Podcasts about njih

Poslednja epizoda podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra, "Dobar loš zao" u ovoj sezoni, stigla je u vaše pametne uređaje!. U prvom delu emisije Nenad Kulačin i Marko Vidojković merili su ko je zaklao više Srba, istraživali situaciju u Šapićevoj glavi, pozdravili odluku vlasti da nagradi mrtve birače sa 6000 dinara i predložili Ljubiši Ristiću kasting za novu verziju Radovana Trećeg. Gosti su predsednik NUNS Željko Bodrožić i glavni urednik portala nova.rs Mihailo Jovićević. Njih dvojica govorili su o situaciji u medijima u okviru ANN, pokušali su da budu optimisti što se tiče nastavka emitovanja DLZ i ostalih programa na nezavisnim medijima, analizirali sve goru situaciju kad je reč o ugroženosti novinara u Srbiji, a dotakli su se i Saveta REM. Ovo naravno nije sve. Zapaženu ulogu imala su pitanja koja su stigla sa Patreona. U Magarećem kutku videćete kako izgleda kad šlog udari u pogrešnu stranu. Naša emisija u ovom formatu nastavlja se osmog septembra, "Smećarnik", "Nedeljno napušavanje" i naše druge spin-off emisije pratite na Patreonu već od trinaestog avgusta, a možda i ranije, ukoliko ispadne neka frka. Da bi DLZ i dalje nastavio sa radom, pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na PayPal ucutatinecemo@gmail.com. Na isti mejl možete poručiti DLZ merch. DLZ, samo na našem portalu!

Državni zbor je potrdil spremembo zakona o vladi, ki število ministrstev z zdajšnjih 19 zmanjšuje na 14. Nato so v nadaljnjo obravnavo pospremili interventni zakon za razvoj Slovenije. V oddaji tudi: - Kljub ugodnim razmeram na trgu dela mladi še vedno opravljajo prekarna dela. - Madžarsko čaka še nekaj dela pred izplačilom zamrznjenih evropskih sredstev. - Na prvi svetovni konferenci v Kolumbiji iskanje konkretnih rešitev za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.

Sogovornici, uspešni študentki, športnici in umetnici sta imeli do tistega usodnega leta precej jasno začrtane izobrazbene in poklicne cilje. Vendar so smrt očeta, babice in dedka, nato pa še tri poplave, ki so močno poškodovale družinsko hišo, temeljito zamajale finančno varnost in psihično stabilnost družine. Sogovornici sta bili pred resno dilemo, ali se še naprej šolati ali pa opustiti načrte in raje finančno pomagati mami. Pomoč Zveze Anita Ogulin je bila pri tem neprecenljiva.

Dr Irena Đorđević je koordinator tima lekara i terapeuta u ordinaciji “Libertas”.Specijalista je psihijatrije i psihoterapeut u oblasti Transakcione analize, gostujući edukator “TA centra” i supervizor u istoj oblasti. Takođe je i sudski veštak u oblasti psihijatrije._______________________________________________________________________________________________Sponzori ⚡️Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)?

Iran še naprej pretresajo množični protesti, ki so terjal že več kot 500 življenj. Teheran je sporočil, da so kljub grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa pripravljeni na dialog, a po drugi strani tudi na vojno. Ostali poudarki oddaje: Generalni sekretar NATA Mark Rutte ob vse večjih apetitih Washingtona po Grenlandiji: Arktika mora biti prioriteta zavezništva. Začetek volilnih opravil pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami. Kako k oddaji glasu privabiti mlade? Zlati globusi brez večjih presenečenj: največ nagrad filmu Ena bitka za drugo.

Baptiste Janon in Rémi Pons sta skupaj režirala film Mnoga Andrésova življenja, ki ga je navdahnil roman B. Travna; nemško-mehiški pisatelj B. Traven je leta 1920 objavil roman z naslovom Dvokolnica, v katerem spremlja življenje voznika volovskega voza Andrésa Ugaldeja v Mehiki v 20. letih prejšnjega stoletja. Film Mnoga Andrésova življenja pa prikazuje Ugaldejeve sodobnike, voznike tovornjakov v majhnem evropskem prevozniškem podjetju. Z Baptistom Janonom se je pogovarjala Petra Meterc. Bralec Bernard Stramič; ton in montaža Janez Ahlin.

V tokratni oddaji smo v ospredje postavili mariborski Zdravstveni dom, ki leto 2026 začenja s precejšnjimi kadrovskimi težavami. Zaradi njih so konec leta že zaprli nočno zobozdravstveno ambulanto, še vedno jim primanjkuje tudi družinskih zdravnikov. Zaradi odhodov specialistov je vse bolj skrb vzbujajoče stanje tudi na področjih ortodontije, dermatologije in oftalmologije. Kakšne so rešitve nam je zaupal direktor ZD Maribor Jernej Završnik.

U ovoj epizodi donosim iskren i dubok osvrt na 2025. godinu, koja je za mene bila godina kontrasta. Istovremeno predivna, ali i najzahtjevnija do sada. Kroz priču o balansiranju između velikih životnih prekretnica, kao što su vjenčanje i uređenje naše prve nekretnine, te vođenja biznisa, otkrivam kako su se privatni život i poslovni život ispreplitali na načine koji su ponekad bili emocionalno iscrpljujući. Ipak, moja vodilja kroz sve te procese bila je riječ "igra", koja me podsjećala da si moram dozvoliti uživanje i neproduktivnost, čak i kada su rokovi i stres oko nepredvidivih situacija prijetili da preuzmu kontrolu nad mojom svakodnevicom.Također, dijelim s vama konkretne lekcije koje sam naučila donoseći teške odluke, poput odgode radionice ili smanjenja broja upisa u mentorski program unatoč velikim financijskim izdacima, jer sam znala da moram zaštititi svoje mentalne kapacitete. Ovi izazovi potvrdili su mi da dugoročni uspjeh i kredibilitet dolaze iz usklađenosti sa samom sobom, a ne iz forsiranja. Kroz sve uspone i padove, od Dubaija do New Yorka, moj osobni rast proizašao je upravo iz hrabrosti da budem transparentna i da, unatoč vanjskim očekivanjima, kreiram godinu po svojoj mjeri.Teme obrađene u epizodi:Iza kulisa "savršene" godineŠto kad moraš reći "ne" klijentima?Metoda "Dovoljno dobra alternativa”Mit o spontanostiTvoj biznis može rasti bez da ti izgoriš. Prijavi se na newsletter i saznaj kako uskladiti visoke ciljeve s mirnom svakodnevicom.https://saraperanic.com/besplatni-resursi/

Ste vedeli, da aspirin uporabljajo tudi medvedi? No, ne ravno aspirina, kot ga poznamo mi. Po zimski hibernaciji v naravi poiščejo rastline, ki jim pomagajo pri bolečinah v telesu zaradi večmesečnega mirovanja. O tem, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki, je napisal knjigo Doctors by Nature nizozemski biolog Jaap de Roode, ki ga gostimo v tokratni Frekvenci X.Gostje: dr. Jaap de Roode, nizozemski biolog z Univerze Emory in avtor knjige Doctors by Nature: How Ants, Apes, and Other Animals Heal Themselves Peter Omejc, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana Gordana Vidić, čebelarka, članica Čebelarskega društva Barje in mentorica čebelarskega krožka Brala sta Maja Moll in Jan Grilc. V Xpertizi (od 28:08 naprej) tokrat gostuje mlada raziskovalka na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru Iza Kokoravec Povh. Deluje na področju kriminologije in kriminalistike, zanimajo pa jo zlasti mladi prestopniki in vzroki, zakaj jih zanese na kriva pota.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:00:33 Metulji monarhi, primer tega, da "mama ve najbolje" 00:04:20 Na kakšne načine živali uporabljajo "zdravila" 00:05:05 O vrabcih, ščinkavcih in cigaretnih ogorkih 00:06:56 Kako vemo, da se živali res zdravijo? 00:08:45 Kako živali sploh vedo, da je neka rastlina lahko zdravilo? 00:11:49 Kaj pa udomačene živali in živali v ujetništvu? Obiskali smo ljubljanski ZOO. 00:19:28 O propolisu: Obisk čebelarke Gordane 00:23:40 O medvedu in aspirinu 00:24:53 O mačkah in razvoju novega sredstva proti komarjem 00:26:04 Zakaj je znanje živali o "zdravilih in zdravljenju" pomembno tudi za ljudi 00:27:31 Prihodnji teden v Frekvenci X 00:28:08 Xpertiza: Iza Kokoravec Povh 00:34:14 Povabilo na pub kviz!

Težave medeničnega dna se pogosto pojavijo zaradi oslabelih ali prekomerno napetih mišic, ki podpirajo mehur, maternico in danko. Najpogostejši vzroki? Ti vključujejo nosečnost, porod, hormonske spremembe v menopavzi, debelost ter ... ne boste verjeli - zaprtost! To velja tako za moške kot ženske - pazite na svoje dnevno odvajanje blata in zdravje črevesja in njegovo delovanje podprite s pravilno prehrano, zadosti tekočine, vlakninami in probiotiki.S prepoznavanjem težav in ustrezno vadbo, kot so Keglove vaje, lahko okrepimo mišice medeničnega dna in izboljšamo kakovost življenja.

Z dopisnico Majo Derčar se pogovorimo o neonacistu Svenu Liebichu, ki je spremenil spol, da mu ne bi bilo treba v moški zapor, nedavno pa je tik pred začetkom prestajanja svoje kazni poniknil v neznano. Z vse močnejše skrajne desnice v Nemčiji, ki svoj retorični navdih zajema tudi iz ciničnega navduševanja nad njegovo genialnostjo, medtem prihaja več kritik glede domnevno preveč liberalne politike do marginaliziranih skupin. Ne le pripadnikov skupnosti LGBTQ+, temveč vseh tujcev, predvsem beguncev in po njihovem izkoriščevalskih uporabnikov socialne pomoči.

Za zastoje na mejnem prehodu Fernetiči ne bo takojšnih rešitev. Italijanska stran je na včerajšnjem sestanku v Trstu zagotovila, da bodo odprli dodaten pas za izvajanje mejnega nadzora. Za zastoje niso krivi oni, pravi tržaški prefekt Giuseppe Petronzi in dodaja, da obmejna policija nadzor na meji opravlja tako, da čim manj ovira pretočnost prometa. Izvor težav vidi v tem, da skozi ozko grlo teče polovico več prometa kot običajno. Avtoprevozniki zaradi zastojev zahtevajo takojšnje ukrepanje, dopoldne se bo z njimi sešla infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. V oddaji tudi: - Na sestanku o Gazi pri Trumpu tudi Blair in Kuschner. Varnostni svet opozarja Izrael zaradi lakote v enklavi. - Slika beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia se po desetletjih vrača v Piran - Košarkarji za uvod v eurobasket zvečer v Katovicah s Poljaki

Slovenija je Izrael znova pozvala, naj prekliče načrte za zasedbo mesta Gaza v istoimenski enklavi. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, lahko takšni koraki vodijo le k nadaljnjemu uničenju in lahko sprožijo trajno vojno v regiji. Medtem Izrael nadaljuje ofenzivo na mesto Gaza. Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je sešel z vojaškimi poveljniki, da bi odobril načrte za zavzetje mesta, obenem pa je napovedal začetek takojšnjih pogajanj za osvoboditev talcev, ki jih zadržuje Hamas, in končanje vojne pod pogoji, sprejemljivimi za Izrael. Kot je dejal, so v fazi odločanja.

Junij je mesec, ko po celem svetu potekajo parade ponosa, množična zavzemanja za enakost in upor proti diskriminaciji. Živimo v družbi, kjer so ne le LGBTIQ+ skupnost, temveč tudi druge ranljive družbene skupine tarče nestrpnosti in sovražnosti. Zato smo v tokratni oddaji Intelekta spregovorili o porastu sovraštva v družbi in o problematiki skrajnih populističnih gibanj. Odgovore na vprašanja o tem kdo so glavni nosilci populističnih gibanj, kaj sporočajo, zakaj in koga nagovarjajo, so iskali gostje oddaje prof. dr. Jana Javornik z Univerze v Leedsu in sodelavka Inštituta za novejšo zgodovino, pisateljica Suzana Tratnik in prof. dr. Roman Kuhar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ukrajina je potrdila udeležbo na jutrišnjih mirovnih pogovorih z Rusijo v Carigradu. A napetosti med stranema se zaostrujejo. Ukrajinska vojska je izvedla obsežne napade na ruska vojaška letališča, pri čemer so uničili tudi letala, ki lahko prenašajo jedrsko orožje. Pred tem jo je ruska stran obtožila sabotaže na železnici, kjer sta zaradi ločenih eksplozij iztirila dva vlaka. Drugi poudarki oddaje: - Med razdeljevanju pomoči v Gazi več 10 smrtnih žrtev. - Vlada se po treh letih delovanja sooča s kritikami zaradi neizpolnjenih reform. - Ob slavju navijačev PSG-ja po zmagi v Ligi prvakov v Parizu izbruhnili nemiri.

Danes je praznik dela - državni praznik in dela prost dan, ko na predvečer po državi tradicionalno zagorijo kresovi, ob katerih se pogosto vrstijo opozorila o delavskih razmerah. Tako je bilo tudi na sinočnji osrednji sindikalni prireditvi na Rožniku v Ljubljani, kjer je Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov ocenil, da je sindikalizem na preizkušnji, saj se znati prilagajati. Druge teme: - Ukrajina in Združene države podpisala sporazum o redkih rudninah. - Od evropskih proračunskih pravil zaradi oboroževanja bo odstopila več kot polovica Unije. - Srbijo pred novimi protesti obiskala evropska komisarka za širitev Marta Kos.

 “Iako zvuči kao floskula, svaka tehnološka transformacija počinje s promjenom kulture. Bez ljudi, ni najbolja tehnologija ne može pomoći, nego upravo suprotno, završiti u projektima koji se vrte godinama i troše budžet”, kaže Ružica Abramović Dragišić, voditeljica poslovnih analitičara u Raiffeisen banci.S njom smo u ovoj epizodi razgovarali o tome kako izgleda tehnološka, odnosno, digitalna transformacija u banci koja nije završila tako. Kako su od mukotrpnih deploymenta noću i vikendom tijekom koji su aplikacije korisnicima bile nedostupne došli do nekoliko deploymenta dnevno koje korisnici, a ni dev timovi, ne osjete.Epizodu je sponzorirala RBA._______________0:00 Uvod0:30 Što rade poslovni analitičari?4:00 Kako izgleda digitalna transformacija kada nije floskula?7:00 Uložili su u svoje inženjere kako bi jednog dana drugi učili od njih10:00 Kako se RBA rješava tehničkog duga: "nema smisla lagati sebi da ćemo uvijek imati savršen kod"12:50 Regulacija ih je oslobodila, a nikada usporila16:00 O predrasudama IT-ja u bankama18:40 Razvijaju chatbot s kojim se upravlja glasom 23:35 Pape Franjo podržava AI, ali moramo biti odgovorni i evo kako ćemo to postići...Top i FLOP29:05 Krajem 2026. godine dobivamo AGI?31:54 Kako je Donald Trump "nabildao" svoj memecoin?33:10 Google proglašen monopolistom, Apple dobio kaznu od 500 milijuna eura...39:00 Svi gledaju film Konklava_______________

Od žene u diplomatiji postala je žena na sceni koja komedijom ruši patrijarhalne predrasude, što na neki način radi i u privatnom životu, Jagoda Jovanović, stend ap komičarka koja piše priče. Sa mužem Špancem odgaja dva dečaka, koja nose neobično lepa imena, Kai i Nil, žive u Srbiji, ali često skoknu i do Barselone, obišli su svet, a na međusobnoj podršci i poruci koju šalju svojim odnosom prema poslu i deci, možemo samo da im pozavidimo ili da se prosto – ugledamo. Jagoda nam je u razgovoru otkrila kako izgleda život u mešovitom braku u Srbiji. „Posebno je zanimljivo što sam udata za Španca, čija je mama feministiknja, tako da sam dobila gotov proizvod“, uz osmeh priča Jagoda. Priznaje da bi joj bilo teško sa severnjakom, jer kako kaže, u tim hladnim zemljama u kojima nema sunca na nebu, nema ga ni u ljudima. „Španci i mi smo dosta slični, pa smo se lako uklopili. Posebno što je generacija mog supruga već odmakla od tog patrijarhalnog načina života, koji je u Španiji, pod vekovnim uticajem crkve, bio jako izražen. Međutim, sad je sve dosta drugačije, a on mi je u životu, sa decom, ali i u poslu, velika podrška“. Jagoda i Pao izvodili su zajedno nastup „Iz špajza na scenu“, a u velikom broju njenih stend-apova i priča, on je tema, kao i njihov brak. „Navikao je da bude tema u mojim stend-apovima i ne smeta mu. Ima, naravno, dušebrižnika koji kažu da treba da nađem pravog muškarca, da je Pao dobar, ali nosi helanke. Kade je to čuo, predložio je da se na sceni jednom prilikom i pojavi u helankama“, kroz osmeh priča naša gošća, i dodaje da njoj kažu da radi stend ap, ali da je Pao taj koji je duhovit. Njih dvoje, pre četiri godine, dobili su prvo dete. Jagoda je sa 37 godina rodila prvog sina, a već sa 39 drugog i to -nije bilo lako. „Bila sam ljuta kad sam saznala za drugu trudnoću, ali Pao je to razumeo. Kai godinu dana uopšte nije spavao, a kad je roditelj neispavan, pravi greške, nemaran je, i eto, tako dođe i do drugog deteta. Mnogi kažu da je razlika u godinama između njih dvojice idealna, ali ne bih se složila. Nisam imala takve planove, opet, obojica su divni i oni su mi sad najveća inspiracija za rad, uprkos svemu“, priča Jagoda. Njena knjiga „Ljubav, Uživo“ je dokaz. Opisuje upravo porodične odnose i ljubav prema deci. „Istina je da deca frustriraju i da je u kući ponekad napeto, ali nekako sve to lakše podnosim kad te situacije iskoristim u stend-apu i mom pisanju. Takođe, Pao je divan, on je mnogo smireniji od mene i kad se iznerviram, umiri me i sa decom je jako brižan i strpljiv“, kaže Jagoda. Oko vaspitanja dece se slažu i nema mnogo odstupanja. „Ne volim one helikopter roditelje, koji na sve paze i guše decu. Na nas vrište kad vide kako ih puštamo da trče, jure, budu svoji. Ako dete ne padne, neće umeti ni da ustane, treba da oseti i kako je to, a kako će, ako mu ne damo da izađe napolje. A deca treba da budu napolju, da se umore. Da dođu kući mrtvi umorni, a živi“, naglašava Jagoda. Tokom našeg razgovora, Jagoda je ispričala kako zvuče njihova deca, koja imaju četiri i dve godine, a govore srpski i španski paralelno i često ih mešaju u istim rečenicama, i objasnila koliko je značajno za decu, da znaju više jezika od malena, ali i da nikada ne zaborave maternji. Takođe, osim njene dece, koja su joj stalna inspiracija, nedavno je dobila još jednu. „Ovo što studenti u Srbiji rade je donelo novu motivaciju za rad i nepresušnu inspiraciju za priče i stend-apove, dok uz sve to gajimo nadu da će uspeti i da će se nešto promeniti, da će nas zaista ta naša deca naučiti onome što mi nismo mogli njih i popraviti ono u čemu smo mi podbacili“, zaključuje Jagoda, sa širokim, neizostavnim osmehom.

Ime tedna sta postala Nika in Domen Prevc, smučarska skakalca, ki sta na najuspešnejšem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju za slovensko reprezentanco do zdaj sodelovala pri vseh petih osvojenih slovenskih medaljah. Junaka prvenstva sta osvojila po dve zlati medalji ter skupaj tudi eno srebrno. Postala sta tudi prva sestra in brat, ki sta osvojila naslov svetovnega prvaka v smučarskih skokih na istem svetovnem prvenstvu. Foto: MMC, www.alesfevzer.com

Nemčiji se obeta nova vlada. Na današnjih volitvah z visoko, več kot 83-odstotno volilno udeležbo, je največ glasov dobila konzervativna unija CDU/CSU. Drugouvrščena stranka, skrajno desna AFD, je podvojila rezultat izpred štirih let, Socialdemokrati so utrpeli največjo izgubo v zgodovini stranke. Bodoči kancler, vodja CDU Friedrich Merz, je napovedal, da želi vlado sestaviti do velikonočnih praznikov.

Prizadevanja za ohranjanje narave ne dajejo želenih rezultatov. Kljub ambicioznim politikam, se biotska raznovrstnost še naprej zmanjšuje. Na kontinentin in v oceanih. Odtisi naših škodljivih dejavnosti – mikroplastika - so dosegli celo Antarktiko. Zakaj zeleni ukrepi ne delujejo? Kaj so glavni vzroki za propadanje narave? In kako spodbuditi nujno preobrazbo našega delovanja? Nekaj ključnih odgovorov ponuja zadnje, dejansko prelomno poročilo Medvladnega odbora za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve. Med znanstveniki iz 42 držav, ki so ga pripravljali, je tudi dr. Jerneja Penca iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

Ni čudovito, da prav vsak izmed nas s sabo nosi kakšen spomin, tako živ, da ga lahko prikliče v vsakem delu dneva? Lahko je le droben trenutek iz otroštva, vonj babičine kuhinje ali pa prva vožnja s kolesom. Gotovo ga imate tudi vi. Kar pomislite.Ste se kdaj vprašali, kako nastajajo vaši spomini in zakaj nekateri ostanejo živi vse življenje, drugi pa zbledijo v pozabo? V tokratni Frekvenci X se podajamo v zapletene mreže naših možganov, kjer se spomini oblikujejo, spreminjajo in včasih tudi izginejo. V oddaji tudi o hipokampusu, amigdali in drugih možganskih strukturah, pa o tem, zakaj travmatične dogodke kdaj izbrišemo iz spomina in kaj se dogaja s spomini med spanjem? Z nekaj izzivi pa preizkušamo tudi lasten spomin. Gostje: Nik Škrlec, igralec in voditelj, tudi nekdanji rekorder v citiranju decimalk števila pi dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana dr. Grega Repovš, vodja Laboratorija za kognitivno znanost, profesor na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Milica Gregorič Kramberger, specialistka nevrologije, Center za kognitivne motnje, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana  Oddajo o vzrokih Alzheimerjeve bolezni in potencialnih zdravilih lahko najdete tukaj.

Igor Štiks je pariški lijevi intelektualac koji nakon više od dvadeset pet godina ponovo dolazi na Jadran na čitanje oporuke Waltera Stiklera, konzervativnoga francuskoga filozofa koji je pod nerazjašnjenim okolnostima ubijen na dalmatinskom otoku. Tamo upoznaje zavodljivu aktivisticu Tessu Simon. Njih dvoje u Walterovoj kući polako upoznaju jedno drugo te tajnovitu, napetu i vratolomnu storiju o Walteru, koji je od ljevičara iz 1968. postao vodećim desničarskim misliocem, i njegovu prijatelju Wladimiru, najutjecajnijem lijevom militantu, čiji je teroristički rukopis uvijek odavao dozu ironije i koji nastavlja inspirirati sve mlade buntovnike današnjice. Ovaj napeti politički triler za radio je adaptirao Dubravko Torjanac, a režirao Petar Vujačić. Glazbu je skladao Davor Rocco. U glavnim ulogama pojavljuju se : Darko Milas,Boris Bakal, Dražen Šivak, Vanda Winter, Helena Buljan, Alen Šalinović, Zoran Gogić, Karmen Sunčana Lovrić, Branko Meničanin, Adrian Pezdirc, Tin Rožman i Mateo Videk.

Številne osnovne in srednje šole po državi so danes prejela grožnje z bombo, na 18-ih šolah je zato pouk tudi odpadel. Incident je povzročil precej strahu nelagodja, a policija zagotavlja, da je dejanska stopnja ogroženosti zelo nizka. Gre namreč za generirana sporočila, kakršna so v prejšnjih dneh prejemala tudi šole v tujini. Ostali poudarki oddaje: - Razseljeni Palestinci so se začeli vračati na sever razdejane Gaze; Hamas bo v teh dneh izpustil še 3 talce. - Evropska unija potrdila podaljšanje sankcij proti Rusiji za pol leta. - Regulirane cene pogonskih goriv bodo od polnoči nekoliko višje.

V preteklih letih smo že predstavili natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, namenjen starejšim od 60 let. Zgodbe mojega kraja nosijo vsako leto še poseben podnaslov oziroma temo, lani je bil to Prva ljubezen. Natečaj je trajal od 1. junija do 31. oktobra, žirija je izbrala deset najboljših zgodb. Doslej ste spoznali že kar nekaj nagrajencev in tako bo tudi letos. Najprej smo med vsakodnevnimi obveznostmi ujeli in prosili za pogovor gospo Darinko Kladnik, upokojeno novinarko iz Ljubljane, ki je prejela tretjo nagrado. Morda boste presenečeni nad njeno prvo ljubeznijo. Z gospo Darinko Kladnik se je pogovarjala Lucija Fatur.

Lepo pozdravljeni. Komisija za preprečevanje korupcije bo po današnjih zaslišanjih glede domnevnih političnih pritiskov na delo policije preučila pridobljene informacije in postopek bodo končali v najkrajšem možnem času. Glavna udeleženca, nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in premier Robert Golob, tudi po zaslišanjih vztrajata vsak pri svojem. Drugi poudarki oddaje: - Sirske vladne sile in islamistični uporniki v boju za Hamo - Sindikat SKEI pričakuje višje odpravnine za delavce Alchroma iz Ruš - Kraška naselja bi pred požari lahko rešili s čiščenjem gozda in vzrževanjem pašnih površin

Odnosi so lahko preprosti. Ampak so predvsem kompleksni. Še posebej partnerski, intimni. Sploh v današnjih hektičnih, večopravilnostnih časih polnih distrakcij vseh vrst in, vsaj na videz, neskončnih možnostih izbire (s klikom ali potegom v desno) idealnega življenjskega sopotnika. Ali pa morda ravno ne za vse življenje, ampak samo za kakšno etapo. V poplavi ljubezenskih gurujev, življenjskih trenerjev in vikend delavnic za odkrivanje pravega sebe in drugega, se res zdi, da se z intimnimi odnosi ukvarjamo več in bolj poglobljeno kot nekdaj, smo bolj zahtevni, bolj vemo kaj hočemo in kaj lahko pričakujemo, a hkrati postajamo tudi vse bolj zmedeni, saj smo na prepihu vrednot, družba in svet se nezadržno in drastično spreminjata. Se tudi intimni odnosi? V tokratni Intelekti se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič z gosti spraševala in iskala odgovore na to, zakaj danes vstopamo v partnerske odnose in zakaj iz njih izstopamo, zakaj nekateri ljudje ostanejo v naših srcih, ne morejo pa ostati v naših življenjih. V oddaji so sodelovali: - dr. Sanja Rozman, zdravnica, psihoterapevtka, knjižna avtorica - Špela Gornik, sinologinja, partnerska in spolna terapevtka - dr. Albert Mrgole, psiholog, sociolog, družinski sistemski terapevt, knjižni avtor

U poslednjoj epizodi Radar Foruma u kojoj je izazivač bio advokat Sead Spahović, gost je bio Vukašin Milićević, bivši profesor sa Bogoslovije. Njih dvojica razgovarali su o ulozi i uticaju religije na društvene i političke odnose na Balkanu. Spahović je na početku želeo da razjasni da li je pomirenje u regionu moguće bez praštanja, a praštanje bez kajanja? “Pravo pomirenje nije moguće bez pokajanja i spremnosti da se oprosti, a opet, pokajanje i praštanje nisu mogući bez spremnosti da se prihvati odgovornost. Ako posmatramo i hrišćansku tradiciju, i tradicije koje njoj prethode, jevrejske i helenske, u stvari je reč o jednom veoma aktivnom stanju duha. Metanoja je zapravo promena načina mišljenja koja treba da dovede do konkretne promene u postupcima. Dakle, nema nikakvog pokajanja i praštanja bez konkretnih dela. Simbolički činovi i aktovi jesu važni, ali oni apsolutno postaju isprazni ukoliko to ne dovodi do promene u načinu postupanja”, kaže Milićević. Govoreći o paradoksalnim situacijama gde kriminalci nose krstove oko vrata ili “trče u džamiju pet puta”, Milićević kaže da se zapravo radi o maskiranju stvarnog karaktera pozivanjem na religijski autoritet. On je kritikovao i SPC navodeći da se ona danas “nažalost sistematski brendira pozivajući se na sporno nasleđe”. “To je nešto čega se zapravo treba stideti. Imate kanonizaciju vladike Irineja Ćirića bačkog zajedno sa mučenicima iz Novosadske racije. Za vreme te iste racije, taj vladika Irinej, koji jeste bio značajna ličnost pre rata po mnogo čemu, on jeste spasavao neke ljude… Ali on jeste bio praktično Horitjev intimus. On za to vreme dok oni bacaju Srbe pod led, poziva narod da ostanu verni tim mađarskim vlastima i da ne podležu provokacijama kojima ti banditi hoće da se bore protiv okupacije i šire, misleći na komuniste. I to izjednačavanje je veoma sporno”, ističe Milićević. Sagovornici su se složili da se ovde promenio osnov na temelju kojeg je moguće artikulisati političku moć. “To nisu više one univerzalne priče, već ovde sada imate polufeudalne elite i jedini način da zadrže moć, koja je i ekonomska i politička, jeste to da podižu tenzije”.

Judoistka Andreja Leški je v kategoriji do 63 kg osvojila zlato olimpijsko medaljo ter tako Sloveniji priborila prvo odličje na igrah v Parizu. Po osvojitvi medalje je izrazila veliko veselje in povedala, da formulo za uspeh sestavljajo želja, predanost in samozaupanje. Drugi poudarek oddaje: - V Teheranu ubit vodja Hamasa Ismail Hanija; skrajno palestinsko gibanje že napovedalo maščevanje. - Danes skrajni rok za doplačilo dohodnine iz drugega svežnja. - Prebivalci Črne na Koroškem, oškodovani v lanski ujmi, opozarjajo na težave z obnovo po poplavah.

Glavna tema ovog puta je Microsoft i novi pokušaj da Windows laptopovi budu kul. Zamislite laptop kome baterija traje dugo, ponekad je brži "čak" i od M3 MacBook Aira, i koji prati i snima svaku vašu akciju ne bi li vam pomogao da se setite svega na šta ste u međuvremenu zaboravili. Ako vam se ideja dopada, onda je Copilot+PC, kako god to tumačili, prava stvar za vas. Microsoft je na krilima novih Surface Laptopa i Proa produbio partnerstvo koje bi Windows konačno trebalo da učini istinski hardverski multiplatformskim okruženjem. Qualcomm Snapdragon X Plus (ne Pro) i Elite otvaraju nova vrata ne samo ka ARM-u kao do sada nerešivoj enigmi za Windows, već i veštačkoj inteligenciji na uređaju koja sada, na primer, može da obradi snimke ekrana koje Windows pravi i kaže vam šta se i kada zbilo, odnosno pomogne vam da nađete to što ste zaboravili. Sve to su obećanja, a za ispunjenja ćemo ipak morati još malo da sačekamo. OpenAI raspustio je odbor za odgovorno bavljenje "super" veštačkom inteligencijom, dogovori za licenciranje sadržaja između pomenutog i velikih medijskih kuća "pljušte" na sve strane, a na opšte oduševljenje jednocifrenog broja domaćih ljubitelja, Framework ima nove komponente.

Pred vama je prva epizoda nove emisije Radar Forum koja će se prikazivati jednom nedeljno na sajtu radar.rs. Tokom mesec dana, jedan „izazivač“ biraće četiri sagovornika sa kojima će voditi dijalog na različite teme. Prvi „izazivač“ je Milan St. Protić, a njegovi gosti biće Pavle Grbović, Zoran Sekulić, Tanasije Marinković i Dubravka Stojanović. Svakog narednog meseca u ulozi „izazivača“ smenjivaće se ličnosti iz političkog, društvenog i kulturnog miljea Srbije. Cilj Radar Foruma je razmena mišljenja i stavova dva sagovornika koja odstupa od forme postavljanja pitanja i davanja odgovora. U prvoj epizodi Milan St. Protić ugostio je Pavla Grbovića, predsednika Pokreta slobodnih građana i narodnog poslanika. Protić je izazvao Grbovića da kaže kako bi on vodio Srbiju da osvoji vlast… Njih dvojica su, između ostalog, razmenili mišljenja i o obrazovanju i društvenim vrednostima u Srbiji gde Protić ističe da trenutni obrazovni sistem služi za manipulaciju i zatupljivanje nacije, pripremajući mlade da postanu poslušni sledbenici. Grbović dodaje da uspešna društva sprovode poznate korake i mehanizme, ali da Srbija pati od nedostatka volje za uspostavljanje takvog društvenog ugovora. On smatra da problem nije u nedostatku sposobnih ljudi, već u tome što država preferira kleptokratski sistem koji nagrađuje lojalnost i poslušnost umesto zasluga. Protić i Grbović dotakli su se i Srebrenice, ponavljanja grešaka iz prošlosti, tema o poreskoj politici, korupciji, zloupotrebama…

U drugoj epizodi Radar Foruma, koncepta razgovora koji je izazvao pozitivne rekacije javnosti, “izazivač” Milan St. Protić ugostio je Zorana Sekulića, glavnog urednika agencije Fonet. Njih dvojica razgovarali su o tome u kom pravcu se kreće spoljna politika Srbije. Cilj Radar Foruma je razmena mišljenja dva ravnopravna sagovornika koja odstupa od ustaljene forme postavljanja pitanja i davanja odgovora. Pratite nas svake nedelje na sajtu radar.rs i Jutjubu.

Napovedan odhod Vesne Vuković z mesta generalne sekretarke največje vladne stranke odpira vrsto vprašanj. Obenem pa je skoraj simptomatičen za dogajanje v slovenski politiki, ki vstopa v nov volilni cikel, v sicer manj usodno odločanje o slovenskih predstavnikih v Evropskem parlamentu. Druge teme oddaje: - Hamas v Kairu zapustil mirovne pogovore, ki se kljub temu nadaljujejo - V Nemčiji stavki zaposlenih v letalskem prevozniku Lufthansa in strojevodij Nemških železnic prizadeli več milijonov ljudi - 59-letnik, ki je včeraj s strelnim orožjem grozil v Brežicah in streljal v policijska vozila, po pridržanju hospitaliziran

Prizadetih v poplavah, ki so utrpeli več kot 30 tisoč evrov škode, je nekaj več kot tisoč. Njih bodo obravnavali individualno, pravi premier Rober Golob, ki je v državnem zboru prva izplačila ljudem, gospodarstvu in občinam napovedal za prihodnje tedne. Drugi poudarki oddaje: - V kmetijstvu za 145 milijonov evrov škode, prizadetih 2 tisoč 700 gospodarstev. - Združene narode po uničujočih poplavah v Libiji skrbi stanje še dveh jezov v državi. - V strategiji za obvladovanje demence poudarjeno zgodnje odkrivanje motenj; diagnozo naj bi imela manj kot polovica bolnikov.

Glumica, voditeljka, avanturistkinja Hristina Popović, mama jedanaestogodišnje devojčice, opisala je svoj odnos sa ćerkom, koji bi za većinu porodica u Srbiji, bio u najmanju ruku neuobičajan, a o krivici nije mnogo razmišljala, dok se sa pomenutom temom nije susrela u našem podkastu. Njih dve su drugarice i razgovaraju o svemu, ali zna se ko je mama, a ko ćerka. Kako joj je dete raslo, Hristina nije bila svesna one klasične savesti koja "grize" i proganja majke koje neprestano razmišljaju o tome šta su uradile "kako ne treba", "kakve će posledice prouzrokovati njihov odnos prema detetu", i tome slično. Ipak, i kada je krivica izlazila iz senki, Hristina je naučila sa njom da se nosi. Konstantno preispitivanje, međutim, ne dovodi nas do rešenja, već samo srljamo u još veći ambis nedoumica i dilema, a krivica o nedovoljno dobro obavljenom poslu u vaspitanju deteta, zapravo je naša stalna težnja ka savršenstvu, pa i po pitanju roditeljstva, objasnila je Nikolina Milosavljević, dečja psihološkinja, psihoterpeut i praktičar terapije igrom.

U ovoj epizodi podcasta iz serijala Divlja žena s Ivkom Armandom Todorović pričamo o emocijama. Koliku su ulogu imali naši roditelji i odgoj na naše emocije, zašto je važno osjećati i njegovati one negativne emocije i što od njih možemo naučiti? Zašto težimo perfekcionizmu i sreći? Zašto bi trebali izbjegavati toksičnu pozitivnost? Hvala ti na slušanju! Ako ti se svidjela ova epizoda podijeli je na svojim društvenim mrežama, označi nas ili je pošalji nekome za koga znaš da bi mu dobro došla. :-) Martina&Sonja

Jer svaka reakcija - pa čak i ona kojom kritiziramo ili konstatiramo da je neka izjava glupa, spornim mišljenjima samo pomaže da dosegnu više publike. Osobito ako komentar ide uz dijeljenje!Jesu li same sebi skočile u usta jer i one reagiraju, umjesto da ignoriraju te koji reagiraju umjesto da ignoriraju?00:00 Zašto ljudi objavljuju kontroverzan sadržaj i zašto drugi reagiraju na nj?03:08 Svaki put kad dijeliš sadržaj trolova, pomažeš im. 08:00 Zašto uopće dijelimo nešto na društvenim mrežama? Altruizam, osobno brendiranje, hipsteri, bumeranzi, komentatori...10:51 Zašto je tako teško ignorirati trolove?12:55 Kako na to utječe TikTok i kultura "stichanja"?14:37 Nitko neće javno priznati da nije u pravu!15:20 Treba li ispraviti baš svaku krivu činjenicu na internetu?_______________

Konec meseca oziroma v začetku februarja bosta zasedali tako ameriška kot evropska centralna banka. Ponovno se pričakuje višanje ključnih obrestnih mer, sicer obe centralni banki napovedujeta nekoliko počasnejši tempo dvigovanja. Vse to vpliva tudi na dogajanje na finančnem trgu. Danes se bomo ukvarjali z bolj konservativnimi naložbami, torej obveznicami in pa z depoziti. Depozitne obrestne mere rastejo, prav tako tudi zahtevane donosnosti na obveznice. Je to lahko priložnost za male vlagatelje? Gosta epizode: - Primož Cencelj, upravljavec premoženja obvezniškega in denarnega sklada pri Generali Investments ( - Rok Makovec, vodja oddelka trgovanja pri Novi KBM Epizode je objavljena tudi na Youtube

Tokratni gost je Matej Mali, ki se je februarja 2020 po diplomi iz lesarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani skupaj s partnerko odpravil na potovanje po Novi Zelandiji. Strastna ljubitelja surfanja sta več mesecev preživela na avanturah po priobalnih pasovih države na sledi za naslednjim "velikim" valom, večinoma spala v svojem kombiju in opravljala razna priložnostna dela. V času prvih večjih valov okužb s Covidom 19 še nista slutila, da bo epidemija takrat še novega koronavirusa postala globalen problem. Potem ko sta bila za sedem tednov prisiljena stanovati pri neki slovenski družini, ki jima je prijazno odstopila prostor za bivanje v času strogega zaprtja, s katerim je želela novozelandska vlada popolnoma izničiti število okužb, pa sta morala začeti razmišljati o zakonitih možnostih za podaljšanje svojega obiska Nove Zelandije. Matej pravi, da novozelandski gozdovi v primerjavi s slovenskimi vlivajo več strahospoštovanja, čeprav ni tip človeka, ki bi se bal avantur. Ker je veliko gozdov, ampak to je tropski gozd, se je veliko lažje izgubiti. Vse te poti po naravi so lepo urejene in ne upaš si kar zabresti nekam drugam v gozd. Zelo lahko se je izgubiti tukaj. Matej Mali

Kreće! Napokon smo dočekali novu NBA sezonu, a paralelno s njom i novi Dvokorakov podcast u kojem je Sanjin u goste pozvao Edina Memića sa stranice Airball.me. Njih dvojica su prošla cijelu ligu...

EPIZODA 41Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDanes ponovno zasedba Jureta, Mateja in Ari. Debata je o muzki, ljupčkih, polžih in mnogo več.SPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

The new episode of Settlement Guide talks about a very sensitive topic, gambling addiction, which affects not only the problematic individual, but also family and friends. Here are instructions on where to get help if your loved ones have a gambling problem. - Najnovija epizoda Vodiča za useljenike govori o vrlo osjetljivoj temi, ovisnosti o kockanju, koje pogađa ne samo problematičnu individuu, nego i porodicu i prijatelje. Ovdje su uputstva gdje potražiti pomoć ukoliko vaši bližnji imaju problem s kockanjem.

Potem ko je včeraj gasilcem ob obsežni pomoči helikopterjev in letal uspelo nekoliko umiriti požar na Krasu, je danes pred njimi nov zahteven dan. Nevihte so sicer ponoči dosegle tudi Kras, a po besedah nočnega vodje intervencije Stanka Močnika razmer niso bistveno spremenile. Danes bi lahko razmere znova zaostril veter. Druge teme: - Tudi v Ljubljani včeraj rekordna vročina, vrstijo se pozivi k blažitvi posledic segrevanja - Papež Frančišek se bo v Kanadi srečal s staroselci, ti pričakujejo opravičilo zaradi preteklih zlorab cerkve - Plezalka Janja Garnbret zmagala tudi na četrti tekmi svetovnega pokala v težavnosti

Pretekle odločitve ključnih odločevalcev v turizmu kažejo usmeritev njihove vizije v cilj, da Slovenija postane prepoznavna tudi kot gastronomsko-vinska destinacija butičnih ponudnikov, visoke kulinarike kot tudi lokalne pridelave živil ter lokalnih in regijskih jedi, doživetij in domače dediščine. Da gastronomija predstavlja eno svetlejših točk slovenskega turizma, dokazujeta tudi prihod vodnikov Michelin in Gault-Millau ter raznovrstnost ponudbe: od gostilne, restavracije, okrepčevalnice, picerije, ponudbe butičnih izdelkov do kavarn, bistrojev in turističnih kmetij; na kratko, za vse okuse in žepe. A hkrati že leta spremljamo tudi težak položaj, v katerem so se znašli gostinci in ponudniki in ki ga je koronska kriza poglobila, vojna v Ukrajini pa ga samo še poglablja. Kako in na čem svojo pot gradi naš gastronomski podmladek in kje črpa srčnost in vnemo voditeljica Tina Lamovšek z gosti. Gostje: - chef Luka Košir iz z Michelinovo zvezdico nagrajenega Gostišča Grič pri Horjulu, - slaščičarka Niks Svetec iz Kamnika, BonBon atelje, - chef Filip Matjaž iz restavracije COB, chef prihodnosti letošnjega leta po izboru vodnika Gault-Millau, - Anja Skrbinek, skrbnica brezalkoholnih spremljav, fermentacij in bar programa v kobariški restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama Hiša Franko. Po pandemiji je panogo prizadela še vojna v UkrajiniPretekle odločitve ključnih odločevalcev v turizmu kažejo usmeritev njihove vizije v cilj, da Slovenija postane prepoznavna tudi kot gastronomsko-vinska destinacija butičnih ponudnikov, visoke kulinarike kot tudi lokalne pridelave živil ter lokalnih in regijskih jedi, doživetij in domače dediščine. Da gastronomija predstavlja eno svetlejših točk slovenskega turizma, dokazujeta tudi prihod vodnikov Michelin in Gault-Millau ter raznovrstnost ponudbe: od gostilne, restavracije, okrepčevalnice, picerije, ponudbe butičnih izdelkov do kavarn, bistrojev in turističnih kmetij; na kratko, za vse okuse in žepe. A hkrati že leta spremljamo tudi težak položaj, v katerem so se znašli gostinci in ponudniki in ki ga je koronska kriza poglobila, vojna v Ukrajini pa ga samo še poglablja. Kako in na podlagi česa svojo pot gradi naš gastronomski podmladek in od kod črpa srčnost in vnemo, voditeljica Tina Lamovšek z gosti. Gostje: – chef Luka Košir z Michelinovo zvezdico nagrajenega Gostišča Grič pri Horjulu, – slaščičarka Nika Svetec iz Kamnika, BonBon atelje, – chef Filip Matjaž iz restavracije COB, chef prihodnosti letošnjega leta po izboru vodnika Gault-Millau, – Anja Skrbinek, skrbnica brezalkoholnih spremljav, fermentacij in bar programa v kobariški restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama Hiša Franko.

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije: BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7w ETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167 FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic A1: https://a1.rs/privatni Legend WW: https://www.legend.rs/ Gosti su prof. dr Mirjana Roksandić sa Odeljenja za antropologiju Univerziteta u Vinipegu i Predrag Radović, asistent na Odeljenju za arheologiju Filozofskog fakulteta u Beogradu. Njih dvoje su paleoantropolozi, to jest, arheolozi, paleontolozi, geolozi i antropolozi, usko specijalizovani za paleoantropologiju i takozvane pojmove “dubokog vremena”. Ono na šta smo stavili fokus u ovoj epizodi je pitanje praistorijskog čoveka, to jest, neandertalca, kao i novootkrivenog čoveka “homo bodoensis” (stvar je značajno komplikovanija, naravno), u čijem otkriću su učestvovali upravo naši gosti u ovoj epizodi. Od pojmova dubokog vremena, preko Balkana kao ekološkog refugijuma tokom glacijalnih perioda i njegovom značaju za život na evropskom kontinentu, potom praistorijskog kita, kao i perkorkuta (praistorijske životinje poput hijene), koja je otkrivena na našem podneblju, pa sve do praistorijskog čoveka, neandrtalca i homo bodoensisa, u novoj epizodi! PR & Organizacija: Sandra Planojević Hasci-Jare Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/ Marko Ignjatović: nema instagram.

Pretpostavlja se da će premijer Scott Morrison uskoro objaviti datum održavanja saveznih izbora. Izbori mogu biti sazvani 7., 14., te najkasnije 21. svibnja. Ankete upućuju na vodstvo laburista, no izborni analitičari kažu da je u ovom trenutku teško predvidjeti pobjednika.

Prema istraživanju ukrajinskog Centra Razumkov, samo 60% Ukrajinaca smatra ukrajinski svojim materinjim jezikom. Njih 15% pak tvrdi da je to ruski, a 22% ispitanika dva jezika doživljava ravnopravnima. Zanimljivi su i jedinstveni putevi kojima su se ovi jezici razišli. Iako potječu iz istog prajezika, i dijele sličnosti u gramatici i grafemima, postoje i mnoge razlike koje su ovi jezici usvajali tijekom stoljeća u kojima su bili razdvojeni i samosvojni. -- Slušajte i pretplatite se: www.linktr.ee/bliskisusreti Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što slušate? Javite nam se i podržite humanitarnu akciju: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2022 Bliski susreti jezične vrste

Dr Dejan Fabčič is a gifted paralympian, about to compete at his third games, which start on Tuesday, August 24. Dejan spoke about his story, about archery and his preparations for the Tokyo 2020 games. - Dr. Dejan Fabčič je zelo nadarjen parašportnik, ki se bo udeležil že tretjih Paraolimpijskih iger, ki se bodo pričele v torek, 24.avgusta. Spregovoril je o svoji zgodbi, paralokostrelstvu in pripravah na igrah v Tokiu.

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije:BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7wETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic Wolt kućna dostava: https://wolt.com/en/discovery (iskoristite kod AGELAST prilikom prve porudžbine i ostvarite 3x200rsd popusta na kućnu dostavu) Hooloovoo: 1. Sajt: https://hooloovoo.rs/ 2. Instagram: https://www.instagram.com/hooloovoo.rs/ 3. Facebook: https://www.facebook.com/hooloovosoftware Sheriff Woodworking Shop: https://www.instagram.com/sheriff_woodworkshop/ Gosti ovoga puta su drage kolege i veoma važni članovi rastuće podkast zajednice! U pitanju su Ivan Minić, autor podkasta „Pojačalo" i Srđan Erceg, vlasnik „Infinity Lighthouse Production" i autor nekoliko podkasta, kao i HUB-a koji okuplja različite autore i podkast entuzijaste. Njih dvojica mahom dolaze iz sveta sporta, pa su, pored standardnih tema, pokušavali, između ostalog, da me prevedu i na mračnu stranu sporta.Od sada, Agelast podcast se nalazi na novom hosting serveru: https://agelast.sounder.fm/episode/ivan-minic-srdjan-ercegProducent: Sandra Planojević Hasci-JareAudio: Marko IgnjatovićPR & Organizacija: Sandra Planojević Hasci-JareInstagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/Marko Ignjatović: nema instagram.