Podcasts about cerkni

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Mariboru so pridobili gradbeno dovoljenje za obnovo podvoza Ledina na Teznem. - V občini Poljčane bodo obnovili zdravstveno postajo. - Ribiči so tudi letos iz presihajočega Cerkniškega jezera prenašali ribe na varno v ribnik Rešeto. - Mladi Mariborčani lahko počitnice ustvarjalno preživijo na delavnicah Zveze prijateljev mladine.

V legende se poglabljamo s koncertom Grajski duhovi, ki je decembra 2023 potekal v Baročni dvorani Radovljiške graščine pod pokroviteljstvom iniciative Glasba mladih (Slovenski mladi abonma). Program Grajski duhovi povezuje staro in sodobno umetnost, njegov namen je z uporabo slovenskih besedil znotraj sodobnega umetniškega izraza iskati slovensko glasbo. Skupaj so na koncertu zvenela štiri nova dela, ki so jih napisali slovenski skladatelji mlajše generacije, vsa osnovana na starih legendah: Medeja Eve Ostanek, Legenda o Cerkniškem jezeru Mihe Nahtigala, Od Rošlina in Verjankota Jurija Mušiča in Lepa Vida Vida Ožbolta. Vse skladbe so izvedli ansambel Glasba mladih, dirigent Jakob Ivačič, recitator Jurij Mušič, sopranistka Adna Cinac in baritonist Tilen Udovič. Ta teden poslušamo deli Medeja in Legenda o Cerkniškem jezeru.

V legende se poglabljamo s koncertom Grajski duhovi, ki je decembra 2023 potekal v Baročni dvorani Radovljiške graščine pod pokroviteljstvom iniciative Glasba mladih (Slovenski mladi abonma). Program Grajski duhovi povezuje staro in sodobno umetnost, njegov namen je z uporabo slovenskih besedil znotraj sodobnega umetniškega izraza iskati slovensko glasbo. Skupaj so na koncertu zvenela štiri nova dela, ki so jih napisali slovenski skladatelji mlajše generacije, vsa osnovana na starih legendah: Medeja Eve Ostanek, Legenda o Cerkniškem jezeru Mihe Nahtigala, Od Rošlina in Verjankota Jurija Mušiča in Lepa Vida Vida Ožbolta. Vse skladbe so izvedli ansambel Glasba mladih, dirigent Jakob Ivačič, recitator Jurij Mušič, sopranistka Adna Cinac in baritonist Tilen Udovič. Ta teden poslušamo deli Lepa Vida in Od Rošlina in Verjankota.

V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenjsko zgodbo mučenke Antonije Premrov, rojene leta 1912 v Martinjaku pri Cerknici. Kot redovnica, Marijina sestra, si je nadela ime Karmela in se usposobila za bolniško sestro. Ko so leta 1945 prišli na oblast komunisti, so se okoliščine delovanja sester grobo spremenile. Na prigovarjanje družine je izstopila iz samostana in postala šivilja in organistka v Cerknici. Na partijskem sestanku so razpravljali, kaj naj s to sestro, ki tako vpliva na versko življenje v kraju. 14. januarja 1949 je izginila, njeno truplo so našli ob Cerkniškem jezeru leta 1951.

Notranjski regijski park je leta 2002 ustanovila Občina Cerknica z namenom ohranitve, varstva in raziskovanja naravnih ter kulturnih vrednot, izjemnih geomorfoloških, geoloških in hidroloških lastnosti, zaščite naravnih ekosistemov ter lastnosti neživega sveta, arheološke in etnološke dediščine. Osrednje območje parka je presihajoče Cerkniško jezero. Javni zavod Notranjski regijski park pa je v zadnjih devetih letih za svoje projekte pridobil 12 milijonov evropskih sredstev. Gre za projekta LIFE STRŽEN in KRAS REVITA. Projekta sta se osredinjala na varstvo narave, razvoj infrastrukture in spodbujanje lokalnega gospodarstva. V oddaji Intervju po deseti na Prvem smo gostili direktorja Notranjskega parka Matevža Podjeda, ki nam je predstavili pot, ki so jo prehodili, in vizijo parka v prihodnje.

Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.

Ime tedna je Andrej Rozman – Roza, pesnik, pisatelj in igralec, ki je v imenu Gledališča Ane Monro z objavo v Mzinu pred 30 leti k sodelovanju v improvizacijskih igrah povabil skupine z različnih koncev Slovenije. Tako se je iz začetnega turnirja in delavnic v naslednjih letih razvila Impro liga, najstarejši program gledališča "hitrih misli in reakcij" v Sloveniji.Kandidata sta bila še: Vojkan Jovičić, gradbeni inženir, ki je prejel nagrado za inženirsko odličnost, priznanje Inženirske zbornice Slovenije. Projektiral je 17 avtocestnih in železniških predorov v Sloveniji in tujini, ki skupaj merijo več kot 70 kilometrov, pri svojem delu pa povezoval stroke s področja geologije, geomehanike, geotehnike, mehanike kamnin in rudarstva. Žan Kafol, fotograf, ki je že drugič zapored zmagal na natečaju National Geographica. Lani je nagrado v kategoriji Pokrajina prejel za fotografijo Cerkniškega jezera iz zraka, letos pa med več kot dva tisoč deli za nočni prikaz Rakovega Škocjana z naslovom Razsvetljenje - Vse Mlečne ceste vodijo v Rakov Škocjan.   Foto: BoBo

Ste že slišali za Menišijo? To je gozdnata visoka kraška planota med Cerkniškim in Planinskim poljem, dolino Cerkniščice in Otavščice ter logaškim Ravnikom, Ljubljanskim barjem in Krimom. Približno 15 km dolga in 6 km široka planota je visoka okoli 700 m in poteka v dinarski smeri severozahod-jugovzhod. Večji del Menišije porašča gozd, v katerem se ni težko izgubiti. No, mi se bomo odpravili v enega izmed šestih krajev na tej planoti, v Selšček. Tu je bil rojen znameniti slikar Maksim Gaspari. V njegovi rojstni hiši so imeli vaško furmansko gostilno, v kateri so se ustavljali furmani, ki so vozili les iz hribovskih vasi. Ta živahni promet je spodbudil še prijatelja Gasparijevih, Šviglovega očeta, ki je v Selščku zgradil hišo in v njej odprl še eno gostilno, po domače Pri Markotovih, v kateri je ponujal tudi malice. V oddaji Nedeljska reportaža bomo spoznali prav to danes popolnoma obnovljeno nekdanjo furmansko gostilno. Avtor oddaje je Milan Trobič.

Drugi poudarki oddaje: - Občina Maribor bo razdrla koncesijsko pogodbo, če medicinski center Julius do srede ne bo odprl ambulante v Malečniku - Domžale bi rade postale prva slovenska občina z ničelno toleranco do korupcije - Cerkniški Rdeči križ od danes v novih prostorih - V Škofji Loki konec tedna Historial, tuid na Dolenjskem številne prireditve za ohranjanje bogastva dediščine

Piše: Marica Škorjanec- Kosterca Bere: Eva Longyka Marušič Pesnica in pisateljica Vanda Šega ima za seboj bogat literarni opus desetih pesniških zbirk, knjige kratke proze, in dveh romanov iz sodobnega življenja. Otroštvo je preživljala v živem stiku z naravo, doma je v Grahovem, blizu Cerkniškega jezera, od koder se je začasno ločila le zaradi šolanja in študija v Ljubljani. Roman Polovica dvojine je prvoosebna pripoved protagonistke Lize o življenju deklice, dijakinje, študentke in uspešne poslovne ženske, ki je tudi hči, ljubica, prijateljica in ljubeča mati. Njeno doživljanje odnosov je opisano poglobljeno, z vsemi čustvenimi odtenki,. Liza je zelo navezana na očeta, mati pa se po izgubi hčerke – Lizine dvojčice – oddaljuje in se zapira v svoj svet. Tok pripovedi se iz domnevne sedanjosti večkrat preusmeri v preteklost, kjer se rodi nova zgodba iz življenja prednikov ali prikaže prizor, ki je ostal v spominu kot zaustavljen posnetek. »Slike in prizori nimajo datumov, niso v sosledju časa, niso negativ že videnega. So blodnje vsega, kar je,« zapiše. Roman povezujejo poglavja z imeni literarnih oseb ali krajev, ki so zaznamovali posebne trenutke: Frankfurtsko letališče, London, Tivoli. Začetek romana pripoveduje o ljubezni mladega para, učiteljice Anice in arhitekta Martina. Rodita se jima dvojčici Liza in Ela. Nerazdružljivi sta, a malo pred njunim šestim rojstnim dnevom se sreča mlade družine nenadoma in za vedno prekine – Ela umre pod kolesi avtomobila. Liza občuti smrt sestrice kot izgubo polovice svoje biti in ta bolečina ji ostane za vedno. Na enem od mnogih poslovnih potovanj med čakanjem na naslednji let se Liza spominja kolegice in prijateljice iz otroštva Velme. Njuno prijateljstvo je bilo večkrat omajano in prekinjeno, saj je bila Velma že kot punčka nepremišljena, odrasla pa je povzročala bizarne škandale, prijateljstvo je znala izrabljati za vzbujanje sočutja pri svojih težavah in s svojimi spletkami škoditi tudi najbližjim. Lizina prva ljubezenska zveza s študentom, košarkarjem Damirjem, ni bila posebno osrečujoča, saj je bil fant grob in nezanesljiv ljubimec in je na lepem izginil brez slovesa. Na videz bežna ljubezenska epizoda s študentom Kristjanom pa v Lizinem življenju pomeni prelomnico, ki osmisli vse njeno življenje, čeprav zveze nista nadaljevala. Po mnogih letih sta se naključno bežno srečala na letališču, ko sta čakala vsak na svoj let. Lizina hči Kim je v ljubljanskem domu preživljala prijazno, varno otroštvo z ljubečo mamo, dedkom in babico, pogrešala pa je očeta in ga kot otrok poskušala najti v raznih moških. Uporniška Kim je težko prenašala družinsko, zlasti materino zaščitniško ljubezen. Takoj po diplomi je mlada baletka odšla v London, da bi zaživela svobodno. Zamolčano skrivnost o njenem očetu je poznala samo Liza: ko pa jo je izpovedala, je bilo že prepozno. Romanje v preteklost in bivanje v deželah prednikov opisuje več poglavij: Angelika, Posušene češnje in Otok. Te zgodbe so obiski nekdanjih ljudi, zapuščenih hiš in pokrajin, ki se skoraj niso spreminjale. Vse tkivo pripovedi prevevajo globoki čustveni vzgibi, pretanjeni opisi detajlov, poetični orisi narave, odkrivanje najbolj skritih notranjih zaznav, empatija do bližnjih in celo tistih, ki ne ravnajo skladno z etičnimi načeli in znajo tudi raniti. Pripoved marsikje zazveni kot lirska pesem. »Zgodilo se je kot glasba, ki rahlja in ljubkuje telo z dotikom vseh čutil, s kančkom iluzije, ki nima cene,« piše. V romanu Polovica dvojine je več poglavij posvečenih bližnji ali oddaljeni preteklosti. Pisateljica Vanda Šega pa predstavlja tudi družbeno tematiko, s katero se človeštvo sooča danes: poroke istospolnih parov in njihovi potomci, oploditev z medicinsko pomočjo, pravni vidiki usode otrok, rojenih v teh zvezah, navidezni zakon, sklenjen z namenom, da partner v tuji državi dobi možnost za stalno zaposlitev. Roman v prvoosebni pripovedi pritegne k branju z razgibano življenjsko zgodbo, predstavitvijo različnih značajev in čustveno neposrednostjo. Osnovno sporočilo je tako, kot narekuje antična misel: dobro in lepo. Dramatičen razplet romana temelji na veri v usodo in usodnost medčloveških stikov, tudi nenamernih.

Tomaž Jančar, strokovni vodja Notranjskega regijskega parka, se je ekipi parka pridružil pred štirimi leti. V javnosti se ga verjetno najbolj spomnimo kot enega glavnih nasprotnikov postavitve vetrnic na okoljsko dragoceni in občutljivi Volovji rebri. Nad pticami se je navdušil že zelo zgodaj in postopoma ga je to privedlo do poklicnega ukvarjanja z naravo in varstvom narave. Že desetletja sodeluje z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic, kjer je bil tudi zaposlen, med drugim je vodil Varstveno ornitološki sektor. Varstvo narave je zanj mnogo več kot le biotska raznovrstnost. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, ali se dovolj zavedamo, zakaj je Cerkniško jezero tako posebno in naravna znamenitost svetovnega pomena, o tem, kako tesno sta povezana kmetijstvo in varstvo narave, ter zakaj je varstvo narave predvsem delo z ljudmi.

Gost oddaje Razkošje v glavi je velik poznavalec in zaščitnik narave, predvsem tiste okoli Cerknice. Tine Schein, po izobrazbi sicer arheolog, je bil eden glavnih pobudnikov ustanovitve zaščitenega območja okoli Cerkniškega jezera. Ko je bil župan občine Cerknica, mu je to tudi uspelo, Notranjski regijski park pa letos praznuje 20. obletnico obstoja. Z njim smo se pogovarjali o Cerkniškem jezeru, našem odnosu do okolja in zgodovine, o arheologiji in najdbi čisto pravega zaklada.

Tine Schein je velik poznavalec in zaščitnik narave, predvsem tiste okoli Cerknice. Po izobrazbi je sicer arheolog, bil pa je eden glavnih pobudnikov ustanovitve zaščitenega območja okoli Cerkniškega jezera. Ko je bil župan občine Cerknica, mu je to z ekipo tudi uspelo, Notranjski regijski park pa letos praznuje 20. obletnico obstoja. Z njim smo se pogovarjali o Cerkniškem jezeru, našem odnosu do okolja in zgodovine, o arheologiji in najdbi čisto pravega zaklada.

Odpravili smo se ob Cerkniško jezero, kjer se ves čas nekaj dogaja. Skorajšnje odprtje Centra za obiskovalce prinaša razlog več za obisk čudovite narave ob enem največjih presihajočih jezer v Evropi. Naš gost je bil direktor Notranjskega regijskega parka Matevž Podjed.

Drugi poudarki oddaje: Obnova zapuščenega okrasnega vrta Rafut, ki obkroža Laščakovo orientalsko vilo nad Novo Gorico, že kaže novo podobo Finančna konstrukcija organizacije Olimpijskega festivala evropske mladine, ki bo prihodnje leto v Mariboru, še ni znana V Sevnici poteka nadgradnja OŠ Blanca in tamkajšnjega vrtca V Notranjskem parku nastaja sodoben muzej Cerkniškega jezera

V okviru oddaj o posebnostih in lepotah kraškega sveta smo pred dvema letoma posneli oddajo o fenomenu Cerkniškega polja. Danes jo ponavljamo. Ljudje ob njem so že tisočletja navajeni na večno spreminjanje pokrajine, saj polje večkrat na leto prekrije jezero, potem pa presahne. Ali pa tudi ne. Odvisno od količine padavin. Presihanje in nastajanje jezera poljedelcev ob njem ne skrbi, saj so se s svojim načinom pridelovanje prilagodili nenehnim spremembam in izkoristili prednost jezera in suhega polja.

Drugi poudarki: - Več lastnikov tolminskih gozdov nič krivih, a zelo oškodovanih - V čem je skrivnost odličnosti solčavskega turizma? - Navdušenje nad odkrivanjem skritih kotičkov in poslušanjem zgodb med vodenimi sprehodi po Mariboru - Dež zvabil na plano dvoživke; žabam pomagajo čez cesto tudi na Cerkniškem

Ostali poudarki oddaje: - Večina obmejnih občin v Spodnjem Podravju denar za obnovo cest ob šengenski meji že porabila - Prva stanovanja v novi soseski pod Pekrsko gorco v Mariboru predvidoma vseljiva v prvi polovici prihodnjega leta - Smučišče Suše na Šentviški planoti raj za otroške zimske radosti - Priložnostna poštna znamka z upodobljeno vasico sredi Cerkniškega jezera

Drugi poudarki: - Dež bo napolnill Cerkniško jezero; okolica dobiva nove kolesarske poti - V Idriji slovesno ob 120-letnici prve slovenske realke in 145-letnici Čipkarske šole - Temelj reševanja romske problematike je vključitev v izobraževalni proces

Po včerajšnjih neredih, ki so izbruhnili na sprva mirnem protestu v Ljubljani proti pogojem PCT, so policisti za zdaj pridržali devet ljudi. Policija je ugotovila, da so bili napadalci organizirani, v nemirih pa je bilo lažje poškodovanih sedem policistov in en udeleženec. Kot je pojasnil generalni direktor policije Anton Olaj, preiskava še poteka. V javnosti se vrstijo obsodbe nasilja in pozivi k mirnemu izražanju mnenj. Predvsem na družbenih omrežjih, pravi strokovnjak za komunikologijo Dejan Verčič, bi morali komunicirati bolj odgovorno. Evropska komisija ugotavlja skrb vzbujajoč trend povečevanja fizičnih napadov na novinarje, pa tudi pravnih in spletnih groženj. Septembra bi moralo biti Cerkniško jezero sicer ojezerjeno, a se je vodna bilanca spustila kar 22 metrov pod površje jezera.

Podeljena je nagrada za največji jamarski dosežek v preteklem letu. Nagrada Vilijema Puticka gre  v roke Jamarskemu  klubu Rakek, toda tokrat ne morda za novo odkrito brezno, pač pa za nov najdaljši preplavan sifon v našem podzemlju. Gre za Jamo Suhadolca na robu Cerkniškega jezera , o potapljanju v podzemlju in tem velikem dosežku pa jamski potapljač Anže Abram.

Na jasi ob Cerkniškem jezeru, ki jo obdaja gruča čebelnjakov, je v počastitev svetovnega dne čebel dramska igralka Aja Kobe v neposrednem radijskem in video prenosu interpretirala zgodbe o navihanih štirih črnih mravljicah. Potopili smo se v raznolike dogodivščine junakinj Anje Štefan, štirih mravljic iz njihovega malega sveta, a polnega doživetij, povezanih z morjem, uhani, luno in ostalimi prigodami. Gre za četrto oddajo Lahko noč, otroci v našem novem ciklu radijskih čebelic – besedil iz knjižne zbirke Čebelica, ki so zaživele v zvočni podobi.

Ko prvič vidiš zapis Društvo dolomitne lutke, seveda pričakuješ, da se člani tega društva ukvarjajo z gledališčem, z lutkami, pa vendar to ni tako. Dolomitne lutke so namreč ime geoloških struktur, ki nastajajo v kraških kamninah na stiku apnenca in dolomita. Pa o tem več v oddaji. Društvo ima svoj sedež na Bloški Polici, ki je nekako na sredini med tremi najbolj prepoznavnimi točkami: gradom Snežnik, Križno jamo in Cerkniškim jezerom. Kot so zapisali na svoji spletni strani, si prizadevajo za ohranjanje kulturne dediščine, varstvo narave, samooskrbo in sonaravni turizem med Notranjsko in Cerkljanskim. Zato izvajajo različne aktivnosti z omenjenih področij. Člani so ljubitelji narave, vedoželjni znanja in izkušenj prednikov, ki so bili močno povezani z naravo. Navajam: »Ljudje smo preprosti drobci narave. Naša moč je v sozvočju z njo. Tu je naše poslanstvo. Raziskujemo, stikamo, vohamo, opazujemo, prisluhnemo, odkrivamo, podoživljamo, obujamo in prenašamo znanje, jemo preprosto in zdravo in to delimo z drugimi. To nas veseli in zanima. To nas samouresničuje. Skupaj rastemo, kot rastejo ljudje od rojstva do smrti, kot tudi drevesa, kapniki, zgodbe in gobe. Imamo dolgoletne izkušnje na področju raziskovanja in varovanja jam in krasa, opravljene izpite za jamarje, jamske vodnike po turističnih jamah in lokalne turistične vodnike. Že dve desetletji smo aktivni na področju regijskega turističnega vodenja, organizacij delavnic in dogodkov za različne ciljne skupine s področja turizma, samooskrbe ter varovanja narave in kulturne dediščine.« Konec navedka. Društvo dolomitne lutke bomo spoznali v Nedeljski reportaži, njen avtor je Milan Trobič.

Med kraške pojave na Slovenskem sodijo tudi presihajoča jezera, pravzaprav polja, kajti voda zalije polje in ga preplavlja, dokler ne odteče. V okviru oddaj o krasu in kraških pojavih bomo danes ponovili oddajo Fenomen cerkniškega polja. Zanj velja, da ni nikdar enako, da je danes drugačno od tistega včeraj in bo jutri tako, kakršno še nikoli ni bilo.

Optimizem vsaj v jesenski del sezone vzbuja napoved Londonskega maratona. Ob knjigi in filmu tedna analiziram projekt Hoka Carbon X2, kjer je Jim Walmsley svetovni rekord na 100km zgrešil zgolj za 11 sekund. ========================================­===== Tema tedna so zimske tekaške lige po Sloveniji. Za več informacij in vabilo na tri, ki so letos aktivne, čeprav neke vrste virtualne, pokličem njih glavne akterje Kožarja, Babića in Udoviča. Vabljeni k ogledu in prisluhu. ========================================­=====

Zgodovina angleških popotnikov, ki jih je obvezno popotovanje po celinski Evropi ali pa znanstvena vedoželjnost prinesla v naše kraje, je dolga in pisana, pa tudi dobro dokumentirana in naši raziskovalci so jo objavljali. Humphry Davy, izumitelj jamske svetilke, je mogoče najznamenitejše ime med njimi, ni pa edino. Thomas Cook je recimo svoj izum, ki ga danes imenujemo kar turistični aranžma, v veliki meri utemeljil na obisku Postojnske jame in Krasa ? pa še bi lahko naštevali. Angleške, seveda pa tudi številne druge popotnike sta v Sloveniji prejšnjih stoletij privlačila dva bisera, ki sta danes mogoče odmaknjena iz turističnega in še kakšnega fokusa. Cerkniško jezero in Idrijski rudnik sta bili destinaciji, zaradi katerih je Slovenija slovela v tedanjem svetu. Tokratna Nedeljska reportaža prinaša zanimiv potopis, ki ga je v drugi polovici sedemnajstega stoletja objavil angleški zdravnik Edward Brown. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.

Na današnji dan (19. januarja) leta 2006 so Cerkniško jezero vpisali med mokrišča mednarodnega pomena. Največje jezero pri nas je tako postalo »ramsarsko mokrišče«. Kaj to pravzaprav pomeni, razložimo v Torkovem kvizu!

Leon Kebe je Cerkničan, doma z Velike gase. Pove, da so Notranjska, Cerknica in Cerkniško jezero vanj vtisnili globok pečat, še zlasti na področju varovanja narave, s čimer se ukvarja že dobra tri desetletja, trenutno tudi kot predstavnik Svetovne organizacije za varstvo narave WWF Adria. Ob profesionalnem naravovarstvenem delu skrbi tudi za svoj gozd in že od gimnazijskih let ostaja zvest ornitologiji. Več pa v tokratnem podkastu V imenu narave.

Tudi letos je posebna strokovna komisija Turistične zveze Slovenije izbrala najboljšo tematsko pot v okviru akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna, in sicer je to pot Drvošec ob Cerkniškem jezeru, ki so jo v Notranjskem parku odprli konec avgusta. Naziv naj pot so zaradi epidemioloških razmer v državi podelili virtualno. Najboljša tematska pot leta 2020 je Drvošec. Gre za staro ledinsko ime, to območje pa je bilo nekoč za prebivalce Dolenje vasi na Cerkniškem jezeru kraj, kjer so pripravljali drva za kurjavo in jih potem vozili z lojtrnimi vozovi na konjsko vprego, ob visoki vodi pa z drevaki, lesenimi čolni, izdolbenimi iz debla. Prav tako so v Notranjskem parku uredili štiri kolesarske poti, ki ne potekajo le ob jezeru, ampak tudi ob vznožju Javornikov in skozi Rakov Škocjan. Te poti so razdeljene po težavnostnih stopnjah in dolžinah. Poleg tega končujejo graditev vstopne točke oziroma centra za obiskovalce Cerkniškega jezera. Sicer so v Notranjskem parku pripravili dve tematski poti, ena je pot izvirov in druga je Drvošec. Pot izvirov se začne v vasi Gorenje jezero, je krožna in poteka ob izvirih, ki napajajo Cerkniško jezero. Učna pot Drvošec pa poteka od požiralnikov Rešeto in se konča dobrih 500 metrov pred mostom pred vasjo Otok. Pot po večini poteka skozi gozd in je s svojo dolžino 3,7 kilometra v eno smer primerna za vsakogar, ki ima ustrezno obutev. To pot bomo spoznali v Nedeljski reportaži, njen avtor je Milan Trobič.

Okoli Cerkniškega jezera vodi kar nekaj daljših in krajših poti, kolesarskih in pohodniških. Pred kratkim pa so odprli novo Učno pot Drvošec, na kateri izveste več o živalih, legendah, ekosistemih in ljudeh v povezavi z jezerom, ki je, ko je polno, največje jezero v Sloveniji. Ob jezeru leta polovica vseh vrst kačjih pastirjev, ki živijo v Sloveniji, ter 125 vrst dnevnih metuljev, na poti je habitat velikega pupka. Poudarek učne poti pa je na pticah. Cerkniško jezero je zanje mednarodno pomembno območje in tam so opazili polovico vseh evropskih vrst ptic, čemur so namenjene tudi opazovalnice na poti.

Danes ponavljamo oddajo MID o fenomenu Cerkniškega polja. Ljudje ob njem so že tisočletja navajeni na večno spreminjanje slike pokrajine, saj polje večkrat na leto prekrije jezero, ki potem presahne. Ali pa tudi ne. Pač odvisno od količine padavin. Presihanje in nastajanje jezera poljedelcev ob njem ne skrbi, saj so se s svojim načinom pridelovanje prilagodili nenehnim spremembam in izdatno izkoristili prednosti jezera in suhega polja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

V današnji oddaji Mejniki identitete bomo govorili o fenomenu cerkniškega polja s presihajočim jezerom. O tem smo se pogovarjali z mag. Slavkom Polakom, biologom in kustosom pri Notranjskem muzeju v Postojni, Avtor oddaje je Ivan Merljak.

»Jezero je, jezera nej!« Tako domačini ob Cerkniškem jezeru hudomušno odgovorijo na zvedava vprašanja turistov, ki oprezujejo za skrivnostnim presihajočim jezerom in ne opazijo drugega kot grmovje, suhe jezerske trave in trstičje. Cerkniško jezero že tisočletja buri domišljijo najrazličnejših strokovnjakov, popotnikov, raziskovalcev pa tudi domačinov. Ti so z njim tesno povezani v dobre in slabem. In tako ga želijo predstaviti tudi drugim: kot enkraten pojav, ki mu daleč naokoli ni para. Ena takih pobud je tudi Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Jezerski hram, ki je že več kot 20 let sinonim za organizacijo, ki raziskuje, varuje in ozavešča o lepotah naravne in kulturne dediščine presihajočega Cerkniškega jezera. Ta hram je ustanovil Vekoslav Kebe, ki s svojo družino, predvsem s hčerko Kristino Kebe, uspešno dopolnjuje predstavljanje naravne in kulturne dediščine Cerkniškega jezera in okolice. Delovanje in poslanstvo Jezerskega hram v Dolenjem Jezeru pri Cerknici bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža. Njen avtor je Milan Trobič.

Cerkniško jezero je eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Vsako leto se pojavi na kraškem polju, ujetem med Javorniki na eni ter Bloško planoto in Slivnico na drugi strani. Sodi v Notranjski regijski park, ki ga je ustanovila Občina Cerknica leta 2002 z namenom ohranitve, varstva in raziskovanja naravnih ter kulturnih vrednot ter arheološke in etnološke dediščine. Spomladi, ko se bo jezero začelo polniti, bodo nared tudi nove informativne table ob dveh pohodniških poteh in ornitološke opazovalnice, ki jih bodo postavili s pomočjo evropskih projektov LIFE Stržen in Kras.Re.Vita.

Danes ponavljamo oddajo o Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je bil zagotovo eden pomembnejših mož 17. stoletja na Slovenskem. Imel je tudi velik vpliv na poznejše rodove slovenskih izobražencev in umetnikov. Kot polihistor je imel bogato znanje in njegova Slava vojvodine Kranjske je zvest prikaz življenja tedanje dobe. Njegovo raziskovanje presihajočega Cerkniškega jezera pa je poneslo slavo našega prostora in njega samega v svet. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Sestra Karmela je po razpustu njenega samostana opravljala delo organistke v Cerknici. Zato je bila komunističnim oblastem v napoto. Ko je šla 14. januarja na pevsko vajo, so jo neznanci prijeli, jo vrgli v avto ter jo potem več dni mučili in končno umorili. Njeno truplo so odvrgli v Cerkniško jezero, kjer so ga našli leta 1951.

Doživetja narave so nas popeljala ob eno največjih presihajočih jezer v Evropi. S Cerkniškim jezerom je že od nekdaj povezan človek, ki je vanj posegal tudi s spreminjanjem njegovih pritokov. V oddaji tudi o tem, zakaj so nedavno ponovno uredili stara okljuka potoka Stržen in o pomenu Cerkniškega jezera.

Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...

Kraški svet, poln jam in udornin, drag, vrtač in suhih dolin med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino, je po pravici mogoče imenovati tudi svet prepiha, saj leži na stiku sredozemskega in celinskega podnebnega območja. Gre za planoto, ki jo zaznamujejo tri vzporedne gorske vrste – Taborska brda, Voljnik in Trsteljski hribi. Vmes sta dve podolji. Eno se imenuje Matarsko, drugo Notranjsko in zajema Cerkniško, Planinsko in Logaško polje, Logaški in Hotenjski ravnik ter Rakovško in Unško uvalo. Prav tam, med Cerkniškim in Planinskim poljem leži ena izmed največjih od 332 velikih slovenskih udornic – Unška koliševka. Koliševka, dol, kukave, vse to so imena za isto – udornico. Gre za tipični kraški pojav, za kraške globeli, ki nastanejo kot posledica udora stropov podzemnih votlin. Značilnost udornic so tudi strma stenasta pobočja. Zato so težje dosegljive, v nekatere se je mogoče spustiti le po vrveh. Za udornice je značilen tudi temperaturni obrat in rastlinstvo in živalstvo na dnu je drugačno kot je na njenem vrhu. Unška koliševka je posebna tudi zato, ker so okrog nje italijanski vojaki v obdobju rapalske meje, po letu 1920 torej, zgradili sistem rovov in bunkerjev in tako ta izjemni naravni pojav spremenili v vojaški objekt. Približno kilometer in pol teh rovov je še zmeraj dostopnih tistim, ki jih takšni objekti zanimajo. Danes so neuporabni in so le še spomin na manj prijazno obdobje zgodovine.

Cerkniško jezero, ki je del Notranjskega regijskega parka, velja za eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Po svoji biotski raznovrstnosti pa se najbrž lahko kosa tudi z jezeri v svetovnem merilu.Tam so opazovali polovico vseh evropskih vrst ptičev, od 180 vrst dnevnih metuljev, kolikor jih je pri nas, so jih na območju jezera našteli kar 125. Ob Cerkniškem jezeru živi tudi 15 vrst dvoživk, mednje sodita tudi veliki pupek in hribski urh. Bolj znan je verjetno urh, ki sicer sodi v družino žab, a vendar ga od njih loči okrogel jezik, ki ga ne more iztegniti tako, kot to lahko počnejo žabe. Veliko bolj skrivnosten pa je veliki pupek, ki mu zaradi videza včasih rečejo tudi zmajček.Obe dvoživki sta na rdečem seznamu in tudi zato, da se vrsti ohranita, so pupkom in urhom v Notranjskem parku v sklopu projekta KRAS.RE.VITA uredili nova bivališča, ki bodo v sklopu poti ob Cerkniškem jezeru v prihodnje na ogled tudi javnosti.

Cerkniško polje s svojim jezerom je pred stoletji veljalo za enega najbolj znanih kraških pojavov v Evropi. Pravzaprav je ta del Slovenije, danes Notranjski regijski park, poleg matičnega Krasa po svetu najbolj poznan, preučevan in prepoznan. O naravnih posebnostih in življenju ljudi na Notranjskem je obširno pisal že Janez Vajkard Valvazor, za njim še številni, zato imajo današnji interpreti zgodovine tam lažje delo kot drugod.

Igra nas popelje v čas legende o nastanku presihajočega Cerkniškega jezera. Deklica joče zaradi krivic, ki jih opaža v svoji okolici, in zaradi nerazumevanja staršev. Joče tako močno, da se jezero napolni z njenimi solzami. Tako sreča fanta in spozna tudi solze sreče. Avtorica: Saša Pavček Režiserka: Ajda Valcl Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Penko Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tehnični asistent: Sebastjan Mulej Pripovedovalec: Pavle Ravnohrib Deklica: Saša Škof Oče: Janez Škof Mati: Zvezdana Mlakar Moški: Andrej Nahtigal Ženka: Maja Končar Sončev fant: Saša Tabaković Potovka: Ivana Mežan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2011