Podcasts about milanovi

Na Hrvaškem sta se pred kratkim zgodila dva manjša "čudeža". Tako sta večna politična nasprotnika, premier Plenković in predsednik Milanović, po dolgih letih znova vzpostavila dialog, obenem pa so javnomnenjske ankete po dolgem času zaznale hud padec priljubljenosti vladajoče HDZ, ki zdaj ni več na prvem mestu. Prvi čudež so povzročile negotove razmere v svetu, anketiranci pa so očitno ugotovili, da njihovo vsakdanje življenje ne ustreza podobam o splošnem uspehu, ki jih slika hrvaška vlada.

Papeževo zdravje ostaja kritično, a stabilno.Predsednica republike na pogovoru s hrvaškim kolegom Milanovičem tudi o delu vlade.Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj: Želim si več dialoga, preden gredo zakonski predlogi, ki vplivajo na lokalno samoupravo, v državni zbor.Evropska komisija je danes predstavila dogovor za čisto industrijo.Vreme – tudi jutri deževno.

Ukrajina je danes pojasnila, da je predvideni dogovor z Združenimi državami o izkoriščanju ukrajinskih rudnih bogastev le okvirni sporazum, ki bi ga natančneje opredelili z dodatnimi dogovori, pri čemer bo na mizi tudi varnost. Kot je dejal ukrajinski premier Denis Šmigal, brez varnostnih zagotovil ne bodo podpisovali nobenih dogovorov. To je povedal tudi predsednik države Volodimir Zelenski, ki želi pred podpisom pogodbe o tem najprej govoriti z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom. Dodal je, da sporazuma ne bodo nujno podpisali že v petek, kot je napovedal Trump. Preostale novice: Vodja srbske entitete BiH Dodik obsojen na leto zapora, 6 let pa ne sme opravljati javnih funkcij. - Hrvaški predsednik Milanović pri nas na prvem obisku v tujini v novem mandatu. - Okrožno sodišče zavrača očitke o neprimernosti prostorov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Državno odvjetništvo traži skidanje imuniteta saborskom zastupniku Josipu Dabri. Domovinski pokret misli da bi to moglo utjecati na stabilnost saborske većine. Posve neočekivano, Dabro tvrdi da se puška za kojom policija traga nalazi kod njegovog bivšeg prijatelja, a sadašnjeg političkog protivnika, Marija Radića. Novi sukob predsjednika i premijera; Milanović optužuje Plenkovića da ga i dalje zaobilazi u kreiranju vanjske politike.

I dan nakon inauguracije Zorana Milanovića u drugi mandat na funkciji predsjednika Republike, oporba ponavlja kritike - zašto HDZ nije bio na ceremoniji. Ministar vanjskih poslova Gordan Grlić Radman nada se da će Milanović u novom mandatu dati povoda za bolju suradnju. Nastavljaju se oporbene kritike da Vlada svojim mjerama ne štiti dovoljno građane od inflacije. Nagradu tportala „Vizionar godine“ u kulturi dobio režiser Nebojša Slijepčević, čiji je film pobijedio u Cannesu, a ušao je i u najuži izbora za ovogodišnjeg Oscara u kategoriji kratkih igranih filmova.

Šta bi trebalo da se dogodi, pa da se za tromesečnu pobunu u Srbiji zainteresuju najveće zemlje Evropske unije? Gost Danice Vučenić "Iza vesti" bio je profesor međunarodnog prava na Pravnom fakultetu Univerziteta u Redingu Marko Milanović.

Ausztriában szélsőjobboldali kancellár jöhet, a nyugatkritikus-balpopulista államfőt újraválasztották Horvátországban. Ha ősszel Andrej Babiš is visszatér a hatalomba Csehországban, Orbánnal, Ficóval, Kickllel és Milanović-tyal tényleg összeáll a régi Osztrák-Magyar Monarchia egy közös szuverenista eszme mentén. Legalábbis ettől fél a nemzetközi sajtó: tényleg erről van szó? Miért tudott nacionalizmussal operálva nyerni egy horvát baloldali politikus, egyáltalán milyen a horvát nacionalizmus, és miért immunisak arra sokan Isztrián vagy Zágrábban? Milyen bénázások vezettek ahhoz, hogy a szélsőjobboldal kezébe hullott a hatalom Bécsben? Techet Péter és Bukovics Martin beszélik át 2025 első nagy közép-európai sztorijait.Iratkozzatok fel a Gemišt hírlevelére! https://www.gemist.hu/aboutÉs pár cikk, amiről a podcastban szó volt, ahol utánaolvashatsz mindennek részletesebben:Így és ezért nyert 75%-kal a regnáló horvát elnök: https://www.gemist.hu/p/kozep-europai-benazasok-a-balos-horvatMiért hagyta Plenković, hogy így legyen? https://www.gemist.hu/i/153276032/miert-hagyta-plenkovic-hogy-igy-legyenMire kell számítani Herbert Kickltől? https://www.gemist.hu/p/milyen-lesz-a-szelsojobboldali-vezetesuMilyen neoliberális megszorításokat csinál majd az FPÖ-ÖVP-koalíció? https://www.gemist.hu/p/neoliberalis-megszoritas-vagy-fasisztaAz osztrák Kuba? Ezért lett a szocdemeké Burgenland: https://www.gemist.hu/p/nad-napsutes-adossag-a-burgenlandiTámogasd te is a Partizán munkáját!https://cause.lundadonate.org/partizan/supportPéntek Reggel, a Partizán hírháttérpodcastja: https://pentekreggel.huA Partizán Podcast oldalait itt találod: YouTube: https://www.youtube.com/@PartizanPodcastFacebook: https://www.facebook.com/partizanpodcast/A Partizán videóit itt tudod megnézni:https://www.youtube.com/c/@PartizanmediaTovábbi támogatási lehetőségekről bővebben: https://www.partizanmedia.hu/tamogatas

Zbog obijesnog pucanja iz pištolja Vladu je napustio njen potpredsjednik i ministar poljoprivrede Josip Dabro koji za puštanje inkriminirajuće video snimke u javnost optužuje bivšeg prijatelja i stranačkog kolegu . Oporba osniva istražno povjerenstvo o ministrima koji su do sada napustili Vladu, SDP kaže da je vrijeme za nove parlamentarne izbore. Milanović je sazvao Vijeće za obranu, Plenković prijedlog nije prihvatio, ali ni odbacio.

Más de cincuenta cristianos fueron asesinados por los fulani en Nigeria durante las pasadas fiestas navideñas. Guido Villa: Croacia, el socialista ateo Milanović reelegido presidente. Chicago e incluso Nueva York, parece, están en contra de la comunión de rodillas. Cardenal Chomalí: no sabemos comunicar el imbatible contenido del Evangelio y el Magisterio de la Iglesia. Brad Miner: Los Papas y los Presidente de Estados Unidos.

Zdajšnji hrvaški predsednik Milanovič ostaja na položaju. V drugem krogu volitev mu je svoj glas namenilo skoraj 75 odstotkov volivcev. Četrtino glasov je dobil Dragan Primorac, ki ga je podprla vladajoča HDZ. V oddaji tudi: - Bela hiša: mirovna pogajanja o prekinitvi spopadov in vrnitvi talcev iz Gaze so blizu dogovora. - Obrtniki si želijo stalno krizno shemo skrajšanega delovnega časa, ki ne bo obremenila gospodarstva. - Grajski grič v Ljubljani pred obsežnejšo prenovo: začenja se sečnja dreves, del območja bo zaprt.

(1/5/2025-1/12/2025) Swap. Tune in. patreon.com/isaiahnews #applepodcasts⁠ ⁠#spotifypodcasts⁠ ⁠#youtube #amazon⁠ ⁠#patreon⁠

Zoran Milanović has been re-elected as Croatia's president in a landslide victory, but what does this mean for Croatia and Europe? Join Evi Kiorri as she unpacks the political tensions, the EU skepticism, and the rising frustrations driving change in the Balkans. From corruption scandals to soaring inflation, we explore what's next for Milanović, Croatia, and the European Union.Join us on our journey through the events that shape the European continent and the European Union.Production: By Europod, in co production with Sphera Network.Follow us on:LinkedInInstagram Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Dají se plynové ohřívače na předzahrádkách restaurací obecně považovat za bezpečnostní riziko? Existují rozdíly v jejich kvalitě a protipožárním zabezpečení? Jak je možné, že meziměsíčně ceny klesly, ale v meziročním srovnání inflace mírně zrychlila? Jak data o inflaci vyhodnotí bankovní rada ČNB a dá se čekat další snižování základní úrokové sazby? A čím si získal voličstvo chorvatský prezident Zoran Milanović, který rekordním ziskem hlasů obhájil svůj mandát?

Dají se plynové ohřívače na předzahrádkách restaurací obecně považovat za bezpečnostní riziko? Existují rozdíly v jejich kvalitě a protipožárním zabezpečení? Jak je možné, že meziměsíčně ceny klesly, ale v meziročním srovnání inflace mírně zrychlila? Jak data o inflaci vyhodnotí bankovní rada ČNB a dá se čekat další snižování základní úrokové sazby? A čím si získal voličstvo chorvatský prezident Zoran Milanović, který rekordním ziskem hlasů obhájil svůj mandát?Všechny díly podcastu Hlavní zprávy - rozhovory a komentáře můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

W ostatnich latach w Chorwacji obserwowaliśmy  trudną kohabitację między rządem a prezydentem. Prawdopodobnie nic się nie zmieni - mówii ekspertka Ośrodka Studiów Wschodnich. 

Skoraj 75 odstotkov hrvaških volivcev je na predsedniških volitvah v drugem krogu odločilo, da Zoran Milanović ostaja predsednik države tudi prihodnjih pet let. Prepričljivo je zmagal prav v vseh hrvaških županijah. Zoran Milanović se je posledično zahvalil volivkam in volivcem za podporo in med drugim poudaril, da je izid glasovanja tudi jasno sporočilo vladi. Mnogi se sprašujejo, če bo Hrvaška še pet let talka odprtih sovražnih odnosov med premierjem in predsednikom države. Več o tem v pogovoru z našo dopisnico iz Hrvaške, Tanjo Borčič Bernard.

Volišča po Hrvaškem so prav zdaj odprla svoja vrata. Skoraj 4 milijonov hrvaških volivcev bo lahko odločalo, kdo bo postal novi predsednik države. V drugem krogu se bosta pomerila zdajšnji predsednik Zoran Milanović in kandidat s podporo vladajoče HDZ Dragan Primorac. Predvolilne ankete prepričljivo zmago napovedujejo Milanoviču. Ostali poudari oddaje: - Sudanska vojska zavzela ključno mesto Vad Madani. - Vremenske razmere otežujejo gašenje požarov v Los Angelesu. - V Dražgošah spominska slovesnost ob 83. obletnici dražgoške bitke.

Hrvaški volivci imajo še dobre tri ure časa, da oddajo glas svojemu favoritu za predsednika države. Presenečenj v drugem krogu volitev ni pričakovati, vodenje države naj bi tako ostalo v rokah aktualnega predsednika Zorana Milanovića. Drugi poudarki: - V izraelskem napadu na zatočišče za razseljene v Gazi ubitih več ljudi. - Požare v Los Angelesu znova razpihuje močan veter. - Za nasilje v družini bodo odslej veljale strožje kazni.

Zmagovalec hrvaških predsedniških volitev je dozdajšnji predsednik Zoran Milanovič, kažejo delni neuradni izidi državne volilne komisije. Po skoraj vseh preštetih glasovih je Milanovič prejel 74,68 odstotka glasov, njegov protikandidat Dragan Primorac pa 25,32 odstotka. Milanovič je dejal, da na to zmago gleda kot na priznanje za svoje delo v minulih petih letih in dejanje zaupanja ljudi. Sporočil je, da so s tem poslali sporočilo vsem, ki ga morajo slišati. Obenem je pozval k sodelovanju in delitvi odgovornosti.

Gospodarska zbornica Slovenije poziva k začasni vrnitvi prejšnjega sistema obračunavanja omrežnine.Vlada še brez končnih odgovorov na temo skrajšanega delovnega časa in dela zdravnikov pri zasebnikih.Avstrijski zunanji minister Schallenberg začasno tudi kancler na Dunaju.Na Hrvaškem pred nedeljskim drugim krogom kaže na zanesljivo zmago Milanovića. Novoizvoljeni ameriški predsednik Trump napovedal srečanje s Putinom; priprave že v teku. Združenje bank Slovenije opozarja na porast novih primerov finančnih prevar podjetij.Copernicus: Leto 2024 je bilo najtoplejše v zgodovini meritev!Vreme: Proti jutru se bo zjasnilo s temperaturami pod lediščem.Kavčič o predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja: Ko se enkrat uzakoni samomor na zahtevo, se družba počasi začne navajati na takšen način smrti.Kardinal Parolin ob reki Jordan posvetil cerkev Jezusovega krsta.Šport: Slovenski rokometaši drevi proti Hrvaški v zagrebški Areni z generalko pred svetovnim prvenstvom.

Šest dana prije izlaska građana na birališta, HDZ-ov Primorac vodi napadačku kampanju, SDP-ov Zoran Milanović bez povišenih tonova govori o Ustavu. Ministar obrane Ivan Anušić tvrdi da Milanović kampanju vodi na obmanama i lažima. Nakon tragedije u Prečkom, škole zapošljavaju neformalne zaštitare, novi pravilnici poslani su u javno savjetovanje.

Održan je prvi krug predsjedničkih izbora: U svim izbornim jedinicama u Hrvatskoj vodi Zoran Milanović, Hrvati izvan Hrvatske za predsjednika žele Dragana Primorca. Drugi krug izbora održat će se za dva tjedna, a građani biraju između kandidata SDP-a i HDZ-a.

Po Vatikanu tudi Cerkev v Sloveniji vstopila v sveto leto.Papež Frančišek v poslanici za svetovni dan miru poziva h kulturnim in strukturnim spremembam družbe.Inflacija na letni ravni ta mesec 1,9-odstotna, opolnoči podražitev pogonskih goriv.Umrl nekdanji ameriški predsednik Carter, številni se ga spominjajo kot glasnika miru in človekoljubnosti.Milanović in Primorac v drugi krog hrvaških predsedniških volitev.Civilna iniciativa Snežnik ministrstvu za naravne vire in prostor predala tisoč podpisov proti vetrnim elektrarnam v Ilirski Bistrici.V Gazi se poleg vojne soočajo s hudim mrazom.V jedrski elektrarni v Krškem v študijo morebitnega podaljšanja obratovanja do 80 let.ŠPORT: Začetek novoletne skakalne turneje v znamenju Avstrijcev. Zmagal Kraft, Lanišek 15.Vreme: Jutri se bo ob morju lahko pojavila nizka oblačnost, drugod bo še precej jasno.

Papež pred opoldansko molitvijo o sveti družini kot vzoru za vsako družino.Odprta že tretja sveta vrata in sicer v lateranski baziliki.Sveto leto danes začenjamo tudi po škofijah; dopoldne sveti maši že v Kopru in Murski soboti.Cerkev si želi čimprejšnje, trajne in dostojne rešitve za pokop umorjenih iz jame pod Macesnovo gorico.S 1. januarjem se začenja uveljavitev novega plačnega sistema za javni sektor.Odkritje spominske plošče generalu Maistru in krstna izvedba njegove pesmi v Mengšu.Na Hrvaškem prvi krog predsedniških volitev. Aktualni predsednik Milanović absolutni favorit za nov mandat.Vreme: Še bo jasno in hladno, dopoldne po nižinah megla.

Nakon pada Assadova režima, Hrvatska je obustavila procesuiranje zahtjeva za azilom izbjeglicama iz Sirije. Oporba i predsjednik Milanović oštro napadaju Ustavni sud i HDZ, a zbog tajne odluke sudaca da si samostalno produže mandat dok Sabor ne završi postupak imenovanja novog sastava Ustavnog suda. Zbog sumnje da je 1991. godine ubijao hrvatske policajce i HOS-ovce, iza rešetaka je završio 62-godišnji državljanin Srbije i Hrvatske.

Predstavíme novú monografiu o Milanovi Lasicovi. Je v nej život a kompletné dielo známeho umelca, humoristu, textára, herca, speváka a divadelníka, ale zároveň vypovedá aj o jednej ére. Knihu nedávno uviedli do života.

Patrí k najprekladanejším filozofom a publicistom v povojnových dejinách Československa. Jeho kniha Obnovenie poriadku je presnou diagnózou spoločnosti a politiky normalizovaného Československa. Napriek, či možno práve vďaka, medzinárodnému uznaniu si v rodnom Československu vyslúžil vyhodenie z Komunistickej strany, zákaz publikovania a nakoniec väzenie. Reč je o Milanovi Šimečkovi. V týchto dňoch vychádza netradičné a veľmi prístupné spracovanie života Milana Šimečku pod názvom Súdruh disident, kniha v komiksovej forme na 200 stránkach veľmi pútavou formou mapuje Šimečkov život. Život, ktorý je v mnohom mikrohistóriou generácie progresívnych a ľavicových intelektuálov v povojnovom Československu. Ako sa Šimečka stáva komunistom a ako sa postupne so stranou vnútorne a neskôr aj oficiálne rozchádza? V čom spočíva Šimečkova kritika normalizácie? Ako prežíva mesiace vo väzení a ako zasahuje normalizácia jeho verejný ale zároveň tiež osobný život? Historička Agáta Šústová Drelová sa rozprávala so spisovateľom, publicistom a riaditeľom Geotheho inštitútu, Michalom Hvoreckým, ktorý je tiež spoluautorom čerstvo publikovanej knihy Súdruh disident: pravdivý komiks o Milanovi Šimečkovi (Nadácia Milana Šimečku) prvej komiksovej novely o živote Milana Šimečku. *Podporte podcast Dejiny v aplikácii Toldo na sme.sk/extradejiny. – Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠jaroslav.valent@petitpress.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Všetky podcasty denníka SME nájdete na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Odoberajte aj denný newsletter ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/suhrnsme⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Ďakujeme, že počúvate podcast Dejiny.See omnystudio.com/listener for privacy information.

Pobjeda predsjedničkog kandidata na izborima u Sjedinjenim američkim državama, Donalda Trumpa izazvale brojne reakcije i na hrvatskoj političkoj sceni. Država i građani Hrvatske, ponukani europskim fondovima, dobrim turističkim sezonama i blagim povećanjem plaća i mirovina, troše kao nikada do sada. Nastavljaju se politički obračuni između Milanovića i Plenkovića. Sprema se još jedna kolona sjećanja u Vukovaru. Dinamo na putu prema osmini finala najjače nogometne lige na svijetu, europske Lige prvaka – tjedni pregled događaja za SBS Radio pripremio Željko Kovačević.

Australiju je ovaj tjedan posjetila skupina veleposlanika NATO-a, što je susret na najvišoj razini još od kako je 2019. u Canberri boravio glavni tajnik saveza. Među veleposlanicima bio je i stalni predstavnik Hrvatske, Mario Nobilo, koji je za naš program govorio u posjetu, ali i o tvrdnjama vodećih ljudi hrvatske vlade da komentari predsejednika Milanovića o misiji pomoći Ukrajini ozbiljno ugrožava status Hrvatske u NATO-u.

Nakon što je predsjednik Milanović zabranio načelniku Glavnog stožera Oružanih snaga da u Saboru objasni ulogu hrvatskih vojnika u NSATO misiji, u Sabor stiže drugi čovjek NATO saveza Boris Ruge, oporba najavljuje da će ga bojkotirati. U jeku neslužbene predizborne kampanje, u Hrvatskoj je sve manje birača.

U padu s požarnih stepenica poginuo je Ante Ćorušić, ravnatelj najveće hrvatske bolnice. Predsjednik Zoran Milanović zabranio je drugi put dolazak generalu Tihomiru Kundidu u Sabor, ipak pred Odborom za obranu pročitano je Kundidovo pismo u kojem stoji da hrvatski vojnici u sklopu NATO-ve misije neće ići u Ukrajinu. Iz Ureda predsjednika sada poriču da je Milanović tvrdio da hoće.

Novi sukob Vlade i predsjednika Milanovića oko Ukrajine. Milanović ne želi da Hrvatska bude u NATO-u, kaže premijer Andrej Plenković. Novi problem sa trajektom Jadrolinije, taman kada se u prijedlogu rebalansa proračuna smanjuju davanja za sigurnost plovidbe na moru. U Zagrebu skup o hrvatskoj poljoprivredi i o tome kako biti prehrambeno suveren. Hrvatska čak ni piletine ne proizvodi dovoljno za svoje potrebe.

Odgađa se stroža kontrola na vanjskim granicama Europske unije, potvrdio je to hrvatski potpredsjednik Vlade Davor Božinović. HDZ- optužuje predsjednika Milanovića da mu kampanju financira Moskva, SDP odgovara da je to tragikomično. Srbijanski kriminalac Milovan Zdravković u hrvatskom zatvoru čeka izručenje Srbiji.

Pljušte reakcije oporbe na posjet predsjednika Srbije Vučića Dubrovniku uz izostanak hrvatskog predsjednika Milanovića. Vojnici neće u Ukrajinu, poručuje predsjednik Milanović, predsjednik Vlade, Plenković, uzvraća kako ih tamo ni ne šalju. Ministar demografije usporedio poticaje za Istarskog Boškarina s davanjima za novorođenče. I dalje nekontrolirano padaju pristupne rampe na Jadrolinijinim trajektima.

U Dubrovniku održan summit zemalja jugoistoka Europe i Ukrajine. Oporba ogorčena što na summit nije pozvan predsjednik Milanović, koji se od početka protivi snažnijem hrvatskom angažmanu u pomoći Ukrajini. Glavni državni odvjetnik Ivan Turudić podnio Saboru izvještaj o radu Državnog odvjetništva u protekloj godini. Na trajektu državnog brodara Jadrolinije iznova kod pristajanja pala rampa. Pri padu rampe na drugom trajektu istog brodara pred dva mjeseca poginula su trojica mornara.

“We should always learn intentionally. And the best learning is by doing. Extra time used to practice something is always worth it." Dr. Milan Milanović is a seasoned CTO and the author of the popular “Tech World with Milan” newsletter. In this episode, Milan shares his insights on what it takes to become a great software engineer. Milan emphasizes that technical skills, while crucial, are just one part of the equation. Soft skills, a product-focused mindset, and a commitment to continuous learning are equally vital for long-term success in the ever-evolving tech industry. He delves into the key attributes that distinguish great engineers, revealing the surprising truth about why we should focus on learning the fundamentals, how to learn new skills and become an expert, delivering high-quality engineering, and practical strategies to boost productivity.   Listen out for: Career Journey - [00:02:14] Attributes of a Great Software Engineer - [00:05:50] Common Lacking Attribute - [00:10:28] How to Learn New Skills - [00:12:48] How to Become an Expert - [00:16:02] 10,000 Hours - [00:22:47] Dealing with Imposter Syndrome - [00:24:52] Learn Things That Don't Change - [00:27:50] High-Quality Engineering - [00:32:52] Becoming a More Productive Engineer - [00:39:28] 3 Tech Lead Wisdom - [00:48:53] _____ Milan Milanović's BioMilan is a CTO with more than 20 years of experience in the industry. His main areas of interest include software architecture, cloud computing solutions, web and mobile solutions, agile methods, and managing software teams to deliver innovative and high-quality products. He is an avid author who helps more than 300.000 engineers and managers to build great careers and products. He also works as a High-Performance & Career Coach. Follow Milan: LinkedIn – linkedin.com/in/milanmilanovic Twitter / X – @milan_milanovic Website – milan.milanovic.org ✍

Dohmen, Caspar www.deutschlandfunk.de, Andruck - Das Magazin für Politische Literatur

Slavodobitnik 309. Sinjske Alke je Jure Domazet Lošo. U Sinju su se okupili državni vrh i predsjednički kandidati. Premijer Plenković i predsjednik Milanović nisu si pružili ruke. Sve je spremno za središnju proslavu Dana pobjede u Kninu.

Sehnat v Americe hrubou mouku na drobenku na koláč nebo tvaroh do buchet není vůbec snadné. Čeští a slovenští krajané si nenahraditelné potraviny nechají posílat z polských obchodů. V New Yorku už ale přes deset let funguje obchod Slovak–Czech Varieties, který provozují manželé Uhríkovi. Kromě dovezených potravin nabízí třeba i stolní hry, dřevěné hračky nebo motýlky do pánských obleků z různých materiálů, což je věc ve Spojených státech zatím nevídaná.

Sehnat v Americe hrubou mouku na drobenku na koláč nebo tvaroh do buchet není vůbec snadné. Čeští a slovenští krajané si nenahraditelné potraviny nechají posílat z polských obchodů. V New Yorku už ale přes deset let funguje obchod Slovak–Czech Varieties, který provozují manželé Uhríkovi. Kromě dovezených potravin nabízí třeba i stolní hry, dřevěné hračky nebo motýlky do pánských obleků z různých materiálů, což je věc ve Spojených státech zatím nevídaná.Všechny díly podcastu Zápisník zahraničních zpravodajů můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

U jakom nevremenu najviše su stradali Bošnjaci kod Županje, padao je led veličine teniske loptice. Premijer Plenković je potvrdio da će pregovarati s predsjednikom Milanovićem oko imenovanja čelnog čovjeka Sigurnosno obavještajne agencije. U prvom danu upisa, građani su uložili 27 milijuna eura u narodne obveznice.

Jana a Jakub sa rozprávali s Milanom Brejchom, riaditeľom mestskej ubytovne Fortuna v bratislavskej Dúbravke. Budete počuť: prečo sa Milan venuje ľuďom zo sociálne slabšieho prostredia, smutné aj smiešne spomienky na prácu s ľuďmi bez domova, ako dostal vzácny obraz z ubytovne do Galérie mesta Bratislavy, čo mu pomáha, keď sa často stretáva s ľudským utrpením. (00:00) Úvod (2:00) Predstavenie hosťa (10:30) Čo Milana pripravilo na prácu s ľuďmi zo sociálne slabšieho prostredia a prečo sa rozhodol pomáhať práve tam. (16:46) Príhody a spomienky z práce v noclahárni DePaul. (21:17) Čo Milana motivovalo v práci, aj keď často nebolo vidieť veľké výsledky (24:30) Ako Milan robil vodiča dodávky (28:38) Práca s mladými ľuďmi v Svätom Jure (32:00) Ako sa dostal k vedeniu ubytovne Fortuna (34:50) V čom sa líši práca v ubytovni pre rodiny zo sociálne slabšieho prostredia a s ľuďmi bez domova (36:27) Vtipné príhody z ubytovne Fortuna (40:27) Čo Milanovi dáva nádej a posiluje ho v ťažkých okolnostiach) (45:31) Aké pochybnosti Milan prežíval. (47:55) Čo Milan vníma vo vedení ubytovne ako úspech. (49:05) Čo Milana naopak vysáva. (54:10) Z akých chýb v DePaule a vo Fortune sa Milan naučil múdrosť do života. (56:37) Milanove sny spojené s Fortunou (58:55) Kde sa po tretí krát snaží Milan doštudovať vysokú školu (01:03:28) Aké knihy od Porta libri by Milan odporučil

Vjekoslav Prebeg u odsustvu osuđen na 23 godine zatvora. KBC Zagreb bio je meta kibernetičkog napada koji je privremeno onesposobio informatičke sustave bolnice. Milanović se ponovno kandidirao za predsjednika Republike Hrvatske. U noći sa srijede na četvrtak, 89-godišnji muškarac teško je ozlijedio svoju 83-godišnju suprugu hladnim oružjem i uhićen je zbog pokušaja femicida. Grad Makarska je uveo novi sustav odvajanja otpada početkom godine, a od ovog tjedna sve zelene otoke pokrivaju i kamere kako bi se uhvatili neodgovorni pojedinci koji ostavljaju otpad izvan kontejnera. Hrvatska je završila svoj nastup na Europskom prvenstvu u nogometu.

Spoločnosť KOOR s.r.o je najväčšou slovenskou spoločnosťou poskytujúcou energetické služby. Vznikla v roku 2010 a odvtedy sa zaoberá realizáciou projektov, ktorými znižuje energetickú náročnosť budov a zvyšuje efektívnosť teplárenských zariadení. Medzi náplň ich práce patrí komplexná správa budov, okrem tepla sa v budovách pozerajú aj na chlad, osvetlenie, okná či nátery. “Snažíme sa budovu pochopiť, nepozeráme sa len na nejaké technologické zariadenie, ktoré ideme vymeniť a ktoré by malo fungovať lepšie ako jeho predchodca,” hovoria Milan Orlovský a Branislav Koreň v podcaste. “Mladej generácii to nie je jedno. Vo firme máme veľmi veľa zamestnancov pod 35 rokov a keď prídu z vysokých škôl, veľmi sa tešia, lebo otvoria oči, pozerajú, ako projekty prevádzkujeme, čo všetko sa dá spojiť, ako to funguje, aká symbióza môže byť medzi technologickými zariadeniami napríklad na strechách a ako je to všetko prepojené. Dáva im to zmysel, že si predstavy, ktoré mali na vysokej škole, zhmotnia.” Ako reagujú ľudia na to, že budúcnosť bude zelenšia? Ako sa k zeleným témam stavajú ich mladí zamestnanci? Na ktorú budovu v ich správe sú najviac hrdí? V čom Branislavovi a Milanovi vyhovuje, že sú od seba odlišní? Aké sú rozdiely medzi trhmi u nás, v Česku či v Maďarsku? Aký je rozdiel v kotolniach v súčasnosti oproti minulosti? Aj to sa dozviete v podcaste Prečo práve oni?, kde predstavujeme príbehy úspešných slovenských podnikateľov zo súťaže EY Podnikateľ roka. Podcast vychádza každú stredu a moderuje ho Adela Vinczeová.

If you like Taking Inventory, do us a favor and give us a 5-star rating or review. It's the best way to help support the podcast.  ——— Nik Milanović is  one of the leading figures in fintech as the founder of “This Week in Fintech” a global newsletter with over 100K subscribers and the General Partner at The Fintech Fund where he invests in early-stage companies. Before founding his newsletter and fund, Nik was an exec at Google Pay, Petal, and Funding Circle. Nik breaks down what's happening in fintech, why international markets will create the next unicorns, how tech is democratizing financial products, and more. Note: This episode was recorded several weeks ago prior to several of the recent headlines involving Synapse, Evolve, etc. ——— Connect with James and Daniel! LinkedIn:James: https://www.linkedin.com/in/jamesborow/  Daniel: https://www.linkedin.com/in/danieldruger/  Twitter: James: https://twitter.com/jamesborow  Daniel: https://twitter.com/ddruger Subscribe to our newsletter: https://www.takinginventorypod.com/ and follow Taking Inventory on LinkedIn and Twitter!

Zu Gast: Ökonom Branko Milanović. Er studierte Ökonomie in Belgrad und wurde 1987 mit einer Dissertation über die soziale Ungleichheit im realsozialistischen Jugoslawien promoviert. Er arbeitete zwanzig Jahre als Ökonom und Chefökonom in der Forschungsabteilung der Weltbank. Sein Forschungsschwerpunkt ist die soziale Ungleichheit. Ein Gespräch über seinen Werdegang in Jugoslawien während des Kalten Kriegs unter Tito, seine Eltern und Politisierung, sein Wirtschaftsstudium in Belgrad, die Wirtschaftsideologie Jugoslawiens, die Zukunft des Kapitalismus und die Klimakatastrophe, Vermögensungleichheit und Erbschaften, seine Forschung zu globaler Einkommensungleichheit, die Existenz von Milliardären sowie Reiche, die sich um Armut, aber nicht Ungleichheit kümmern uvm. Das Gespräch haben wir am 28. Mai 2024 beim "Berlin Summit" des Forum New Economy in Nauen aufgezeichnet.

ASV Senāts ar 79 balsīm par un 19 pret atbalstījis ilgi gaidīto likumprojektu par 95 miljardu dolāru palīdzību ASV sabiedrotajiem to cīņā pret antidemokrātiskiem spēkiem. Pēc Horvātijas parlamenta ārkārtas vēlēšanām nākamā valdība varētu tapt Andreja Plenkoviča vadībā. Bet Gruzijā valdošā partija „Gruzijas sapnis” atgriezusies pie ieceres pieņemt likumu par ārzemju ietekmes caurskatāmību. Tas izraisīja niknas debates un plašus protestus Tbilisi ielās. Šīs ārpolitikas aktualitātes pārrunājam ar Austrumeiropas politikas pētījuma centra direktoru Māri Cepurīti un Austrumeiropas politikas pētījumu centra valdes locekli, pētnieku Mārci Balodi. Izolacionisma ledus lauzts Savienoto Valstu Senāts ar 79 balsīm par un 19 pret atbalstīja likumprojektu par 95 miljardu dolāru palīdzību ASV sabiedrotajiem to cīņā pret antidemokrātiskiem spēkiem. No šīs summas astoņi miljardi paredzēti atbalstam Taivānai un citiem sabiedrotajiem Austrumāzijas un Klusā okeāna reģionā, 26 miljardi – atbalstam Izraēlai un humānajai palīdzībai Gazas sektora iedzīvotājiem, bet gandrīz divas trešdaļas, t. i., nepilns 61 miljards – atbalstam Ukrainai tās cīņā pret Krievijas agresiju. No šīs Ukrainas atbalsta paketes 23 miljoni tiks tērēti amerikāņu bruņoto spēku arsenālu papildināšanai, ļaujot, attiecīgi, to līdzšinējās rezerves nodot Ukrainas rīcībā, 14 miljardi – tiešiem modernas militārās tehnikas iepirkumiem Ukrainas vajadzībām, 11 miljardi – amerikāņu militārajai darbībai reģionā, kas ir pamatā ukraiņu militārpersonu sagatavošana un sadarbība ar Ukrainu izlūkošanas jomā, 8 miljardi – finansiāls atbalsts Ukrainas civilo struktūru funkcionēšanai. Prezidents Baidens solījis parakstīt pieņemto likumprojektu jau visdrīzākajā laikā, un Pentagons jau darījis zināmu domājamo pirmā, vienu miljardu vērtā palīdzības sūtījuma saturu, kurā būs pretgaisa aizsardzības sistēmu un artilērijas munīcija, kājnieku kaujas mašīnas Bradley, un pirmoreiz arī armijas taktisko raķešu sistēmu jeb ATACMS raķetes ar 300 kilometru darbības rādiusu. Kā zināms, nule apstiprināto likumprojektu prezidents Baidens iesniedza Kongresam jau pagājušā gada rudenī, taču tur tas iesprūda, jo Pārstāvju palātas priekšsēdētājs, republikānis Maiks Džonsons nevirzīja to balsošanai. Galvenais iemesls bija spiediens no Republikāņu partijas konservatīvā spārna, kurā pulcējušies fanātiskākie eksprezidenta Trampa atbalstītāji. Viņu barvede, kongresmene Mārdžorija Teilore Grīna draudēja rosināt priekšsēdētāja Džonsona atcelšanu, tiklīdz viņš virzītu balsošanai palīdzības likumprojektu. Republikāņu Senāta frakcijas vadītājs Mičs Makonels preses konferencē pēc vakardienas balsojuma nosauca, viņaprāt, galvenos situācijas vaininiekus. Pirmais esot agrākais Fox News raidījumu vadītājs Takers Karlsons, kurš aizsācis Ukrainas demonizāciju un izplatījis šo redzējumu ierindas republikāņu vidū. Otrs – eksprezidents un prezidenta amata kandidāts Donalds Tramps, kuram neesot skaidra viedokļa par atbalstu Ukrainai, bet kurš pretojies kompromisam arī tad, kad demokrāti bijuši gatavi iemainīt republikāņu atbalstu pret nozīmīgu piekāpšanos imigrācijas noteikumu ziņā. Zīmīgs ir fakts, ka Pārstāvju palātas priekšsēdētājs Džonsons virzīja palīdzība paketi balsojumam pēc tam, kad bija ticies ar Trampu, un pēdējais viņam publiski paudis savu atbalstu. Mičs Makonels cerīgi izteicās, ka izolacionisma tendence Republikāņu partijā esot pārvarēta, un partija atgriežoties pie savas reiganiskās tradīcijas – pretoties antidemokrātiskajiem spēkiem visā pasaulē. Cik pamata šādam optimismam – rādīs, domājams, jau diezgan tuvs laiks. Horvātu politikas vecmeistari cīkstas par varas virsotni Horvātijas Demokrātiskā savienība ir konservatīvs, labēji centrisks spēks, kas lielā mērā dominējis valsts politikā kopš 1990. gadā, kad, sabrūkot toreizējai Dienvidslāvijas Sociālistiskajai Federatīvajai republikai, Horvātija ieguva neatkarību. Partijas dibinātājs ir pirmais Horvātijas prezidents Fraņo Tudžmans, tā veidojusi un vadījusi valdības ar nelieliem pārtraukumiem visas šīs pagājušās desmitgades. Pašreizējais premjerministrs Andrejs Plenkovičs šai ziņā ir rekordists, atrodoties amatā kopš 2016. gada oktobra. Arī pirms nedēļas notikušajās Horvātijas parlamenta – Sabora – ārkārtas vēlēšanās Demokrātiskā savienība ieguva lielāko vietu skaitu: 61 no 151. Tas nozīmē, ka, visticamāk, arī nākamā valdība varētu tapt Plenkoviča vadībā un, tāpat kā iepriekš, tas būtu mazākuma kabinets ar vairāku sīkpartiju un atsevišķu neatkarīgo deputātu atbalstu. Līdz šim Demokrātiskās savienības koalīcijas partneris bija Neatkarīgā demokrātiskā serbu partija, kurai bija viens ministra portfelis no astoņpadsmit. Saskaņā ar Horvātijas vēlēšanu sistēmu etniskajām minoritātēm ir atsevišķs pārreģionāls vēlēšanu apgabals, no kura Saborā ievēlēti astoņi deputāti, t. sk. trīs – no pieminētās serbu partijas. Tā kā šajās vēlēšanās Demokrātiskā savienība vairākas deputātu vietas zaudējusi, pielasīt nepieciešamo sīkpartiju atbalstu nāksies grūtāk, tāpēc tiek izteikti pieņēmumi, ka Plenkoviča partija varētu lūkoties pēc kāda lielāka koalīcijas partnera vai atbalstītāja. Par tādu nevar kļūt otra lielākā parlamenta frakcija, kas ar nosaukumu „Patiesības upes” grupējas ap Demokrātiskās savienības ilggadējo konkurenti – Sociāldemokrātisko partiju. Šo partiju pārstāv pašreizējais Horvātijas prezidents Zorans Milanovičs, kurš mēnesi pirms vēlēšanām negaidīti paziņoja, ka piedalīšoties tajās kā saraksta lokomotīve un premjera kandidāts. To viņam tomēr liedza konstitucionālā tiesa, lemjot, ka tādā gadījumā viņam jāatkāpjas no prezidenta amata. Aizejot no priekšvēlēšanu kampaņas avanscēnas, Milanovičs aicināja balsot par jebko, tikai ne par Demokrātisko savienību. Trešo lielāko frakciju ar 14 mandātiem ir ieguvusi labējā nacionālistiskā Tēvzemes kustība, kuras atbalstu Plenkovičs varētu iegūt tikai tad, ja atteiktos no sadarbības ar serbu minoritātes partiju. Tāpat nacionālisti deklarējuši kategorisku noliegumu sadarbībai kreisi zaļo partiju „Možemo!” – tulkojumā „Varam!”, kurai ir piektā lielākā frakcija ar desmit vietām. Ceturtais lielākas spēks ar vienpadsmit mandātiem ir konservatīvo un mēreni eiroskeptisko spēku – partijas „Tilts” un Suverenistu partijas apvienība. Kā kreisi-zaļie, tā konservatīvie aicinājuši visus apvienoties, lai pārtrauktu Demokrātiskās savienības valdīšanu. Novērotāji ir vienisprātis, ka premjeram Plenkovičam nāksies krietni papūlēties, lai tiktu pie sava pēc skaita trešā kabineta. Kas vieniem sapnis, citiem – murgs 17. aprīlī Gruzijas valdošā partija „Gruzijas sapnis” pēc apmēram gadu ilgas pauzes atgriezusies pie ieceres pieņemt Likumu par ārzemju ietekmes caurskatāmību, kas tautā jau ieguvis apzīmējumu „Krievijas likums”. Likumprojekts savās nostādnēs nepatīkami atgādina bēdīgi slaveno Krievijas likumu par t. s. „ārvalstu aģentiem”. Tas ir viens no Putina režīma represīvās likumdošanas stūrakmeņiem, pirmoreiz pieņemts 2012. gadā, reaģējot uz masu protestiem pēc 2011. gada Krievijas prezidenta vēlēšanām. Kopš tā laika likuma normas kļuvušas krietni skarbākas; pēdējoreiz februārī, aizliedzot par aģentiem pasludinātajiem jebkā reklamēt savu darbību. Kremļa variantam ļoti līdzīgi likumi pēc tam tika pieņemti Kirgīzijā un arī Ungārijā; tāpat tādi parādījušies Ķīnā, Indijā, Kambodžā, Ugandā un Etiopijā. Gruzijas valdošā spēka mēģinājumi ieviest līdzīgas normas savā valstī daudzuprāt ir nepārprotams apliecinājums vēlmei ievilkt valsti Krievijas politiskās ietekmes telpā, attiecīgi atraujot to no Eiropas Savienības telpas. Ar attiecīgu kopīgu brīdinošu paziņojumu jau nākuši klajā Eiropas Savienības Augstais pārstāvis ārpolitikas un drošības politikas jomā Žuzeps Borels un kaimiņattiecību un paplašināšanās komisārs Olivērs Vārheji. Tā kā apmēram četras piektdaļas gruzīnu redz savas valsts nākotnes perspektīvas tieši vienotās Eiropas kontekstā, nenākas brīnīties, ka likumprojekta virzība pagājušonedēļ izraisīja niknas debates un pat dūru vicināšanu Parlamentā un plašus protestus Tbilisi ielās. 83 valdošās frakcijas deputāti nobalsoja par likuma pieņemšanu pirmajā lasījumā, atlikušie 55 opozicionāri balsojumu boikotēja. 17. aprīlī protestētāju skaits sasniedza 20 000, mazāka mēroga demonstrācijas, piemēram, Tbilisi universitātes studentu gājieni uz Parlamentu, turpinās joprojām. Gruzijas prezidente Salome Zurabišvili paziņojusi, ka uzliks veto likumprojektam, ja tas tiks pieņemts galīgajā lasījumā, taču „Gruzijas sapnim” ir pietiekami liels vairākums Parlamentā, lai prezidentes veto pārbalsotu.   Sagatavoja Eduards Liniņš.

U Albaniji je poginula planinarka iz Osijeka, dostupne informacije kažu da je pala u provaliju. Zbog jezivog vršnjačkog nasilja privedene djevojke iz Splita, policija moli građane da uklone snimke zlostavljanja s društvenih mreža. 15. je obljetnica od ulaska Hrvatske u NATO savez, predsjednik Milanović nije zadovoljan.

Vjernici u Hrvatskoj proslavili su Uskrs, na Plitvicama je obilježena 33. obljetnica takozvanog Krvavog Uskrsa. Predsjednik Zoran Milanović ne odustaje od kampanje za parlamentarne izbore, ustavne suce je nazvao političkim olupinama. Državno izborno povjerenstvu upozorava medije: Milanovićeve izjave ne smiju biti dijelom izbornih blokova.

Capitalism can cause massive economic inequalities. Indeed, a century after Adam Smith wrote the Wealth of Nations, the richest 1% owned a record-breaking 70% of England's wealth. Not surprisingly, this era saw the rise of a very different economic theorist: Karl Marx. [You can see this and many other graphs here.] But does capitalism have to increase inequality? If so, why was the golden age of American capitalism an era of rapidly decreasing inequality? Was this “Great Levelling” a natural product of capitalist development, as theorised by Simon Kuznets? Or was it a historical anomaly resulting from the two world wars and political interventions, as argued by Thomas Piketty? Yet more questions emerge if we take a more global outlook. Was the Great Levelling within rich countries but a veil behind which they plundered the Global South, making capitalism an inherent engine of global inequality? If so, why has global inequality reduced during the recent era of globalised capitalism? There are very few people who can judge these questions with the same nuance and understanding as Branko Milanović. Milanović is a leading scholar of global inequality. But he is also a particularly sensitive commentator on capitalism. Born in communist Yugoslavia, Milanović has a rare ability to look at capitalism from an arms-length, without indoctrinated faith but also with a deep appreciation of the limits of its alternatives.  I hope you enjoy our conversation! VISUAL DATA We discuss a lot of numbers in this episode. You can find a lot of relevant graphs in my Substack post: https://onhumans.substack.com/p/the-evolution-of-inequality-under To follow Milanović's own work, and get a lot of more graphs, see his many books and his blog "Global Inequality" at https://branko2f7.substack.com/ SUPPORT I hope you enjoy the conversation. If you do, consider becoming a supporter of On Humans on ⁠⁠⁠⁠Patreon.com/OnHumans⁠⁠⁠⁠.  MENTIONS Names: Karl Marx, Alexis de Tocqueville, Brad DeLong (see episode 18 & season 1 highlights), Simon Kuznets, Arthur Berns, Thomas Piketty,  Gabriel Zucman, Emmanuel Saez, Jason Hickel, François Quesnay, Adam Smith, David Ricardo, Vilfredo Pareto Names: Gini coefficient, Kuznets-curve, Mondragon (a Spanish cooperative), homoploutia (when the rich both own capital and work for an income)  Books: Visions of Inequality (Milanovic), Capital (Marx), Capital in the 21st Century (Piketty), Global Inequality (Milanovic), Capitalism, Alone (Milanovic)