Podcasts about zagorju

V oddaji Svet kulture smo se pogovarjali z Nino Blažin, režiserko dokumentarnega filma z naslovom V tišini življenja, ki govori o zadnjih letih življenja novinarke in publicistke Mance Košir in njenem soočanju s težko boleznijo. Kot je povedala režiserka, pa to ni film o smrti, ampak o slavljenju življenja. Predstavljamo tudi dve novi razstavi, ki si ju lahko ogledate v Zagorju in Mirnu.

Papež bo 26. decembra odprl sveta vrata v rimskem zaporu Rebibbia.Srečanje predstavnikov Evropskih Marijinih narodnih svetišč.150-let župnijske cerkve v Zagorju ob Savi.Zlata maša prof. Janeza Juhanta.

Hrvatski muzičar, kompozitor i virtuoz na usnoj harmonici Tomislav Goluban u subotu 30. marta nastupa u mestu Starkenberg u Tiringiji. O usnoj harmonici, spoju bluza i hrvatske tradicionalne muzike, Zagorju i novom albumu (FOLKAJ 2) Tomislav Goluban razgovora sa Borisom Rabrenovićem. Od kolege Zorana Ćatića saznajemo kakvih novosti ima na muzičkoj sceni Bosne i Hercegovine. Pripremili smo i dobru muziku. Između ostalog, slušamo stvar Poskočna, koju su zajedno snimili sastavi MRFY i Laibach. Von Boris Rabrenovic.

Posebna zgodba Evropskega srečanja mladih je v poplavah prizadeta župnija Ljubljana Zadobrova.Na nočnih pogajanjih sta vodstvo Engrotuša in sindikat Tuša sklenila dogovor glede zvišanje osnovne plače, zato so trgovine danes odprte.Največji izziv leta 2024 bo za Slovenijo sanacija po poplavah.Dialog med gospodarstvom in vlado je povsem zastal. Ali bo slednja storila kaj več za oživitev?Vreme: Pooblačilo se bo, najpozneje na severovzhodu države. Ponekod v zahodnih krajih bo že zjutraj rahlo deževalo, proti večeru pa se bodo padavine okrepile.Južna Afrika s tožbo na mednarodno sodišče v Haagu. Izraelu očita izvajanje genocidnih dejanj proti Palestincem v Gazi.Kemijskemu inštitutu zelena luč za center za brezogljične tehnologije v Zagorju ob Savi.Vatikan letos v luči šestih obiskov papeža Frančiška po svetu, sinode in pomembnih dokumentov.Cerkev v Sloveniji letos posebej zaznamovali temi odnosa do življenja ter prisotnosti vere v javnem prostoru.

Ob obeleževanju 110. obletnice rojstva arhitekta Vlasta Kopača, Plečnikovega študenta in sodelavca, danes v Plečnikovi hiši odpirajo razstavo, ki osvetljuje vsestranskost delovanja tega prevečkrat prezrtega arhitekta na mnogih področjih, od arhitekture in spomeniškega varstva, od oblikovanja in predvsem gorniške arhitekture. Majski salon Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov 2023, z naslovom Misterij Gea, svoja vrata odpira danes na razstaviščih v Hrastniku, Zagorju ob Savi in Trbovljah. V okviru dogodka bo glavno nagrado Majskega salona prejela umetnica Mateja Kavčič za delo z naslovom Zatočišče. »Gre za črto, ki označuje prehod med začetkom in koncem, kjer znano prehaja v neznano. Gre za temo, ki je od vedno navdihovala umetnost, predvsem književnost«, je povedal Miran Košuta, avtor zamisli o odrskem dogodku Premejevanje, pripovedi o meji skozi besedo sedmih slovenskih in italijanskih avtorjev. Dogodek predstavlja uvod v poletni niz Let's play 2023, ki ga sooblikujejo tri tržaška gledališča: Slovensko stalno gledališče, Miela Bonawentura in La Contrada. V soboto zvečer prihaja čas 21. Poletne muzejske noči, v kateri se letos združuje več kot 80 muzejev, galerij in drugih zavodov, ki pripravljajo zanimiv in pester program. vizualna podoba: dd-trbovlje.si

Že vrsto let v začetku leta poteka Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije – TEMSIG, naše največje tekmovanje, ki je letos potekalo med 27. februarjem in 17. marcem. Letos je bilo na Akademiji za glasbo ter na glasbenih šolah iz okolice Ljubljane in Zasavja, torej v Cerknici, Domžalah, Kamniku, Litiji, Ljubljani, Logatcu, Trbovljah, na Vrhniki in v Zagorju ob Savi. Discipline, v katerih se pomerijo mladi glasbeniki, se zamenjajo vsaka tri leta, tako lahko vsi glasbeniki po enkrat tekmujejo v vsaki kategoriji. Letos so se glasbeniki pomerili v disciplinah trobenta, rog, pozavna, basovska pozavna, evfonij, tuba, tolkala, harmonika, tamburica, klavirski duo, kitarski duo, jazz solo in komorne skupine z godali in s klavirjem.

Alyson Hill ima 25 let in je doma iz Vancouvra – ameriškega, ne kanadskega – v ameriški zvezni državi Washington. V Slovenijo se je priselila in poročila leta 2020. Razlog za to, da živi v Zagorju ob Savi, je torej ljubezen. Moža je spoznala med študijem krajinske arhitekture v ZDA. Najprej sta načrtovala, da se bo on priselil v ZDA, a se je vse skupaj zaradi epidemije koronavirusa zasukalo precej drugače. Prisluhnimo Alyson Hill v oddaji Drugi pogled.

V današnji športno obarvani soboti navijače čakajo številni nastopi slovenskih športnikov. V Kopru se bo domačemu občinstvu predstavila najboljša športna plezalka sveta, v Nemčiji bodo košarkarji odigrali drugo tekmo evropskega prvenstva, na kolesarski dirki po Španiji svojo priložnost lovi Primož Roglič, v središču pozornosti pa bodo pozno popoldne slovenski odbojkarji na tekmi osmine finala svetovnega prvenstva v Stožicah. Drugi poudarki oddaje: - Zagorju ob Savi se obeta razvojni center za brezogljične tehnologije. - Od prihodnjega tedna v Zaporožju stalna navzočnost dveh jedrskih strokovnjakov. - V slovenskih Alpah vse bolj opazne negativne posledice množičnega turizma.

Drevi bo na Ljubljanskem gradu premiera slovenskega filma Orkester, režiserja in scenarista Matevža Luzarja. Zgodba v ospredje postavlja pihalni orkester iz Zagorja ob Savi, ki doživi marsikaj, ko se napoti na gostovanje v pobrateno mesto v Avstriji. Orkester so povabili na glasbeni festival, kjer ima napovedan figuralni paradni nastop pihalnih godb. Toda že od samega začetka pa vse do konca filma spremljamo razne, večkrat zelo komične dogodivščine, ki jih doživljajo posamezni člani orkestra, med njimi tudi preplašen mladi šofer avtobusa, nezaupljivi avstrijski gostitelji in še kdo. Zanimivo se ta zgodba o gostovanju orkestra prepleta z dogajanjem v Zagorju, žene so morale ostati doma, a neizmerno uživajo v tej svobodi. Zadnji izziv pa vsi protagonisti v avtobusu doživijo na poti domov ... z avtobusom so nekaj zadeli. Film Orkester po premieri začne open air kino turnejo po raznih krajih po Sloveniji: v Pokrajinskem muzeju Koper, v letnem kinu Nova Gorica, v Arboretumu Volčji Potok, Mariboru, Most na Soči, v Krškem, Slovenj Gradcu, Radovljici, Velenju in Izoli.

Sinočnja neurja so povzročila večjo gmotno škodo po državi. Na Koroškem in Celjskem je padala toča, v Kamniku in Zagorju je poplavilo več objektov, na območju Brežic je močan veter odkrival strehe hiš. V slovenjgraški bolnišnici je voda zalila kletne prostore in poškodovala center za dializo, lekarno, več ambulant in oddelkov, škodo še popisujejo. Pristojni so skupno našteli približno 250 dogodkov, posredovalo je več kot 80 gasilskih društev. Preostale novice: Število brezposelnih maja najmanjše po letu 1990; v turizmu in gostinstvu pred sezono mrzlično iščejo kadre. Sto dni od začetka invazije na Ukrajino Rusija ne odstopa od tako imenovane osvoboditve proruskih regij, Ukrajina pa vztraja, da ne bo predala svojega ozemlja. V Areni Stožice premiera dokumentarnega filma 2017 v režiji Gorana Vojnovića, ki prikazuje našo košarkarsko reprezentanco od prvih pripravljalnih tekem do legendarne zmage in dviga pokala evropskih prvakov.

"Sam sem velikokrat padel na zelo trda tla, a se mi je vedno zdelo vredno, da sem imel morda vsaj za trenutek lep razgled." Večmedijski umetnik Boris Beja je ime dobil po stricu, maminem bratu, ki je umrl v francoskih Alpah, še preden se je sam rodil. In ravno ta dediščina, v katero je bil Beja – s poimenovanjem po prezgodaj umrlem stricu – rojen, ga je temeljno zaznamovala tudi v umetniški praksi. Discipliniranost in sistematičnost njegovega strica, orodnega telovadca, ki je svetlo prihodnost v gimnastiki zamenjal za svojo največjo strast – alpinizem, enači s svojim umetniškim delovanjem. Kot pravi kuratorka razstave Tia Čiček, je urjenje specifične umetniške geste in senzibilnosti ter kiparskih in risarskih tehnik, pa tudi prebiranje teoretskih besedil, za Bejo nujen del vsakdanjika. Ta razmislek pa v galerijskem prostoru upredmeti prek ready-made procesa, ko materializirane stične točke nečaka in strica razvija v osebno-izpovedno umetniško gesto. Ob prenovi šolske telovadnice v Zagorju ob Savi je prevzel stari parket – torej tla, po katerih sta hodila oba Borisa – in nekaj telovadnega orodja, ki so tako postali osnovni gradnik razstave Za Borisa. Postavitev, ki na vstopni in izstopni točki tematizira smrt s kolažem iz fotografij Beje med samoočiščevalnim ritualnim restavriranjem družinskega nagrobnika in svojega (stričevega) imena, je izhajajoč iz umetnikove osebne družinske zgodovine napolnjena z več sugestijami obiskovalcu razstave, naj se tudi on retrospektivno zazre v lastno življenje in razmisli o nadaljnjih smereh postopanja po njem. [foto: Boris Beja, Razstava "Za Borisa", Galerija Škuc, Ljubljana 2022, (c) Boris Beja]

Še drugi poudarki iz oddaje: - Bodo v Velenju ostali brez javne zobozdravstvene službe? - V Osilnici bodo po desetletju vendarle dokončali dom za starejše - V Kopru in Laškem olajšanje ob sanaciji plazov - Pomurski sejmarji se bojijo negotove prihodnosti

Svojo glasbeno ustvarjanje so zastavili leta 2017 v Zagorju ob Savi; z leti se je zasedba spreminjala, pridružili so se člani iz drugih slovenskih krajev. Funk Fu v Prvo vrsto prihajajo v aktualni zasedbi: Klara Veteršek - vokal; Tilen Gavranovič - kitara; Blaž Avsenik - klaviature; Luka Groboljšek - bas kitara; Luka Jahn - bobni; Žan Cesar - trobenta; Lan Turek - saksofon in Žan Kopše - pozavna. Na njihovem repertoarju je vedno več avtorske glasbe. Prav to smo slišali tudi v tokratni oddaji.

Zagorje: Kraj je ljeta. Temperature padaju, ispuhali smo svoje luftiće i odlučili da bi se trebali primiti mikrofona. Šibenik: Nije kraj ljeta, sad je tek najlipše. I dok se Stjepko u Zagorju priprema za berbe, nosi jaknu i pali grijanje u autu, Mate još uvijek Šibenikom šeta u birkenštokicama pa smo ga odlučili ostaviti da još malo uživa. U gostima kod Stjepka je mladi i talentirani krajobrazni arhitekt iz “bisera Jadrana” - Leon Plahuta. Leon je kanalizirao Matinu energiju i uveo nas u novu sezonu s pričama iz predstudentskih, studentskih i dana provedenih u tuđini. Epizoda traje 82 minute, a slušamo se na Soundcloudu i Mixcloudu.

Drugi vsebinski poudarki: Tudi v Novem mestu se povečuje pritisk na urgentne službe. V Kopru odprli kar dve parkirni hiši. Glasbena šola v Zagorju v nove prostore, ki jih bodo uredili ob zajetni pomoči države. Na kulinaričnem dogodku v Murski Soboti poskrbeli za promocijo lokalnih živil in proizvodov.

Anja Podpečan je nižjo glasbeno šolo obiskovala v Zagorju, nato se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, po maturi pa je študij nadaljevala na Glasbeni akademiji v Detmoldu v razredu prof. J. Balinta. Že vse od začetka prejema številne nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih ter kot solistka, komorna glasbenica in članica orkestrov nastopa po Evropi. Od leta 2005 se redno udeležuje tudi seminarjev pri priznanih domačih in tujih flavtistih. Zdaj je študentka salzburškega Mozarteuma v razredu prof. M. Koflerja in akademistka v orkestru Münchenske filharmonije. GEORG PHILIPP TELEMANN: FANTAZIJA ŠT. 6 V D-MOLU, TWV 40:7 CARL REINECKE: SONATA ZA FLAVTO IN KLAVIR V E-MOLU, UNDINE, OP. 167 (V ŽIVO)

Irina Ionitoiu prihaja iz Romunije, v Sloveniji, točneje v Zagorju ob Savi, zdaj živi že skoraj štiri leta. V prostem času rada bere, pogleda dober film, preživlja čas s fantom in se druži s prijatelji. Rada tudi telovadi in kuha, predvsem zdravo hrano. O največjih spremembah, ki jih je doživela ob selitvi, in največjih razlikah, ki jih vidi med Slovenijo in Romunijo, se je z njo pogovarjala Tadeja Bizilj.

Pisatelj in publicist Roman Rozina je bil najprej publicist, ki je pisal o Zagorju in o njem objavil več deset monografij. Leta 2008 pa je objavil svoj prvi roman Sneguljčice in Palček ter nato v dobrem desetletju še štiri romane in štiri knjige kratke proze, nazadnje, letos – pri založbi Modrijan v zbirki Bralec – zbirko kratkih zgodb Po cipresah diši. Več o zbirki, njeni tematiki, nekaterih ustvarjalnih rešitvah in še čem bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetem v podružnični knjižnici v Kisovcu, prebral pa bo tudi odlomka iz zgodb Pro Life in Zadnja postaja. Prijetno poslušanje. Foto: Marko Golja

Željko Krizmanić je radi ono što je mnogima posao snova - organizira konferencije i eventove - a vjerojatno najprivlačniji od događaja koje je organizirao je Sajam whiskya koji se nedavno već petu godinu održao u Zagrebu. Iako su vani ovakvi sajmovi sasvim normalni, Željkov je bio pionirski na ovim prostorima i omogućio je svim zainteresiranima ne samo da probaju nego i da nauče što je to dobar whisky. Ovo piće je planetarno popularno i često obavijeno dozom prestiža i čak misterije, a pili su ga svi od najvećih bogataša u povijesti do najvatrenijih revolucionara, od najvećih filmskih zvijezda Hollywooda do najrazočaranijih pankera. Dotakli smo se mnogih tema, a vrlo je vjerojatno da ćemo napraviti i popratnu epizodu s isprobavanjem uživo! Sa Željkom smo pričali o: 00:35 – Koja je najčudnija stvar u životu koja ti se dogodila?03:40 – Život je sam po sebi dovoljno čudesan. Dobar whiskey, dobra hrana.05:21 – Postoji li znanstveni dokaz da whiskey otvara sva osjetila?06:50 – Motivacija nije prema alkoholu, nego prema okusima.09:20 – Kako je došlo do whiskey sajma?10:38 - Whiskey je jedno od najkompleksnijih pića na svijetu.11:29 – Prije kad bi u Zagorju pio vino, vratio bi se doma slijep.12:32 – Na sajmu je bilo preko 120 vrsta whiskeya.14:11 – Japanci i whiskey.14:52 – Što je nužno znati o povijesti whiskeya?15:54 – Što je „Angel share“?17:28 – Whiskey, bourbon i bačve.19:49 – Što je s aromom dima u whiskeyu?21:30 – Iza whiskey –a je danas jako puno marketinga.22:00 – Što je „single mault“?23:20 – Danas se u svijetu pije jaku puno whiskeya.24:13 – A kakvi su japanski whiskeyi?26:19 – Lidlov whiskey je slučajno super ispao.29:09 – Jack Daniel's je užasno jaka grupacija. Stotine milijuna boca.29:40 – Razlika između burbona i whiskeya.30:47 – Irski vs. Škotski whiskey?31:50 – Kad se tebi pojavila strast prema whiskey – u?35:40 – Vi morate educirati ljude da koriste osjetila?36:57 – Fakat osjetim orah u whiskey – u. Pa citrus, pa sol.39:03 – Educirao si nas i sad se osjećamo k'o da smo probali.40:33 – Hoće li se whiskey svima svidjeti?41:47- U whiskey svijetu imaš toliki spektar okusa, da svi mogu naći za sebe nešto.44:44 – Raste li broj posjetitelja na sajmu kroz godine48:40 – Vrijedi li kod whiskey – a „Mlađe je slađe?“.49:55 – Koji je tvoj „day job“?50:37 – Okupljamo najveći community u Hrvatskoj vezan uz AI.52:30 – Ne bi vjerovao koliko je ljudi sa IT scene prisutno u svijetu whiskeya.53:50 – Ak ne znaš kaj, uzmi najskuplji.55:50 – Imaš svoju kolekciju doma?56:47 – Imaš neki whiskey sa pričom?59:15 – Koje su nam opcije tu u Hrvatskoj, ako se želimo educirati o whiskeyu?01:00:16 – Whisky sajam i whisky klub.01:03:13 – Pročitali smo da imaš puno zanimljivih projekata.01:07:10 – Što ti je zabavnije organizirati, whiskey sajam ili AI konferenciju? Željko preporuča: Jim Murray's Whisky Bible PREPORUKE ZA LAKŠE I UGODNIJE SLUŠANJE PODCASTA 3 Načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda *Epizoda podcasta snimljena je na radiju 808. Majstor zvuka: Gordan Antić Suradnik na blogu: Jurica Karlo Welina

Pisateljica Valerija Skrinjar Tvrz se je rodila 8. novembra 1928 v Zagorju. Med drugo svetovno vojno je bila partizanska učiteljica in šifrantka v operativnem štabu; po končani vojni je bila leta in desetletja novinarka. Skoraj štirideset let je preživela v Sarajevu, vendar se je zaradi vojne v Bosni in Hercegovini leta 1992 preselila v Ljubljano. Napisala je vrsto knjig za bralce vseh generacij, pred kratkim pa je pri koprski založbi Libris izšel njen najnovejši roman Kjer oljke cveto. V njem je opisala zgodovinske dogodke, ki jih je od blizu spremljala kot novinarka Tanjuga v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja po drugi svetovni vojni, predvsem agrarno reformo. Vendar se kot pisateljica ni zadovoljila zgolj z reportažnim opisom dogodkov, ampak je naslikala njihovo širšo podobo in zgodovinski kontekst. Pred očmi bralk in bralcev tako oživijo tudi usode Istranov v letih druge svetovne vojne. Več o romanu je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

Z znanimi osebnostmi vam bomo predstavili neznane posebnosti njihovih domačih krajev. Začenjamo v Zagorju ob Savi z Vladom Poredošem, ki ga je obiskal Damjan Zorc. Insajderski potepi po slovenskih krajih bodo v izogib zimskim razmeram in vremenskim nevšečnostim vodili pretežno po urbaniziranih okoljih, tako da prezeblih udov in zanohtanih prstov med izletniki ne bi smelo biti.

Ob iskanju pogrešanih oseb, po silovitem potresu in ob snežnem plazu so navkljub vsej sodobni tehnologiji, ki je na voljo, reševalci s psi med prvimi in najbolj uspešnimi, ki iščejo in najdejo izgubljene ali preživele. Te dni v Zagorju ob Savi potega mednarodni tabor reševalnih posov, ki pilijo svoje znanje in nabirajo izkušnje na zanimivih zasavskih deloviščih kot so opuščeni rudniški rovi, ruševine industrijskih objektov ali propadajočih bazenskih kompleksih.