Podcasts about njih

Od žene u diplomatiji postala je žena na sceni koja komedijom ruši patrijarhalne predrasude, što na neki način radi i u privatnom životu, Jagoda Jovanović, stend ap komičarka koja piše priče. Sa mužem Špancem odgaja dva dečaka, koja nose neobično lepa imena, Kai i Nil, žive u Srbiji, ali često skoknu i do Barselone, obišli su svet, a na međusobnoj podršci i poruci koju šalju svojim odnosom prema poslu i deci, možemo samo da im pozavidimo ili da se prosto – ugledamo. Jagoda nam je u razgovoru otkrila kako izgleda život u mešovitom braku u Srbiji. „Posebno je zanimljivo što sam udata za Španca, čija je mama feministiknja, tako da sam dobila gotov proizvod“, uz osmeh priča Jagoda. Priznaje da bi joj bilo teško sa severnjakom, jer kako kaže, u tim hladnim zemljama u kojima nema sunca na nebu, nema ga ni u ljudima. „Španci i mi smo dosta slični, pa smo se lako uklopili. Posebno što je generacija mog supruga već odmakla od tog patrijarhalnog načina života, koji je u Španiji, pod vekovnim uticajem crkve, bio jako izražen. Međutim, sad je sve dosta drugačije, a on mi je u životu, sa decom, ali i u poslu, velika podrška“. Jagoda i Pao izvodili su zajedno nastup „Iz špajza na scenu“, a u velikom broju njenih stend-apova i priča, on je tema, kao i njihov brak. „Navikao je da bude tema u mojim stend-apovima i ne smeta mu. Ima, naravno, dušebrižnika koji kažu da treba da nađem pravog muškarca, da je Pao dobar, ali nosi helanke. Kade je to čuo, predložio je da se na sceni jednom prilikom i pojavi u helankama“, kroz osmeh priča naša gošća, i dodaje da njoj kažu da radi stend ap, ali da je Pao taj koji je duhovit. Njih dvoje, pre četiri godine, dobili su prvo dete. Jagoda je sa 37 godina rodila prvog sina, a već sa 39 drugog i to -nije bilo lako. „Bila sam ljuta kad sam saznala za drugu trudnoću, ali Pao je to razumeo. Kai godinu dana uopšte nije spavao, a kad je roditelj neispavan, pravi greške, nemaran je, i eto, tako dođe i do drugog deteta. Mnogi kažu da je razlika u godinama između njih dvojice idealna, ali ne bih se složila. Nisam imala takve planove, opet, obojica su divni i oni su mi sad najveća inspiracija za rad, uprkos svemu“, priča Jagoda. Njena knjiga „Ljubav, Uživo“ je dokaz. Opisuje upravo porodične odnose i ljubav prema deci. „Istina je da deca frustriraju i da je u kući ponekad napeto, ali nekako sve to lakše podnosim kad te situacije iskoristim u stend-apu i mom pisanju. Takođe, Pao je divan, on je mnogo smireniji od mene i kad se iznerviram, umiri me i sa decom je jako brižan i strpljiv“, kaže Jagoda. Oko vaspitanja dece se slažu i nema mnogo odstupanja. „Ne volim one helikopter roditelje, koji na sve paze i guše decu. Na nas vrište kad vide kako ih puštamo da trče, jure, budu svoji. Ako dete ne padne, neće umeti ni da ustane, treba da oseti i kako je to, a kako će, ako mu ne damo da izađe napolje. A deca treba da budu napolju, da se umore. Da dođu kući mrtvi umorni, a živi“, naglašava Jagoda. Tokom našeg razgovora, Jagoda je ispričala kako zvuče njihova deca, koja imaju četiri i dve godine, a govore srpski i španski paralelno i često ih mešaju u istim rečenicama, i objasnila koliko je značajno za decu, da znaju više jezika od malena, ali i da nikada ne zaborave maternji. Takođe, osim njene dece, koja su joj stalna inspiracija, nedavno je dobila još jednu. „Ovo što studenti u Srbiji rade je donelo novu motivaciju za rad i nepresušnu inspiraciju za priče i stend-apove, dok uz sve to gajimo nadu da će uspeti i da će se nešto promeniti, da će nas zaista ta naša deca naučiti onome što mi nismo mogli njih i popraviti ono u čemu smo mi podbacili“, zaključuje Jagoda, sa širokim, neizostavnim osmehom.

Ime tedna sta postala Nika in Domen Prevc, smučarska skakalca, ki sta na najuspešnejšem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju za slovensko reprezentanco do zdaj sodelovala pri vseh petih osvojenih slovenskih medaljah. Junaka prvenstva sta osvojila po dve zlati medalji ter skupaj tudi eno srebrno. Postala sta tudi prva sestra in brat, ki sta osvojila naslov svetovnega prvaka v smučarskih skokih na istem svetovnem prvenstvu. Foto: MMC, www.alesfevzer.com

Nemčiji se obeta nova vlada. Na današnjih volitvah z visoko, več kot 83-odstotno volilno udeležbo, je največ glasov dobila konzervativna unija CDU/CSU. Drugouvrščena stranka, skrajno desna AFD, je podvojila rezultat izpred štirih let, Socialdemokrati so utrpeli največjo izgubo v zgodovini stranke. Bodoči kancler, vodja CDU Friedrich Merz, je napovedal, da želi vlado sestaviti do velikonočnih praznikov.

Prizadevanja za ohranjanje narave ne dajejo želenih rezultatov. Kljub ambicioznim politikam, se biotska raznovrstnost še naprej zmanjšuje. Na kontinentin in v oceanih. Odtisi naših škodljivih dejavnosti – mikroplastika - so dosegli celo Antarktiko. Zakaj zeleni ukrepi ne delujejo? Kaj so glavni vzroki za propadanje narave? In kako spodbuditi nujno preobrazbo našega delovanja? Nekaj ključnih odgovorov ponuja zadnje, dejansko prelomno poročilo Medvladnega odbora za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve. Med znanstveniki iz 42 držav, ki so ga pripravljali, je tudi dr. Jerneja Penca iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

Ni čudovito, da prav vsak izmed nas s sabo nosi kakšen spomin, tako živ, da ga lahko prikliče v vsakem delu dneva? Lahko je le droben trenutek iz otroštva, vonj babičine kuhinje ali pa prva vožnja s kolesom. Gotovo ga imate tudi vi. Kar pomislite.Ste se kdaj vprašali, kako nastajajo vaši spomini in zakaj nekateri ostanejo živi vse življenje, drugi pa zbledijo v pozabo? V tokratni Frekvenci X se podajamo v zapletene mreže naših možganov, kjer se spomini oblikujejo, spreminjajo in včasih tudi izginejo. V oddaji tudi o hipokampusu, amigdali in drugih možganskih strukturah, pa o tem, zakaj travmatične dogodke kdaj izbrišemo iz spomina in kaj se dogaja s spomini med spanjem? Z nekaj izzivi pa preizkušamo tudi lasten spomin. Gostje: Nik Škrlec, igralec in voditelj, tudi nekdanji rekorder v citiranju decimalk števila pi dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana dr. Grega Repovš, vodja Laboratorija za kognitivno znanost, profesor na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Milica Gregorič Kramberger, specialistka nevrologije, Center za kognitivne motnje, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana  Oddajo o vzrokih Alzheimerjeve bolezni in potencialnih zdravilih lahko najdete tukaj.

Igor Štiks je pariški lijevi intelektualac koji nakon više od dvadeset pet godina ponovo dolazi na Jadran na čitanje oporuke Waltera Stiklera, konzervativnoga francuskoga filozofa koji je pod nerazjašnjenim okolnostima ubijen na dalmatinskom otoku. Tamo upoznaje zavodljivu aktivisticu Tessu Simon. Njih dvoje u Walterovoj kući polako upoznaju jedno drugo te tajnovitu, napetu i vratolomnu storiju o Walteru, koji je od ljevičara iz 1968. postao vodećim desničarskim misliocem, i njegovu prijatelju Wladimiru, najutjecajnijem lijevom militantu, čiji je teroristički rukopis uvijek odavao dozu ironije i koji nastavlja inspirirati sve mlade buntovnike današnjice. Ovaj napeti politički triler za radio je adaptirao Dubravko Torjanac, a režirao Petar Vujačić. Glazbu je skladao Davor Rocco. U glavnim ulogama pojavljuju se : Darko Milas,Boris Bakal, Dražen Šivak, Vanda Winter, Helena Buljan, Alen Šalinović, Zoran Gogić, Karmen Sunčana Lovrić, Branko Meničanin, Adrian Pezdirc, Tin Rožman i Mateo Videk.

Številne osnovne in srednje šole po državi so danes prejela grožnje z bombo, na 18-ih šolah je zato pouk tudi odpadel. Incident je povzročil precej strahu nelagodja, a policija zagotavlja, da je dejanska stopnja ogroženosti zelo nizka. Gre namreč za generirana sporočila, kakršna so v prejšnjih dneh prejemala tudi šole v tujini. Ostali poudarki oddaje: - Razseljeni Palestinci so se začeli vračati na sever razdejane Gaze; Hamas bo v teh dneh izpustil še 3 talce. - Evropska unija potrdila podaljšanje sankcij proti Rusiji za pol leta. - Regulirane cene pogonskih goriv bodo od polnoči nekoliko višje.

V preteklih letih smo že predstavili natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, namenjen starejšim od 60 let. Zgodbe mojega kraja nosijo vsako leto še poseben podnaslov oziroma temo, lani je bil to Prva ljubezen. Natečaj je trajal od 1. junija do 31. oktobra, žirija je izbrala deset najboljših zgodb. Doslej ste spoznali že kar nekaj nagrajencev in tako bo tudi letos. Najprej smo med vsakodnevnimi obveznostmi ujeli in prosili za pogovor gospo Darinko Kladnik, upokojeno novinarko iz Ljubljane, ki je prejela tretjo nagrado. Morda boste presenečeni nad njeno prvo ljubeznijo. Z gospo Darinko Kladnik se je pogovarjala Lucija Fatur.

Lepo pozdravljeni. Komisija za preprečevanje korupcije bo po današnjih zaslišanjih glede domnevnih političnih pritiskov na delo policije preučila pridobljene informacije in postopek bodo končali v najkrajšem možnem času. Glavna udeleženca, nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in premier Robert Golob, tudi po zaslišanjih vztrajata vsak pri svojem. Drugi poudarki oddaje: - Sirske vladne sile in islamistični uporniki v boju za Hamo - Sindikat SKEI pričakuje višje odpravnine za delavce Alchroma iz Ruš - Kraška naselja bi pred požari lahko rešili s čiščenjem gozda in vzrževanjem pašnih površin

Odnosi so lahko preprosti. Ampak so predvsem kompleksni. Še posebej partnerski, intimni. Sploh v današnjih hektičnih, večopravilnostnih časih polnih distrakcij vseh vrst in, vsaj na videz, neskončnih možnostih izbire (s klikom ali potegom v desno) idealnega življenjskega sopotnika. Ali pa morda ravno ne za vse življenje, ampak samo za kakšno etapo. V poplavi ljubezenskih gurujev, življenjskih trenerjev in vikend delavnic za odkrivanje pravega sebe in drugega, se res zdi, da se z intimnimi odnosi ukvarjamo več in bolj poglobljeno kot nekdaj, smo bolj zahtevni, bolj vemo kaj hočemo in kaj lahko pričakujemo, a hkrati postajamo tudi vse bolj zmedeni, saj smo na prepihu vrednot, družba in svet se nezadržno in drastično spreminjata. Se tudi intimni odnosi? V tokratni Intelekti se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič z gosti spraševala in iskala odgovore na to, zakaj danes vstopamo v partnerske odnose in zakaj iz njih izstopamo, zakaj nekateri ljudje ostanejo v naših srcih, ne morejo pa ostati v naših življenjih. V oddaji so sodelovali: - dr. Sanja Rozman, zdravnica, psihoterapevtka, knjižna avtorica - Špela Gornik, sinologinja, partnerska in spolna terapevtka - dr. Albert Mrgole, psiholog, sociolog, družinski sistemski terapevt, knjižni avtor

U poslednjoj epizodi Radar Foruma u kojoj je izazivač bio advokat Sead Spahović, gost je bio Vukašin Milićević, bivši profesor sa Bogoslovije. Njih dvojica razgovarali su o ulozi i uticaju religije na društvene i političke odnose na Balkanu. Spahović je na početku želeo da razjasni da li je pomirenje u regionu moguće bez praštanja, a praštanje bez kajanja? “Pravo pomirenje nije moguće bez pokajanja i spremnosti da se oprosti, a opet, pokajanje i praštanje nisu mogući bez spremnosti da se prihvati odgovornost. Ako posmatramo i hrišćansku tradiciju, i tradicije koje njoj prethode, jevrejske i helenske, u stvari je reč o jednom veoma aktivnom stanju duha. Metanoja je zapravo promena načina mišljenja koja treba da dovede do konkretne promene u postupcima. Dakle, nema nikakvog pokajanja i praštanja bez konkretnih dela. Simbolički činovi i aktovi jesu važni, ali oni apsolutno postaju isprazni ukoliko to ne dovodi do promene u načinu postupanja”, kaže Milićević. Govoreći o paradoksalnim situacijama gde kriminalci nose krstove oko vrata ili “trče u džamiju pet puta”, Milićević kaže da se zapravo radi o maskiranju stvarnog karaktera pozivanjem na religijski autoritet. On je kritikovao i SPC navodeći da se ona danas “nažalost sistematski brendira pozivajući se na sporno nasleđe”. “To je nešto čega se zapravo treba stideti. Imate kanonizaciju vladike Irineja Ćirića bačkog zajedno sa mučenicima iz Novosadske racije. Za vreme te iste racije, taj vladika Irinej, koji jeste bio značajna ličnost pre rata po mnogo čemu, on jeste spasavao neke ljude… Ali on jeste bio praktično Horitjev intimus. On za to vreme dok oni bacaju Srbe pod led, poziva narod da ostanu verni tim mađarskim vlastima i da ne podležu provokacijama kojima ti banditi hoće da se bore protiv okupacije i šire, misleći na komuniste. I to izjednačavanje je veoma sporno”, ističe Milićević. Sagovornici su se složili da se ovde promenio osnov na temelju kojeg je moguće artikulisati političku moć. “To nisu više one univerzalne priče, već ovde sada imate polufeudalne elite i jedini način da zadrže moć, koja je i ekonomska i politička, jeste to da podižu tenzije”.

Judoistka Andreja Leški je v kategoriji do 63 kg osvojila zlato olimpijsko medaljo ter tako Sloveniji priborila prvo odličje na igrah v Parizu. Po osvojitvi medalje je izrazila veliko veselje in povedala, da formulo za uspeh sestavljajo želja, predanost in samozaupanje. Drugi poudarek oddaje: - V Teheranu ubit vodja Hamasa Ismail Hanija; skrajno palestinsko gibanje že napovedalo maščevanje. - Danes skrajni rok za doplačilo dohodnine iz drugega svežnja. - Prebivalci Črne na Koroškem, oškodovani v lanski ujmi, opozarjajo na težave z obnovo po poplavah.

Stavke v javnem sektorju povzročajo vedno več težav. Na gospodarsko škodo zaradi stavke na upravnih enotah je danes opozorilo gospodarstvo; nezadovoljnih je vedno več ljudi, ki morajo za ureditev uradnih postopkov velikokrat vzeti dopust; tuji delavci Sloveniji očitajo zapostavljanje. Ker tudi na pogajanjih o prenovi plačnega sistema ni videti jasnega napredka, se je moral predsednik vlade Robert Golob ob današnjem začetku novega rednega zasedanja državnega zbora zagovarjati pred poslanci. Preostale novice: Iz uprave RTV Slovenija po Kardumu in Martiču odstopil še Trček. V Bruslju se začenja deljenje vodilnih položajev Evropske unije. Izrael napoveduje ukrepe proti državam, ki so priznale Palestino.

Glavna tema ovog puta je Microsoft i novi pokušaj da Windows laptopovi budu kul. Zamislite laptop kome baterija traje dugo, ponekad je brži "čak" i od M3 MacBook Aira, i koji prati i snima svaku vašu akciju ne bi li vam pomogao da se setite svega na šta ste u međuvremenu zaboravili. Ako vam se ideja dopada, onda je Copilot+PC, kako god to tumačili, prava stvar za vas. Microsoft je na krilima novih Surface Laptopa i Proa produbio partnerstvo koje bi Windows konačno trebalo da učini istinski hardverski multiplatformskim okruženjem. Qualcomm Snapdragon X Plus (ne Pro) i Elite otvaraju nova vrata ne samo ka ARM-u kao do sada nerešivoj enigmi za Windows, već i veštačkoj inteligenciji na uređaju koja sada, na primer, može da obradi snimke ekrana koje Windows pravi i kaže vam šta se i kada zbilo, odnosno pomogne vam da nađete to što ste zaboravili. Sve to su obećanja, a za ispunjenja ćemo ipak morati još malo da sačekamo. OpenAI raspustio je odbor za odgovorno bavljenje "super" veštačkom inteligencijom, dogovori za licenciranje sadržaja između pomenutog i velikih medijskih kuća "pljušte" na sve strane, a na opšte oduševljenje jednocifrenog broja domaćih ljubitelja, Framework ima nove komponente.

Pred vama je prva epizoda nove emisije Radar Forum koja će se prikazivati jednom nedeljno na sajtu radar.rs. Tokom mesec dana, jedan „izazivač“ biraće četiri sagovornika sa kojima će voditi dijalog na različite teme. Prvi „izazivač“ je Milan St. Protić, a njegovi gosti biće Pavle Grbović, Zoran Sekulić, Tanasije Marinković i Dubravka Stojanović. Svakog narednog meseca u ulozi „izazivača“ smenjivaće se ličnosti iz političkog, društvenog i kulturnog miljea Srbije. Cilj Radar Foruma je razmena mišljenja i stavova dva sagovornika koja odstupa od forme postavljanja pitanja i davanja odgovora. U prvoj epizodi Milan St. Protić ugostio je Pavla Grbovića, predsednika Pokreta slobodnih građana i narodnog poslanika. Protić je izazvao Grbovića da kaže kako bi on vodio Srbiju da osvoji vlast… Njih dvojica su, između ostalog, razmenili mišljenja i o obrazovanju i društvenim vrednostima u Srbiji gde Protić ističe da trenutni obrazovni sistem služi za manipulaciju i zatupljivanje nacije, pripremajući mlade da postanu poslušni sledbenici. Grbović dodaje da uspešna društva sprovode poznate korake i mehanizme, ali da Srbija pati od nedostatka volje za uspostavljanje takvog društvenog ugovora. On smatra da problem nije u nedostatku sposobnih ljudi, već u tome što država preferira kleptokratski sistem koji nagrađuje lojalnost i poslušnost umesto zasluga. Protić i Grbović dotakli su se i Srebrenice, ponavljanja grešaka iz prošlosti, tema o poreskoj politici, korupciji, zloupotrebama…

U drugoj epizodi Radar Foruma, koncepta razgovora koji je izazvao pozitivne rekacije javnosti, “izazivač” Milan St. Protić ugostio je Zorana Sekulića, glavnog urednika agencije Fonet. Njih dvojica razgovarali su o tome u kom pravcu se kreće spoljna politika Srbije. Cilj Radar Foruma je razmena mišljenja dva ravnopravna sagovornika koja odstupa od ustaljene forme postavljanja pitanja i davanja odgovora. Pratite nas svake nedelje na sajtu radar.rs i Jutjubu.

V oddajo smo povabili enega najvidnejših primorskih zgodovinarjev, dr. Salvatorja Žitka, ki je pred več kot 60 leti, ko je začel raziskovati, postavil temelje za razvoj slovenskega zgodovinopisja Istre. Poučeval je na koprski gimnaziji, bil dolgoletni direktor Pokrajinskega muzeja Koper in več desetletij predsednik Zgodovinskega društva za Južno Primorsko. Za pomemben doprinos k preučevanju kulturne dediščine Slovenske Istre je prejel častno priznanje Izidorja Cankarja. Je častni meščan koprske občine, in čeprav že dolgo ne živi več v Kopru, ta ostaja njegovo najljubše mesto.

V turistični oddaji smo pripravili nekaj namigov za praznične izlete po bližnjih krajih … Ustavili smo se pri Sveti Ani, pri Sveti Trojici, Ljutomeru in Vitanju in vam nanizali nekaj zanimivosti o omenjenih krajih. Seveda ni manjkal potopisni del oddaje; z našim gostom, študentom Tilnom Nipičem, smo raziskovali grški otok Leros.

Uporabne nasvete za delo z vrtninami v pogojih letošnje zgodnje pomladi je z nami delila Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin in okrasnih rastlin s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Napovedan odhod Vesne Vuković z mesta generalne sekretarke največje vladne stranke odpira vrsto vprašanj. Obenem pa je skoraj simptomatičen za dogajanje v slovenski politiki, ki vstopa v nov volilni cikel, v sicer manj usodno odločanje o slovenskih predstavnikih v Evropskem parlamentu. Druge teme oddaje: - Hamas v Kairu zapustil mirovne pogovore, ki se kljub temu nadaljujejo - V Nemčiji stavki zaposlenih v letalskem prevozniku Lufthansa in strojevodij Nemških železnic prizadeli več milijonov ljudi - 59-letnik, ki je včeraj s strelnim orožjem grozil v Brežicah in streljal v policijska vozila, po pridržanju hospitaliziran

Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)?

Tokrat se bomo lotili teme, na katero nas je opozorila poslušalka. Mamica opaža, da malček sredi noči prestrašeno kriči ter dela grimase in ga res prežema strah. Kaj je to? Nočna groza! In kaj ima z našimi možgani in spanjem? Ogromno! Zato smo v studio povabili somnologinjo, specialistko pediatrije in nevrologije ter vodjo otroškega oddelka v Splošni bolnišnici Celje, doc. dr. Barbaro Gnidovec Stražišar. Pripravlja: Mojca Delač.

Premier Robert Golob in poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan sta si danes ogledala razmere v Baški grapi. Šestan je ob tem napovedal, da bo civilna zaščita na Kamniškem do ponedeljka vzpostavila alarmni sistem na plazu Blate, ter poudaril potrebo po dolgoročnih ukrepih za prizadeta območja. - Izraelske kopenske sile nadaljujejo operacije v Gazi; v več mestih po svetu shodi v podporo Palestincem. - V Avstriji uvedli enotno letno podnebno vozovnico; brez avtomobila že več kot 430 tisoč gospodinjstev. - V Rogaški Slatini sklepni del Festivala slovenskega šansona.

Prizadetih v poplavah, ki so utrpeli več kot 30 tisoč evrov škode, je nekaj več kot tisoč. Njih bodo obravnavali individualno, pravi premier Rober Golob, ki je v državnem zboru prva izplačila ljudem, gospodarstvu in občinam napovedal za prihodnje tedne. Drugi poudarki oddaje: - V kmetijstvu za 145 milijonov evrov škode, prizadetih 2 tisoč 700 gospodarstev. - Združene narode po uničujočih poplavah v Libiji skrbi stanje še dveh jezov v državi. - V strategiji za obvladovanje demence poudarjeno zgodnje odkrivanje motenj; diagnozo naj bi imela manj kot polovica bolnikov.

Tečem po železarski poti na Uršljo Goro. Nedelja je. Gospodov dan, se je večkrat slikovito izrazila moja koroška bica. Opazujem naravo okoli sebe. Človeku je znova pokazala svoje mesto. Majhen potoček je v nekaj minutah silovito spremenil pokrajino. Spremenil? Mar res? Ali pa si je vzel samo tisto, kar je nekoč že bilo njegovo. Na vrhu Gore se naslonim na topel zid cerkve. Sv. Uršule. Ne vstopim. Zadostuje mi stik, iščem mir, želim tišino. Nikoli nisem maral institucij. Cerkev je med njimi. Morda zato, ker sem, kot otrok moral k verouku. Ker kot otrok nisem razumel, kaj pravzaprav želijo od mene. In če se je moja duša še tako upirala tistemu tam zgoraj, je moj otroški korak zašel v gore in tam našel svoj trenutek, moje svetišče, moj hram duše. Alpinizem mi je potegnil črto med tukaj, sedaj in tam, nekoč. Črto med življenjem in smrtjo, po kateri sem se tako rad sprehajal. Svet Rojenic, Zlatoroga in Morane je postal moj učitelj. Gore so mi kazale pot, mi postavljale meje in večkrat z bolečo zaušnico kaznovale napake. Vzgoja je težka, nepopustljiva in ali se zdi včasih še tako nepravična, kaže smer. In tukaj je moja mati narava bila neizprosna. Leta kasneje, ko sem si ustvaril družino in ko so se nama s Tinkaro pridružili Medeja, Maruša Tereza in Joža, sva jim najprej pokazala svoje svetišče. Ponosno. Glejte. Medeja, je svoje krstno ime Medard dobila ravno v cerkvi, na katere zid naslonjen razmišljam in črpam energijo sonca. Maruša Tereza v kapelici Marije Snežne na Veliki planini in Joža na Planini pod Golico, kjer stoji mogočna cerkev sv. Križa. Glejte. Ponosno. Pa so razumeli!? Razumeli, kot sam nisem razumel ponedeljkovih ur verouka. Glej. Ponosno. Sem v odmevu slišal starše. Nisem razumel, zakaj. Pa bi moral? Sem razumel gore, ki so mi s strelami svetile pot? Z dežjem zbistrile um? S padcem v ledeniško razpoko naučile ceniti življenje? S smrtjo prijatelja pokazale minljivost? In s kamnitim oltarjem sredi grebena na brezpogojno ljubezen do pokojnega očeta? Ne. Nisem. Je v vzgoji treba vse razumeti?! Prehoditi sem moral dolgo pot, da sem začel razumeti, da ne in da sem začel razumeti starše. Me moji otroci razumejo, ko dobijo »zaušnico« brez pojasnila?! Bi me morali?! Zakaj?! Usmerjam jih na pravo pot. Tisto, za katero menim, da je najboljša. Njih odkloni pa bodo postali njihovo svetišče. Kot so nekoč meni gore in plezanje. Križ na vrhu Gore. Ustavim se in zrem v svojo Koroško. Narava se je z njo kruto poigrala. Skušamo razumeti, zakaj! Kaj nam je želela povedati? Morda, da se za trenutek ustavimo in na svoji kratki poti življenja postavimo na svoje mesto prave vrednote. Da se ni vredno pehati za mogočnimi hišami, najboljšimi avti, oblačili po zadnji modi …, se hvaliti na družbenih omrežjih o našem popolnem življenju. V bistvu pa naša duša gnije in se duši pod težo imeti, moje, najboljše … Če ne prej, v takšnih trenutkih ugotoviš, da pehanje za več in več nima smisla in da vse, kar šteje v življenju, nosimo v sebi. Če se sami ne znamo ustaviti, nas na vsake toliko na to opozori narava. Pa jo razumemo ali ne. »Mehki morajo biti tod ljudje, da se jim noga v skalo udre.« preberem na tabli ob skali, kjer se je sv. Uršuli v skalo udrla noga. Razumem? Mar je razumela Uršula? Le zakaj bi?! Obrnem se, vdihnem zrak in stečem po pobočju Gore. Dragi Slovenci, čeprav morda v tem trenutku ne razumemo in se sprašujemo, zakaj se nam je zgodilo, kar se je. Ne obupajmo. Pomagajmo si. Ostanimo pogumni. Čez čas bomo morda razumeli, zakaj nam je narava postavila ta izziv. Tako kot sem sam začel razumeti svoje ponedeljkove ure verouka. Srečno.

Dan je zaznamovalo odpravljanje posledic in ocenjevanje škode, ki so jo povzročila včerajšnja neurja. Premier Golob si je popoldne ogledal razmere v vaseh Orehovec in Pišece v občini Brežice. Poudaril je, da je treba narediti ločeno oceno neposredne škode na letošnjem pridelku in škode, ki bo zahtevala obnovitev nasadov in vinogradov. V prvem primeru bodo stroški intervencije povrnjeni v prihodnjih tednih, v drugem pa so mehanizmi za povračilo stropkov dolgotrajnejši, je pojasnil Golob. Drugi poudarki oddaje: - Pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja potrdili model za prevedbo plač v novo plačno lestvico. - Usoda sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja ostaja nejasna. - Kolesar Tadej Pogačar zaostanek za vodilnim na Touru zmanjšal na 9 sekund.

Nadaljujejo se pogajanja med sindikati zdravstva in socialnega varstva za oblikovanje plačnega zdravstvenega stebra. Sindikalna stran je danes predstavila svoje videnje sistema, vlada pa naj bi do prihodnjič pripravila izračun finančnih učinkov. Druge teme: - Svetovalni delavci na naših šolah imajo vse več dela. - Donald Trump obsodbo za spolno zlorabo označil za lov na čarovnice. - Rešitve za kolone tovornjakov na primorski avtocesti bo iskala delovna skupina.

Glumica, voditeljka, avanturistkinja Hristina Popović, mama jedanaestogodišnje devojčice, opisala je svoj odnos sa ćerkom, koji bi za većinu porodica u Srbiji, bio u najmanju ruku neuobičajan, a o krivici nije mnogo razmišljala, dok se sa pomenutom temom nije susrela u našem podkastu. Njih dve su drugarice i razgovaraju o svemu, ali zna se ko je mama, a ko ćerka. Kako joj je dete raslo, Hristina nije bila svesna one klasične savesti koja "grize" i proganja majke koje neprestano razmišljaju o tome šta su uradile "kako ne treba", "kakve će posledice prouzrokovati njihov odnos prema detetu", i tome slično. Ipak, i kada je krivica izlazila iz senki, Hristina je naučila sa njom da se nosi. Konstantno preispitivanje, međutim, ne dovodi nas do rešenja, već samo srljamo u još veći ambis nedoumica i dilema, a krivica o nedovoljno dobro obavljenom poslu u vaspitanju deteta, zapravo je naša stalna težnja ka savršenstvu, pa i po pitanju roditeljstva, objasnila je Nikolina Milosavljević, dečja psihološkinja, psihoterpeut i praktičar terapije igrom.

U ovoj epizodi podcasta iz serijala Divlja žena s Ivkom Armandom Todorović pričamo o emocijama. Koliku su ulogu imali naši roditelji i odgoj na naše emocije, zašto je važno osjećati i njegovati one negativne emocije i što od njih možemo naučiti? Zašto težimo perfekcionizmu i sreći? Zašto bi trebali izbjegavati toksičnu pozitivnost? Hvala ti na slušanju! Ako ti se svidjela ova epizoda podijeli je na svojim društvenim mrežama, označi nas ili je pošalji nekome za koga znaš da bi mu dobro došla. :-) Martina&Sonja

Kakšna je vloga duhovnika danes? Kakšnega duhovnika si želijo vernice in verniki? Kaj nagovori, spodbudi mladega moža, da stopi na pot duhovništva? O tem duhovnika Jože Pibernik, župnik v župniji Trebnje in Šentlovrenc, in Vlado Bizjak, župnik v Žalcu, posvečena sestra v skupnosti Emanuel Helena Reberc laika Gregor Čušin in Klara Curk.

Jer svaka reakcija - pa čak i ona kojom kritiziramo ili konstatiramo da je neka izjava glupa, spornim mišljenjima samo pomaže da dosegnu više publike. Osobito ako komentar ide uz dijeljenje!Jesu li same sebi skočile u usta jer i one reagiraju, umjesto da ignoriraju te koji reagiraju umjesto da ignoriraju?00:00 Zašto ljudi objavljuju kontroverzan sadržaj i zašto drugi reagiraju na nj?03:08 Svaki put kad dijeliš sadržaj trolova, pomažeš im. 08:00 Zašto uopće dijelimo nešto na društvenim mrežama? Altruizam, osobno brendiranje, hipsteri, bumeranzi, komentatori...10:51 Zašto je tako teško ignorirati trolove?12:55 Kako na to utječe TikTok i kultura "stichanja"?14:37 Nitko neće javno priznati da nije u pravu!15:20 Treba li ispraviti baš svaku krivu činjenicu na internetu?_______________

Konec meseca oziroma v začetku februarja bosta zasedali tako ameriška kot evropska centralna banka. Ponovno se pričakuje višanje ključnih obrestnih mer, sicer obe centralni banki napovedujeta nekoliko počasnejši tempo dvigovanja. Vse to vpliva tudi na dogajanje na finančnem trgu. Danes se bomo ukvarjali z bolj konservativnimi naložbami, torej obveznicami in pa z depoziti. Depozitne obrestne mere rastejo, prav tako tudi zahtevane donosnosti na obveznice. Je to lahko priložnost za male vlagatelje? Gosta epizode: - Primož Cencelj, upravljavec premoženja obvezniškega in denarnega sklada pri Generali Investments ( - Rok Makovec, vodja oddelka trgovanja pri Novi KBM Epizode je objavljena tudi na Youtube

Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.

O družbeni, ekonomski in politični situaciji v Braziliji ter širših geopolitičnih trendih v Latinski Ameriki Brazilija bi lahko bila velesila. Z osmimi in pol milijoni kvadratnih kilometrov, več kot dvesto milijoni prebivalcev in bogatimi naravnimi viri, ki segajo od železove rude in nafte, pa do rodovitne zemlje in morda največjega bogastva 21. stoletja – Amazonskega gozda – je to država, ki bi po vseh pravilih morala krojiti svetovno politiko. In vendar v zadnjih letih novice iz Ria de Janeria, Sao Paola in Brasilie slikajo veliko bolj zaskrbljujočo podobo največje latinskoameriške države, ki se po desetletju ekonomske stagnacije, ob vedno hujši socialni razslojenosti pa tudi vedno bolj ognjevitem kulturnem boju včasih zdi skorajda na robu državljanske vojne, če sploh ne omenjamo vrtoglavega števila smrti ob epidemiji koronavirusa in brezvestnega uničevanja Amazonskega gozda, zaradi katerega je bila Brazilija deležna tudi ostrih kritik na mednarodnem odru. Kaj se torej dogaja v tej državi, ki je letos jeseni praznovala 200 let samostojnosti, naša pozornost pa se je nanjo nazadnje preusmerila v oktobru, ko so Brazilci s tesno večino zamenjali skrajno desnega predsednika Jairja Bolsonara ter na oblast ponovno izvolili vodjo Delavske stranke, Luiza Inacia Lulo de Silvo? Kakšno je tamkajšnje družbeno in ekonomsko stanje ter kako bi se to lahko spremenilo z novim predsednikom? In nenazadnje, kaj vse to pomeni za vlogo Brazilije v mednarodnih odnosih in kako na tamkajšnje premike gledati tudi v kontekstu širših političnih in geopolitičnih trendov v Latinski Ameriki? O vsem tem bomo v tokratnih Glasovih svetov govorili z dvema odličnima poznavalcema te celine, dr. Štefanom Bogdanom Barenboimom Šalejem, nekdanjim novinarjem, poslovnežem in politikom, ki že 60 let živi v Braziliji, ter novinarjem in dolgoletnim dopisnikom iz Latinske Amerike Tonetom Hočevarjem. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.

Tokratni gost je Matej Mali, ki se je februarja 2020 po diplomi iz lesarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani skupaj s partnerko odpravil na potovanje po Novi Zelandiji. Strastna ljubitelja surfanja sta več mesecev preživela na avanturah po priobalnih pasovih države na sledi za naslednjim "velikim" valom, večinoma spala v svojem kombiju in opravljala razna priložnostna dela. V času prvih večjih valov okužb s Covidom 19 še nista slutila, da bo epidemija takrat še novega koronavirusa postala globalen problem. Potem ko sta bila za sedem tednov prisiljena stanovati pri neki slovenski družini, ki jima je prijazno odstopila prostor za bivanje v času strogega zaprtja, s katerim je želela novozelandska vlada popolnoma izničiti število okužb, pa sta morala začeti razmišljati o zakonitih možnostih za podaljšanje svojega obiska Nove Zelandije. Matej pravi, da novozelandski gozdovi v primerjavi s slovenskimi vlivajo več strahospoštovanja, čeprav ni tip človeka, ki bi se bal avantur. Ker je veliko gozdov, ampak to je tropski gozd, se je veliko lažje izgubiti. Vse te poti po naravi so lepo urejene in ne upaš si kar zabresti nekam drugam v gozd. Zelo lahko se je izgubiti tukaj. Matej Mali

Kreće! Napokon smo dočekali novu NBA sezonu, a paralelno s njom i novi Dvokorakov podcast u kojem je Sanjin u goste pozvao Edina Memića sa stranice Airball.me. Njih dvojica su prošla cijelu ligu...

EPIZODA 41Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDanes ponovno zasedba Jureta, Mateja in Ari. Debata je o muzki, ljupčkih, polžih in mnogo več.SPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

The new episode of Settlement Guide talks about a very sensitive topic, gambling addiction, which affects not only the problematic individual, but also family and friends. Here are instructions on where to get help if your loved ones have a gambling problem. - Najnovija epizoda Vodiča za useljenike govori o vrlo osjetljivoj temi, ovisnosti o kockanju, koje pogađa ne samo problematičnu individuu, nego i porodicu i prijatelje. Ovdje su uputstva gdje potražiti pomoć ukoliko vaši bližnji imaju problem s kockanjem.

Potem ko je včeraj gasilcem ob obsežni pomoči helikopterjev in letal uspelo nekoliko umiriti požar na Krasu, je danes pred njimi nov zahteven dan. Nevihte so sicer ponoči dosegle tudi Kras, a po besedah nočnega vodje intervencije Stanka Močnika razmer niso bistveno spremenile. Danes bi lahko razmere znova zaostril veter. Druge teme: - Tudi v Ljubljani včeraj rekordna vročina, vrstijo se pozivi k blažitvi posledic segrevanja - Papež Frančišek se bo v Kanadi srečal s staroselci, ti pričakujejo opravičilo zaradi preteklih zlorab cerkve - Plezalka Janja Garnbret zmagala tudi na četrti tekmi svetovnega pokala v težavnosti

Pretekle odločitve ključnih odločevalcev v turizmu kažejo usmeritev njihove vizije v cilj, da Slovenija postane prepoznavna tudi kot gastronomsko-vinska destinacija butičnih ponudnikov, visoke kulinarike kot tudi lokalne pridelave živil ter lokalnih in regijskih jedi, doživetij in domače dediščine. Da gastronomija predstavlja eno svetlejših točk slovenskega turizma, dokazujeta tudi prihod vodnikov Michelin in Gault-Millau ter raznovrstnost ponudbe: od gostilne, restavracije, okrepčevalnice, picerije, ponudbe butičnih izdelkov do kavarn, bistrojev in turističnih kmetij; na kratko, za vse okuse in žepe. A hkrati že leta spremljamo tudi težak položaj, v katerem so se znašli gostinci in ponudniki in ki ga je koronska kriza poglobila, vojna v Ukrajini pa ga samo še poglablja. Kako in na čem svojo pot gradi naš gastronomski podmladek in kje črpa srčnost in vnemo voditeljica Tina Lamovšek z gosti. Gostje: - chef Luka Košir iz z Michelinovo zvezdico nagrajenega Gostišča Grič pri Horjulu, - slaščičarka Niks Svetec iz Kamnika, BonBon atelje, - chef Filip Matjaž iz restavracije COB, chef prihodnosti letošnjega leta po izboru vodnika Gault-Millau, - Anja Skrbinek, skrbnica brezalkoholnih spremljav, fermentacij in bar programa v kobariški restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama Hiša Franko. Po pandemiji je panogo prizadela še vojna v UkrajiniPretekle odločitve ključnih odločevalcev v turizmu kažejo usmeritev njihove vizije v cilj, da Slovenija postane prepoznavna tudi kot gastronomsko-vinska destinacija butičnih ponudnikov, visoke kulinarike kot tudi lokalne pridelave živil ter lokalnih in regijskih jedi, doživetij in domače dediščine. Da gastronomija predstavlja eno svetlejših točk slovenskega turizma, dokazujeta tudi prihod vodnikov Michelin in Gault-Millau ter raznovrstnost ponudbe: od gostilne, restavracije, okrepčevalnice, picerije, ponudbe butičnih izdelkov do kavarn, bistrojev in turističnih kmetij; na kratko, za vse okuse in žepe. A hkrati že leta spremljamo tudi težak položaj, v katerem so se znašli gostinci in ponudniki in ki ga je koronska kriza poglobila, vojna v Ukrajini pa ga samo še poglablja. Kako in na podlagi česa svojo pot gradi naš gastronomski podmladek in od kod črpa srčnost in vnemo, voditeljica Tina Lamovšek z gosti. Gostje: – chef Luka Košir z Michelinovo zvezdico nagrajenega Gostišča Grič pri Horjulu, – slaščičarka Nika Svetec iz Kamnika, BonBon atelje, – chef Filip Matjaž iz restavracije COB, chef prihodnosti letošnjega leta po izboru vodnika Gault-Millau, – Anja Skrbinek, skrbnica brezalkoholnih spremljav, fermentacij in bar programa v kobariški restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama Hiša Franko.

Sinočnja neurja so povzročila večjo gmotno škodo po državi. Na Koroškem in Celjskem je padala toča, v Kamniku in Zagorju je poplavilo več objektov, na območju Brežic je močan veter odkrival strehe hiš. V slovenjgraški bolnišnici je voda zalila kletne prostore in poškodovala center za dializo, lekarno, več ambulant in oddelkov, škodo še popisujejo. Pristojni so skupno našteli približno 250 dogodkov, posredovalo je več kot 80 gasilskih društev. Preostale novice: Število brezposelnih maja najmanjše po letu 1990; v turizmu in gostinstvu pred sezono mrzlično iščejo kadre. Sto dni od začetka invazije na Ukrajino Rusija ne odstopa od tako imenovane osvoboditve proruskih regij, Ukrajina pa vztraja, da ne bo predala svojega ozemlja. V Areni Stožice premiera dokumentarnega filma 2017 v režiji Gorana Vojnovića, ki prikazuje našo košarkarsko reprezentanco od prvih pripravljalnih tekem do legendarne zmage in dviga pokala evropskih prvakov.

Podržite nas preko Patreona i PayPala: Patreon - http://patreon.com/radioaktivni_komarac PayPal - http://paypal.me/radioaktivnikomarac Poslovni žiro račun : 265-6630310000410-75 Radioaktivni Komarac Beograd YT kanal Bookvalisti https://www.youtube.com/channel/UCJBf... Voditelj - Bojan Uzelac (Radioaktivni Komarac) Animacija - Vojin Ubiparip (Duna Solution) https://www.dunasolution.com/ Muzika - Nedeljko Stojković (Mono Putnik) https://cutt.ly/TbH3kor Ton, kamera i montaža - Milica Cvetković Gosti u 53. epizodi podkasta Ubod kulture su Miloš Živković i Ivan Isailović – koji uređuju i vode popularan i zanimljiv Youtube kanal o književnosti. Miloš je i pisac i njegov roman "Košmarnik" se našao u izboru za Ninovu nagradu, Ivan je urednik. Njih dvojica su se upoznali na studijama srpske književnosti i osnovali književno društvo „Orfisti“. U ovoj epizodi tema su bile najpotcenjenije knjige. Razgovarali smo o nepoznatim delima poznatih autora, o našim zapostavljenim piscima, kao i o čoveku koji je uveo revoluciju u pisanju. Uživajte.

Na državnozborskih volitvah je do 11-ih glasovalo skoraj 357 tisoč ljudi, kar je dobra petina upravičencev. Dopoldanska udeležba je bila za skoraj 4 odstotne točke večja kot na prejšnjih volitvah. Ostale teme: - Favorit za zmago na francoskih predsedniških volitvah je predsednik Macron, a izzivalka Le Pen ni povsem brez možnosti - Rusija tudi med pravoslavno veliko nočjo gluha za pozive k premirju v Ukrajini - Količina zavržene hrane pri nas se povečuje

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije: BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7w ETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167 FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic A1: https://a1.rs/privatni Legend WW: https://www.legend.rs/ Gosti su prof. dr Mirjana Roksandić sa Odeljenja za antropologiju Univerziteta u Vinipegu i Predrag Radović, asistent na Odeljenju za arheologiju Filozofskog fakulteta u Beogradu. Njih dvoje su paleoantropolozi, to jest, arheolozi, paleontolozi, geolozi i antropolozi, usko specijalizovani za paleoantropologiju i takozvane pojmove “dubokog vremena”. Ono na šta smo stavili fokus u ovoj epizodi je pitanje praistorijskog čoveka, to jest, neandertalca, kao i novootkrivenog čoveka “homo bodoensis” (stvar je značajno komplikovanija, naravno), u čijem otkriću su učestvovali upravo naši gosti u ovoj epizodi. Od pojmova dubokog vremena, preko Balkana kao ekološkog refugijuma tokom glacijalnih perioda i njegovom značaju za život na evropskom kontinentu, potom praistorijskog kita, kao i perkorkuta (praistorijske životinje poput hijene), koja je otkrivena na našem podneblju, pa sve do praistorijskog čoveka, neandrtalca i homo bodoensisa, u novoj epizodi! PR & Organizacija: Sandra Planojević Hasci-Jare Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/ Marko Ignjatović: nema instagram.

Pretpostavlja se da će premijer Scott Morrison uskoro objaviti datum održavanja saveznih izbora. Izbori mogu biti sazvani 7., 14., te najkasnije 21. svibnja. Ankete upućuju na vodstvo laburista, no izborni analitičari kažu da je u ovom trenutku teško predvidjeti pobjednika.

Prema istraživanju ukrajinskog Centra Razumkov, samo 60% Ukrajinaca smatra ukrajinski svojim materinjim jezikom. Njih 15% pak tvrdi da je to ruski, a 22% ispitanika dva jezika doživljava ravnopravnima. Zanimljivi su i jedinstveni putevi kojima su se ovi jezici razišli. Iako potječu iz istog prajezika, i dijele sličnosti u gramatici i grafemima, postoje i mnoge razlike koje su ovi jezici usvajali tijekom stoljeća u kojima su bili razdvojeni i samosvojni. -- Slušajte i pretplatite se: www.linktr.ee/bliskisusreti Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što slušate? Javite nam se i podržite humanitarnu akciju: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2022 Bliski susreti jezične vrste

Dr Dejan Fabčič is a gifted paralympian, about to compete at his third games, which start on Tuesday, August 24. Dejan spoke about his story, about archery and his preparations for the Tokyo 2020 games. - Dr. Dejan Fabčič je zelo nadarjen parašportnik, ki se bo udeležil že tretjih Paraolimpijskih iger, ki se bodo pričele v torek, 24.avgusta. Spregovoril je o svoji zgodbi, paralokostrelstvu in pripravah na igrah v Tokiu.

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije:BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7wETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic Wolt kućna dostava: https://wolt.com/en/discovery (iskoristite kod AGELAST prilikom prve porudžbine i ostvarite 3x200rsd popusta na kućnu dostavu) Hooloovoo: 1. Sajt: https://hooloovoo.rs/ 2. Instagram: https://www.instagram.com/hooloovoo.rs/ 3. Facebook: https://www.facebook.com/hooloovosoftware Sheriff Woodworking Shop: https://www.instagram.com/sheriff_woodworkshop/ Gosti ovoga puta su drage kolege i veoma važni članovi rastuće podkast zajednice! U pitanju su Ivan Minić, autor podkasta „Pojačalo" i Srđan Erceg, vlasnik „Infinity Lighthouse Production" i autor nekoliko podkasta, kao i HUB-a koji okuplja različite autore i podkast entuzijaste. Njih dvojica mahom dolaze iz sveta sporta, pa su, pored standardnih tema, pokušavali, između ostalog, da me prevedu i na mračnu stranu sporta.Od sada, Agelast podcast se nalazi na novom hosting serveru: https://agelast.sounder.fm/episode/ivan-minic-srdjan-ercegProducent: Sandra Planojević Hasci-JareAudio: Marko IgnjatovićPR & Organizacija: Sandra Planojević Hasci-JareInstagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/Marko Ignjatović: nema instagram.

Pred kratkim sem na pogovor povabil solastnika kulinaričnega imperija Jezeršek – Luko Jezerška. In ne… to ni bil klasičen pogovor o tem, kaj ta kuharski in poslovni virtuoz počne v prostem času oziroma kaj se dogaja v zakulisju MasterChefa. Večino časa sva se namreč na odkrit in sproščen način pogovarjala o stvareh, o katerih Luka […] The post LUKA JEZERŠEK: V prejšnjih 6ih letih smo zrasli za več kot 300%, cilj te “hudičeve” sezone pa je… appeared first on Filip Pesek.