "Obzornik 63 – Vlak senc" leta 2017 zastopala Slovenijo na Beneškem bienalu. Z umetnico se je pogovarjala Petra Meterc.

Dragan Živadinov je gledališki umetnik, ki je v prvi polovici osemdesetih let nastopil s svojo vizijo odnosov med gledališkimi elementi in z vrhuncem tega obdobja, Krstom pod Triglavom, ki je bil hkrati tudi krst odra Gallusove dvorane Cankarjevega doma, odločno premaknil prostor konflikta iz besedila v likovni odrski jezik ter se od političnega gledališča obrnil v območje estetskega. Sam pravi, da ima v umetnosti dve življenji, v vsem njegovem opusu pa lahko spremljamo nekatere poteze, ki jim namenja posebno pozornost. Bodisi gre za reference iz umetnosti 20. stoletja, s posebnim poudarkom na avantgardah, bodisi za gledališke elemente in njihova razmerja, na primer gledališki prostor in gledalčev pogled, razmerja med govorjenim, vizualnim in gibalnim jezikom ter prizadevanje za abstraktno. Posebno pozornost namenja tudi prototeoretskemu jezikovnemu orodju, ki ga razvija tako v pisnem kot govorjenem jeziku ter v oblikah informansov. Ustvarjanje Dragana Živadinova odločilno zaznamuje mit o Hermanu Potočniku Noordungu in njegovem geostacionarnem satelitu, ki je v središču 50-letne gledališke predstave Noordung 1995‒2045 in je podlaga za postgravitacijsko umetnost zadnjih treh desetletij.

Akademska kiparka Dragica Čadež je ena najbolj uveljavljenih slovenskih umetnic, ki že več kot šestdeset let ustvarja v domačem in tudi mednarodnem likovnem prostoru. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja. Je tudi letošnja dobitnica Prešernove nagrade za življenjsko delo. Mladost je preživela v Mariboru, kjer jo je za kiparsko oblikovanje navdušil priznani kipar Gabrijel Kolbič, poleg njega pa tudi Vlasta Zorko in Slavko Tihec. Bila je prva kiparka, ki se je leta 1982 habilitirala za univerzitetno profesorico na področju kiparstva. Z združevanjem različnih kiparskih tehnik je v slovensko umetnost vnesla nove smernice in jih nadgradila v umetniški skupini Neokonstruktivisti. Njeno polje ustvarjanja obsega predvsem klasične kiparske materiale, hkrati pa je posebno mesto namenila keramiki, ki jo je uveljavila tudi kot ustanoviteljica mednarodnega trienala keramike UNICUM. Z umetnico se je o njeni ustvarjalni poti pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.

Slovesnost, ki je včeraj potekala v Celovcu, sta pripravila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik dr. Zdravko Inzko je že uvodoma dejal, da so mu jo zaradi zadržanosti iz zdravstvenih razlogov izročili pred dnevi v njegovem rodnem Rožeku. Podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik je podčrtala eno do zaslug nagrajenca - kako je s somišljenikoma Nužejem Tolmajerjem in Jankom Zerzerjem sestavljal predloge in utemeljitev za statut Tischlerjeve nagrade. Dolgoletnega direktorja založbe Mohorjeve družine je orisal Hanzi Filipič: Če bi moral na hitro povedati, kaj je za Franca Kattniga značilno, mi med prvimi pridejo na misel ljubezen do slovenske besede, ljubezen do kulture, umetnosti in knjige, duhovitost, domiselnost, kreativnost, iniciativnost, humor. Med nemško govorečimi je znan pod vzdevkom Ideen-Franz. Za glasbeni del programa je poskrbela moška vokalna skupina Svrž. Na sinočnji slovesnosti v Celovcu so razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega natečaja za mlade. To je postala Lea Globočnik, dijakinja dvojezične trgovske akademije, sicer pa prihaja z Gorenjske. Na ogled je bila tudi potujoča razstava o dr. Jošku Tischlerju.

Po podelitvi zlatih globusov in pred objavo nominacij za letošnje oskarje smo se z mladimi pogovarjali o njihovem filmskem okusu. Se navdušujejo nad ameriškimi visokoproračunskimi uspešnicami ali imajo, ker so člani kluba Kinotrip, raje manjše evropske ali neodvisne filmske produkcije? Je uspešna literarna predloga ali kolekcija osvojenih filmskih nagrad že zagotovilo za dober film? Mora film ugajati, zabavati, sporočati ali provocirati? Gosti so bili dijaki Lenart Zalar Schroers, Gašper Macedoni, Maša Mramor, Tjaša Štern, študentka Špela Rotar (vsi člani 9. generacije Kinotripa), somentorica Kinotripa Marijana Kuljanac ter vodja in mentorica tega festivala, ki ga prireja Kinodvor, Živa Jurančič. Z nami je bila tudi tolmačka za znakovni jezik gluhih Tinkara Jerina, Špela Rotar nam je namreč približala tudi izkušnjo gledanja filmov gluhih oseb. Ste kdaj pomislili, da slovenski filmi nimajo podnapisov in so zato gluhim nedostopni?

Evelina Umek se je rodila pri Svetem Ivanu v Trstu tik pred drugo svetovno vojno. Po diplomi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je delala kot urednica pri različnih revijah in založbah ter na Televiziji Slovenija – tam je bila urednica Otroškega in mladinskega programa, soustvarjala je kultnega Radovednega Tačka. Upokojila se je leta 1995. Napisala je romane Mandrija, Frizerka, Hiša na Krasu, Zlata poroka ali tržaški blues, Sidrišče spomina ter zbirko kratkih zgodb Odtisi v času. Napisala je več knjig za otroke in mlade. V zadnji knjigi P'nče je tematizirala svojo osebno izkušnjo vojne. Z Evelino Umek se je tik pred tem, ko ji je novembra Ženski odbor Slovenskega centra PEN podelil nagrado mira, pogovarjala Staša Grahek. Oddajo je tonsko uredil Gašper Loborec. Foto: BoBo

Tokrat na prvem mestu izpostavljamo letošnje nagrade sklada Staneta Severja, pomembna priznanja za igralske stvaritve, nadaljujemo pa s tekočimi rezultati arheoloških izkopavanj na prostoru bodoče nacionalne knjižnice številka 2 oziroma NUK II na križišču Zoisove in Slovenske ceste v Ljubljani. Obiskali smo galerijo Miklova hiša v Ribnici, kjer je že nekaj dni odprta razstava del iz likovne zbirke Riko z naslovom Stanje stvari – state of affairs, v ljubljanski galeriji Equrna pa smo si ogledali razstavo z naslovom Interierji z razstavljenimi deli devetih umetnic in umetnikov iz Slovenije. V Škofji Loki smo podrobneje raziskali nadaljevanje obsežne lanskoletne razstave o dolgem 19. stoletju, ki je še poglobila poskus prikaza lokalne Umetnosti v 19. stoletju.

Na festivalu LGBT filma je zmagal filipinski film Asog Seána Devlina, zmes filma ceste in dokumentarne drame. O zmagovalnem filmu smo se pogovarjali s članom žirije, ki je nagrado podelila in glavnim igralcem v filmu. V Kinodvoru je slovensko premiero doživel film V mojih sanjah rase vsako noč drevo Vida Hajnška, poetičen filmski esej o Halozah in Haložanih, ki je na Festivalu slovenskega filma v jeseni prejel vesno za najboljši dokumentarni film. Ocenjujemo tudi film Substanca Coralie Fargeat in Mufaso - Levjega kralja Barryja Jenkinsa, vabimo pa tudi na Noč kratkih filmov in prinašamo novice o februarskem Berlinalu.

Podelili so nagrado Sklada Staneta Severja. Letošnja prejemnika sta Miranda Trnjanin in Lovro Zafred. Napovedujemo premiero radijske igre z naslovom Zbirno mesto, ki sta jo ustvarila Doroteja Nádrah in Tosja Flaker Bercé, poročamo pa tudi s plesne predstave z naslovom Knjiga mojih življenj, ki smo si jo ogledali v Anton Podbevšek teatru.

Evropski film leta 2023, sodno dramo Anatomija padca, je posnela Francozinja Justine Triet. Evropski filmski ustvarjalci, člani Evropske filmske akademije so se spet zbrali v Švici in izbrali najboljše filme in ustvarjalce za leto 2024. Komu je laskavi naslov predala francoska režiserka? Pogovarjali smo se s članico velike žirije na 21. Animateki, baskovsko animatorko Izibene Oñederra. Njeni filmi nastajajo z risanjem na papir, so pogosto temačni, saj kot sama pravi, z risanjem poskuša razumeti občutke, ki jih ne razume ali ne zna ubesediti. Ocenjujemo Megalopolis, fantazijski, intelektualno ambiciozni filmski ep, ki se odkrito spogleduje z znamenitimi rimskimi spektakli iz filmske zgodovine, in je očitno sinteza Coppolovega ustvarjanja. V kinih pa se je zavrtel tudi novi film Španca Pedra Almodóvarja Sosednja soba, njegov prvi celovečerec, posnet v angleščini po dveh kratkih filmih, ki jih je prav tako že posnel v angleščini – Človeški glas in Čuden način življenja.

V Luzernu so podelili Evropske filmske nagrade. Veliki zmagovalec je film Emilia Pérez, muzikal o transspolni mafijki. Končala se je tudi 21. Animateka, o nagrajenkah in nagrajencih izčrpno poroča Tina Poglajen. Napovedujemo pa tudi Festival LGBT filma, ki se pričenja nocoj v ljubljanskem Kinodvoru. To bo že 40. festival LGBT filma po vrsti in je najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi in najstarejši mednarodni filmski festival pri nas.

Tokrat v središče pozornosti postavljamo blišč iz sveta glasbe z zahoda – pred nami je namreč podelitev prestižne nagrade gremi. Med nominirance se je namreč tudi letos uvrstil kitarist Mak Grgić. V nadaljevanju oddaje se bomo posvetili še baletoma Don Kihot in Plameni Pariza, v Mariboru je potekal tudi 1. koncert 12. cikla Carpe artem, cikel FKK Slovenske filharmonije pa je na 2. koncertu sezone gostil nizozemskega dirigenta in violinista iz Japonske. Odšli smo tudi na Zlati abonma in prisluhnili Simfoničnemu orkestru iz Antwerpna, Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper letos praznuje 60 let svojega delovanja, v sosednjem Trstu pa je bila prva operna premiera – Verdijeva Traviata.

Med 13. in 24. novembrom se bo odvila 35. izdaja Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala. Na ogled bo nekaj najbolj pričakovanih in nagrajenih filmov zadnjega časa, na primer nova dela Pedra Almodovarja, Jacquesa Audiarda in Francisa Forda Coppole, poleg tega se bo deset filmov potegovalo za nagrado vodomec. Letošnjo nagrado bert, ki jo podeljuje društvo režiserjev in režiserk za življenjsko delo na področju filmske igre, je prejela Marijana Brecelj – ob prejemu nagrade smo posneli pogovor z njo. Poleg tega ocenjujemo komično dramo Goodrich, pa francosko komedijo Nekaj malenkost drugačnega – v Franciji je bila letos najbolj gledan film.

Katarina Stegnar, gledališka in filmska igralka, je dobitnica nagrade Vesna za najboljšo glavno žensko vlogo v filmu Odrešitev za začetnike, režiserke Sonje Prosenc, zmagovalnemu filmu, letošnjega 27.Festivala slovenskega filma Portorož. Katarina Stegnar je s svojo ustvarjalnostjo zaznamovala zlasti neodvisno sceno, je stalna članica Slovenskega mladinskega gledališča, hkrati pa deluje tudi z igralskim kolektivom Beton Ltd. Doslej je igrala v štirih filmih Sonje Prosenc in prejela svojo prvo Vesno.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno Na odru portoroškega avditorija je ob slovesnem odprtju Festivala slovenskega filma nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti prejela kostumografinja Zvonka Makuc. Kot kostumografinja je dala svojevrsten pečat slovenskemu filmu in ustvarila je nekaj, kar je lepo, skromno in nevsiljivo, a se je številnim generacijam globoko vtisnilo v spomin. Lahko bi celo rekli, da se je njeno izjemno delo vtisnilo v našo skupno kolektivno podzavest, je med drugim zapisala žirija. Z nocojšnjim koncertom abonmajsko sezono začenja Celjski godalni orkester. Pet abonmajskih koncertov bo v znamenju jubileja – 80-letnice delovanja orkestra. Orgelski cikel Obiski kraljice v živo, ki ga prenašamo tudi na naših radijskih valovih, danes ponuja koncert Christopha Mauerhoferja, švicarskega organista, skladatelja in dirigenta. Vabimo vas k poslušanju!

Nobelova nagrada za mir za 2024. godinu dodijeljena je japanskoj organizaciji koja predstavlja preživjele žrtve atomskih bombi iz Hirošime i Nagasakija. Antinuklearna organizacija postala je prvi japanski dobitnik Nobelove nagrade za mir u posljednjih 50 godina.

Na to vprašanje so odgovorili letošnji Nobelovi nagrajenci za ekonomijo, in sicer ameriški profesorji: Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A Robinson. Konkretno so raziskovali kako družbene institucije vplivajo na gospodarski razvoj in posledično na neenakost med državami.

Splošno prepričanje o popolni nesprejemljivosti jedrskega orožja je ob številnih konfliktih resno ogroženo. To je sporočilo Nobelovega odbora ob razglasitvi, da letos dobi nagrado za mir japonska organizacija Nihon Hidankyo, ki s pričevanji preživelih po jedrskih napadih spodbuja k svetu brez jedrskega orožja. Župan Nagasakija Širo Suzuki meni, da čas razglasitve ni naključen, saj je svet poln nemirov: ruska invazija, razmere na Bližnjem vzhodu ... V takšnih težkih razmerah smo pred resno grožnjo uporabe jedrskega orožja. Drugi poudarki oddaje: - Turški predsednik Erdogan na obisku v Srbiji sklenil vrsto sporazumov - Socialni partnerji s pomisleki glede načrtovane proračunske porabe - Dializni center odslej tudi v Kočevju

Nobelovo nagrado za književnost je prejela južnokorejska pisateljica Han Kang, in sicer za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človekovega življenja,« so ob 13h sporočili na Švedski akademiji. V slovenščini jo poznamo po romanu Vegetarijanka, za katerega je prejela nagrado Mednarodni Booker.

Proteklog se vikenda u prostorijama hrvatskog konzulata u Melbourneu održala svečanost dodjele nagrada sudionicima ovogodišnjeg STEMM projekta. Ovo je treće natjecanje u prirodnim znanostima i tehnologiji koje je organizirala Viktorijska hrvatska gospodarska komora kako bi pomogla mladima hrvatskog porijekla u rješavanju stvarnih problema i povezala ih s profesionalcima u STEM sektoru diljem svijeta.

V spomin na današnji dan pred 77 leti, ko je začela veljati pariška mirovna pogodba, po kateri so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Slovenije, danes praznujemo obletnico vrnitve Primorske k matični domovini. To samo praznik Primorcev, ampak praznik cele Slovenije, je v slavnostnem govoru na osrednji prireditvi v Vipavi poudaril premier Robert Golob. Moč naroda nikoli ne izhaja iz razdvajanja, ampak vedno samo iz skupnih vrednot, je še poudaril.

V Murski Soboti bodo v okviru festivala Oko besede podelili večernico, slovensko literarno nagrado za najboljše otroško ali mladinsko literarno delo minulega leta. Prejela jo bo Marjana Moškrič za mladinski roman Sneg. V Kranju pa jutri pričakujejo premiero predstave Kot vsa svobodna dekleta, ki jo je za oder Prešernovega gledališča Kranj režirala Mojca Madon. V GT 22 v Mariboru se danes začenja jubilejna sezona Intimnega odra, v gledališču Glej pa bo danes premiera avtorske predstave Mama kolektiva Reaktor. Vabljeni k poslušanju!

Pesnik Denis Škofič je za svojo tretjo pesniško zbirko Tuskulum, objavljeno pri Cankarjevi založbi, dobil kar dve nagradi: maja Cankarjevo in pred kratkim še Veronikino nagrado. Nagradi sta potrdili, kar so bralke in bralci poezije že vedeli ob branju njegovih pesniških zbirk Sprehajalec ptic (2013), Seganje (2017) in Tuskulum (2023): da je Škofič pesnik s samosvojo poetiko, da se tika z naravo in literaturo ter s kulturo in da zmerom znova išče in najde izvirne načine, kako upesniti izbrana razpoloženja, stanja, trenutke, razmerja. Tudi jezikovno je Škofič izviren: z največjo lahkoto vpisuje v svojo poezijo prekmurske besede: tako po eni strani rešuje prekmurske besede pozabe, hkrati pa širi in poglablja pojmovni, čustveni svet svoje poezije in briše hierarhične meje. Več o sebi, svoji poeziji in še čem pove pesnik v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Pesnik Denis Škofič je dobitnik Veronikine nagrade, Borisa A. Novaka je prejel zlatnik poezije. V galeriji Equrna je razstava Nike Špan in Richarda Whitlocka z naslovom Zapri oči. Napovedujemo festivala Vilenica in Mesto knjige, o ljubljanski Drami, ki je zapustila svojo matično hišo, pa bo govorila ravnateljica Vesna Jurca Tadel.

U nedjelju, 7. jula započela je Sedmica NAIDOC koja slavi historiju, kulturu i dostignuća Aboridžina i otočana moreuza Torres. Tim povodom dodjeljuju se nagrade istaknutim pojedincima starosjedilačkog porijekla koji daju vlastiti doprinos svojoj zajednici od životne važnosti. Tema ovogodišnje Sedmice NAIDOC je Keep the Fire Burning! Blak, Loud and Pride.

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X razmišljali o mestih prihodnostih, o besedah trajnostno, zeleno, pa tudi o strojnem učenju in marsikateri nagradi v znanosti. Pozabili pa nismo niti na merjenje možganske aktivnosti. Zapiski: Stoletnica elektroencefalografije: "Mi na daleč prisluškujemo možganom"; Znanost v marcu: Od ekstremofilnih gliv, anafilaksije, do fizikalne fotografije; Mentor leta dr. Roman Kuhar in pregled znanosti v maju; Plavajoča mesta? Zakaj pa ne!    

⏰ Driiiiiiing! Driiiiiing! Driiiiiing! "Ta teden pa res" je tukaj. Ne, ne (samo) zaradi fuzbal reprezentance, Erika in prijateljev. O, ne! Tukaj sva, ker sva bila dolžna še nagrade seveda za Prvo ligo Telemach 2023/24. Zelene bunde, Šuma sendviče in to. Tukaj sva zaradi 117-ih, ki ste izpolnili Vedeža™️! Tukaj sva tudi zaradi naslovne fotke, hvala, Jaka Uršič Džaksl, zmagal si v kategorijo Zelena bunda Marijana Pušnika™️! Torej, priboril zmago za Radomlje! Tukaj zaradi vseh tistih, ki se vozite po Nemčiji gor in dol te dni, pa one, ki zavijate v Celju ob 06.47 zjutraj desno z Mariborske. Pa one, ki ste tu od 2015! Upam, da boste uživali v oddaji! Oddaja, kjer občudujemo Žigin prstan, čestitamo za nagrado osebnost meseca, zdaj je še bližje temu, da bo medijska osebnost, oddaja, kjer se Jaša smeji in verjame v polfinale! ;)

Prejšnji torek je ljubljanski Konservatorij za glasbo in balet v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije najbolj zaslužnim dijakom in profesorjem podelil Škerjančeve nagrade, diplome in priznanja, v nedeljo pa je v isti dvorani potekal drugi in hkrati sklepni koncert letošnjih Mozartin Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Razen tega bo Glasbeni utrip ta teden operno obarvan, in sicer smo spremljali uprizoritev nove mladinske opere Kekec in škrat Skovik v kateri sta moči združila libretist Milan Dekleva in skladatelj Tomaž Habe, v Gradcu so uprizorili Foersterjevega Gorenjskega slavčka, v Zagrebu pa Mozartovo Così fan tutte.

Ob začetku kinematografske poti francoskega filma Okus strasti razmišljamo o podžanru gurmanskega filma - filmih, pri katerih ogled na prazen želodec ni priporočljiv. Ocenjujemo tudi fantazijski muzikal Wonka, ki ga je navdihnila knjiga Čarli in tovarna čokolade Roalda Dahla, v filmu pa nastopata Timothée Chalamet in Hugh Grant, ki je spet poskrbel za razburjenje, ko je rekel, da film sovraži. Bliža se tudi 21. december z najdaljšo nočjo v letu, ki je že tradicionalno posvečena kratkemu filmu – letos v dvoranah Art kino mreže po vsej Sloveniji in v Slovenski kinoteki v Ljubljani v sodelovanju z goriškim Kinoateljejem ter prvič tudi v gledališču Miela v Trstu.

Riječ je o nagradi australske vlade, čiji su pokrovitelji premijeri Australije i koju svake godine dodjeljuju pojedincima za njihov rad, pregalaštvo i ostvarene rezultate u različitim oblastima poslovanja. Nagrada Ethnic Business Award dodijeljena je prošle sedmice gospodinu Amiru Šahinoviću, magistru elektrotehnike, inače počasnom konzulu BiH za NJW, za postignute rezultate njegove kompanije u energetici.

V teku je festival Poklon viziji, na katerem so letošnjo nagrado Darka Bratine podelili bolgarskemu režiserju Stefanu Komandarevu, ki svoj filmski pogled vztrajno usmerja v bolgarski delavski razred. V oddaji Gremo v kino lahko slišite, kako mu je pri filmskem ustvarjanju pomagal študij medicine. Predstavljamo program letošnjega festivala Kinotrip mladi za mlade, posvečamo se novemu filmu Martina Scorseseja Morilci cvetne lune in filmu Dogman Luca Bessona. Seveda ne manjka tudi razmislek o filmu Pero Damjana Kozoleta – poklonu življenju in ustvarjanju Petra Musevskega.

Viktorijsko-hrvatska gospodarska komora dodijela je godišnje nagrade u znanstvenom natjecanju mladih Australaca hrvatskog podrijetla. Natjecanje se provodi drugu godinu u područjima prirodnih znanosti, matematike, tehnologije, inženjerstva i medicine, a u komori kažu da će postati redovni dio njihovih aktivnosti.

Raziskave elektronov v atomih in molekulah, ki se odvijajo na nepredstavljivo kratkih časovnih skalah, znanstvena dognanja v ozadju mRNK cepiv, ki so pomembno zaznamovala pandemijo koronavirusa, in pa kvantne pike, polprevodniške nanostrukture, ki se jih uporablja na več različnih tehnoloških področjih. To so presežki, za katere bodo letos v Stockholmu med drugim podelili Nobelove nagrade. Kaj natanko so odkrili izpostavljeni znanstveniki, kako se te raziskave kažejo v praksi in kakšne so njihove življenjske zgodbe, analiziramo v Frekvenci X, ki si tokrat podaja roke z znanstveno redakcijo Prvega programa Radia Slovenija.Sogovorniki: dr. Tomaž Bratkovič, Fakulteta za farmacijo v Ljubljani dr. Dragan Mihailović, Inštitut Jožef Stefan dr. Matjaž Humar, Inštitut Jožef Stefan

⏰ Driiiiiiing! Pa je prišeeel! Ta dan! Ta Ofsajd! Ta, ja, ta! Z nagradami. Ofsajdki™️! Čakali ste 17 dni na ta Ofsajd in - dočakali. Žal na daljavo, žal tako pozno, ampak tudi nosljavo in virozno in na razdaljo gre. O, ja! To sva Žiga Kos in jaz!

Termini za snimanje su čudna stvar – ušli smo u studio pre prvog podbacivanja u Madridu, a sad je možda i već 2-0 za Partizan? Ko to zna, dragi slušaoci i gledaoci...mi svakako ne, pa smo, svesni činjenice da se budućnost ne da predvideti, rešili da se zabavimo ovim ostatkom ABA sezone pre nego što počne plej-of. Za početak, analizirali smo malo preostale utakmice u ABA karavanu. Najzanimljivije je bilo u Podgorici, gde je Partizan tek u napetom finišu proslavio pobedu nad revitaliziranom ekipom Budućnosti. Briljirao je za domaće Erik Grin, koji je podsetio na neka minula vremena, ali su sa druge strane spremne odgovore imali Kevin Panter i Zek Ledej. Na kraju, pobeda za „pola koša“ i overeno prvo mesto pred plej-of – zadatak obavljen za crno-bele! Crvena Zvezda je položila oba ispita iz dopunske nastave, a u međuvremenu je i Borac iz Čačka poveo sa 1-0 u svojoj baraž seriji protiv Heliosa. Kostur ABA plej-ofa se tako konačno zaokružio, pa će se u četvrtfinalu sastati sledeći parovi – Partizan-Derbi, Zvezda- Zadar, Budućnost-Mega i Cedevita Olimpija-FMP. Neke ishode ćemo znati kod sledećeg javljanja, ali za Partizan ćemo morati sačekati jer im je liga dala slobodno zbog serije sa Realom, što se i očekivalo. A što se nagrada iz naslova tiče...pa, podelili smo poneku. Mislim, „podelili“, izrazili smo se o MVP-ju, prvoj petorci i tako tim stvarima. Ali, da bi saznali ko je zapravo ovu prestižnu nagradu, moraćete zapravo i da pogledate ili poslušate podcast! Nije fer da vam otkrijemo ako ne kliknete. U svakom slučaju, vidimo se za koji dan kad opet pričamo o NBA plej-ofu!

This year's Australian UNHCR and SBS Les Murray Award, given to Australians of refugee origin in recognition of raising awareness of the plight of displaced persons, went to Anyier Youol. A former refugee from South Sudan Anyier Yuol is a soccer player, model and PhD student. - Ovogodišnja nagrada australskog UNHCR-a i SBS-a, Les Murray, koja se dodjeljuje Australcima izbjeglickog porijekla kao priznanje za podizanje svijesti o polozaju raseljenih lica pripala je Anyier Youol. Bivša izbjeglica iz Južnog Sudana, Anyier Yuol je fudbalerka, model i doktorand.

Prvi teden v oktobru je tradicionalno v znamenju Nobelovih nagrad. V ponedeljek so v Stockholmu razglasili nagrajence za medicino, v torek za fiziko in včeraj za kemijo. Podrobno predstavimo letošnje nagrade in nagrajence. Danes bodo razglasili še Nobelovo nagrado za književnost, v petek nagrado za mir, prihodnji ponedeljek pa še za ekonomijo. Podelitve bodo 10. decembra v Stockholmu. V živo v studiu dosežke analiziramo skupaj s slovenskimi znanstveniki.