Podcasts about jurij

It's Porkin' Time as our heroes battle within the abyssal fortress, and are greeted by a familiar 'friend'...REMINDER! Please do get involved on the link xChris Sims, author of Book 2, has agreed to chat with us, much like we did with Ron Lundeen.Also, we're taking requests for what comes next after Echoes of the Newborn over on Patreon.Click here to complete the survey > JOIN US on Patreon! Subscribe today to access the Starfinder 2E Playtest: Echoes of the Newborn, along with ad-free episodes and loads of bonus content

Who even knows what's going on anymore?Thank you, as always for listening.Any shares, follows, likes, and all that jazz are appreciated.Sound Effect by freesound_community from PixabaySound Effect by Jurij from PixabaySound Effect by Universfield from Pixabay

Sprechen wir über Laptops, Smartphones und Tablets. Denn Refurbished geht in die zweite Runde. In der neuen Folge von „5 Tassen täglich“ erklären die „Digital Workplace“ - Experten Carsten Grafmann und Sven Rudolph, was mit den Notebooks und anderen technischen Geräten der Mitarbeiter und Mitarbeiterinnen passiert, wenn sie bei Tchibo ausgedient haben. Außerdem zu Gast: Jurij Deperschmidt vom Tchibo Partnershop AfB social & green. Wir erfahren, warum jedes einzelne Gerät zählt, wie lange Tchibo-Hardware im Einsatz bleibt (5 Jahre!) und was Mitarbeitende tun können, um Elektroschrott zu vermeiden (kurzer Spoiler: …auf Aufkleber verzichten und Kaffeetassen anderswo umkippen.) Außerdem erklärt Jurij, wie ausrangierte Geräte geprüft, gelöscht und mit neuer Garantie wieder in den Kreislauf gebracht werden – mit einer beeindruckenden Wiederverwendungsquote von 69 %. Ein echter Schritt zur Circular Economy. Dazu erfahrt ihr, wie AfB als Europas größtes gemeinnütziges IT-Unternehmen arbeitet, welche Bedeutung Arbeitsplätze für Menschen mit Behinderungen dort haben und welche Wirkung jeder einzelne refurbished Laptop entfalten kann. Jetzt reinhören und entdecken, wie spannend ein zweites digitales Leben sein kann.

This is a remastered release (2018) of one of the most eye-opening conversations I've ever had about skiing.Before I had proper mics or a real podcast setup, I sat down with Jurij Franko - the physicist, former racer, and engineer behind the original shaped-ski revolution at Elan. The audio is now cleaned up, and I'm thrilled to bring this episode back because it genuinely changed how I understand skis.Jurij's story starts in the late 80s, when he became the first person to apply mathematics to ski design. His work validated the idea of sidecut and helped spark the carving era we now take for granted. In this episode, he explains the thinking and experiments that shifted skiing from tradition to science — and the breakthroughs that came from asking the questions no one else was asking.We dive into ski behaviour in a way few people can articulate:• why a ski carves vs. skids• how torsional stiffness and center of mass influence grip• the real physics behind vibration and “feel”• and why so many long-standing beliefs in skiing were never grounded in science.What I appreciate most is how Jurij connects design to human movement. He explains how great skiers adapt their body position, predict what the ski will do, and make thousands of small decisions based on feel and repetition. His way of cutting through jargon and simplifying the essentials is refreshing - especially for instructors.We also challenge a lot of myths: flex, vibration, “performance characteristics,” and the tendency to overteach. Jurij's view is that skiing improves when people are given the space to explore, develop awareness, and feel how the ski interacts with the snow.This conversation blends physics, history, technique, and genuine passion. It's a rare look inside the mind of someone who shaped the modern ski - and for me, it's still one of the episodes that permanently shifted how I think about skiing. Enjoy.Improve your skiing with me as your coach. I own an online learning platform that will teach you to become a better skier It's Called Big Picture Skiing and is my way of being able to share everything I have learnt about ski technique, equipment and becoming a better skier. There are over 250 videos sorted into categories for simple learning. If you've enjoyed my YouTube and podcast then I think you would get even more out of the BPS learning platformPodcast listeners can take 25% off any membership with code: PODCASTCHECK OUT BIG PICTURE SKIINGAdvertising Inquiries: https://redcircle.com/brandsPrivacy & Opt-Out: https://redcircle.com/privacy

Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Hudolin je pisatelj, pesnik, prevajalec, urednik in avtor številnih knjig, med katerimi lahko omenimo romana Velika in moški spol ter Čas lepih žensk, ki sta izšla predlani. Ti pa kar greš v bitko za pomlad ni klasičen potopis, temveč filozofsko meditativna odisejada s primesmi kulinarične antropologije, pri kateri avtor še bolj izostri svoje čute in nas iz svojega mediteranskega vrta v zaselku Grupija pri Umagu popelje po notranjosti Istre prek Motovuna, Pazina in Labina do Kvarnerskega zaliva, kjer v vasici Krnica obiščemo njegovo osnovno šolo, se malce pomudimo pri sošolcih in nadaljujemo pot do Pulja, nato pa se prek Vodnjana in Bal vrnemo do izhodišča. Z dvanajstdnevnim pohodom po Istri je zaznamoval svoj 50. rojstni dan in se vrnil v domačo hišo utrujen, a prerojen od srečanj s prijatelji in spoznanj, ko je Istro doživljal skozi prizmo spominov na otroštvo. Čeprav so mu močni nalivi prve dni postavljali številne psihološke in logistične preizkušnje, so ga ovire na poti le še utrdile v prepričanju, da je šlo za pravo odločitev. Ko namreč posije sonce, se zdi, kot da vsi napori tega sveta izginejo, sploh ko iz obcestne gostilne zadiši po pravkar narejenem kosilu ali večerji, ki pisatelja prisili k postanku. Hudolin ima kljub spontani nameri skoraj do podrobnosti pripravljen načrt in večinoma vnaprej ve, kje bo prespal ali v kateri gostilni bo okušal dobrote, saj pozna Istro s prejšnjih pohodov in raziskovanj. Nekoliko nas preseneti, da za turo izbere pretežno asfaltirane ceste, na katerih se mora umikati vozilom, a nam to postane bolj jasno, ko izvemo, da ga tudi regionalne ceste spominjajo na otroštvo, npr. na potovanje s šolskim avtobusom, ki ga vozi nenehno opit šofer, ali pa na prve ekspedicije k srednješolskim ljubeznim. Sicer pa – roko na srce – koliko gozdnih poti je po povečani motorizaciji in industrializaciji v zadnjih desetletjih še dostopnih in prehodnih? 'Pešibus', kot je Hudolin že na začetku knjige priročno označil svoje pešačenje, je bolj meditacija o sedanjem življenju, o zavedanju pomembnosti trenutka tukaj in zdaj, ki ga zaznava prek žuljev na stopalih, bežnih vonjav in mediteranskih okusov. Delo književnika je namreč samotarsko delo, ki poteka v glavi in zahteva prizemljitev, in sčasoma lahko človek izgubi občutek za prostor, čas, realnost in samokritiko: “Najbrž me je začelo prevevati dejstvo, da sem v mestu postajal vse preveč preračunljiv in pragmatičen, in je začelo zmagovati tako minevanje dni, tednov, mesecev, let, dokler nisem zaznal, da to ni moja pot, čeprav gre pri tem za življenje v sedanjosti, ki pa je lahko preveč naporno in dolgočasno in ugonablja. Življenje je narejeno za samoopazovanje in introspekcijo ter posledično tudi samokritiko, ki je v današnjem času skoraj popolnoma izpuhtela, se izgubila v potentnem stroju narcizma.” Hudolin se zaveda, da na druge ljudi in njihove življenjske navade ne more vplivati, svoje drugačnosti se zave že ob pogovoru s sošolcem, ki mu je življenjski moto širitev apartmajev in finančna rast. Sam se ima za pripadnika vitalistične skupine, ki mu ustreza življenje táko kot je, v svoji banalni preprostosti, brez pretiranega hrepenenja po nedosegljivem: “V teku časa in introspekcije mi je prišlo na misel, koliko duševnih bolnikov prinaša sodobni svet; ljudje, ki so normalno delali in živeli neko zadovoljstvo, naenkrat počijo, ne glede na leta in izkustva; to me čudi, da racionalnost poka po šivih, vendar sem prepričan, da ne glede na dejanske psihične bolezni, kot sta bipolarna motnja ali shizofrenija, večina poka zaradi zazrtosti v nekaj, kar jim je nedosegljivo. Znorijo zaradi tega, kar si želijo in po čemer hrepenijo in niso bili uslišani, kar je na neki način znak slabiča. Taki ljudje so veliki egoisti in v svoji zaslepljenosti uživajo v trpljenju, kakor da ne bi vedeli, kakšno zlo je hrepenenje.” Potohodcu ne gre v račun, da ljudje zapravljajo svoj dragoceni čas za službe in opravke, ki jih ne marajo, in se v svoji dvoličnosti sklicujejo na krščanske vrednote – govorijo o dobroti in odpuščanju, sami pa so nasilni in neodgovorni do drugih, pri tem pa vpeti v rutino, za katero ne vedo, čemu služi: “V bistvu je po mojem vse precej preprosto, le zavedati se moraš, kaj imaš rad. Priti do tega ni težko, čeprav se zdi, da svet funkcionira po merilu, kaj in koga sovražiš in komu si zavisten.” V drugi polovici knjige postane Hudolin pesniško navdahnjen in začne zapisovati pesmi, ki mu vznikajo kot spominski prebliski in občutja med hojo. Več tovrstnih pesmi lahko prebiramo v pred kratkim izdani pesniški zbirki Mediteranski vrt. Najlepše med njimi, ki so izšle v ciklu z naslovom Rdeča zemlja – ta je lani prejel nagrado Fanny Haussmann za najboljši pesniški cikel – so nastale prav na pohodu po Istri, ob pesnikovem nenehnem vračanju k svoji “prabiti”, vrtu čuječnosti, obilja in sožitja. Hudolin v svojem pešibusu po Istri kombinira filozofske refleksije o dobrem življenju z opisom krajev in ljudi, ki jih srečuje, piko na i pa dodajo otroški spomini, pesniški vložki in opisi kulinarične ponudbe gostiln in trgovin, v katere zaide. Sicer je malo verjetno, da se bo kateri izmed bralcev ali bralk odločil za podoben pohodniški podvig, je pa možno, da bo kak radovednež zaradi pričujoče knjige hitreje zavil v manjše kraje ob poti in poiskal specifično lokacijo, ki se mu je vtisnila v spomin med branjem potopisa. Omeniti velja, da so priloženi tudi zemljevid poti in številne črno-bele fotografije krajev, ki jih je pisatelj posnel na poti. Težko bi našli bolj izviren način za praznovanje abrahama, kot je pohod po poteh otroških spominov in tovarištva, sploh če gre za manj znane kraje, ki se jim turisti, družine pa tudi ekscentrični popotniki še vedno uspešno izogibajo. Upamo, da se pesnik na podoben način odpravi v bitko še v kakšnem drugem letnem času in na neokroglo obletnico …

Papež: Če želimo resnično počastiti spomin na ubite, prenehajmo z ognjem in se v celoti posvetimo pogajanjem.Svetoletno srečanje pastoralnih sodelavcev ljubljanske nadškofije v Stični:Pogovorni večer o evtanaziji v Skavtski hiši.Okrogla miza o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v Šmartnem pri Tuhinju.Blagoslov obnovitvenih del v župniji Št. Jurij pri Grosuplju.

Njegovo veličanstvo, kralj Jurij, je bil zelo žalosten. Zdravja, služabnikov in služabnic, pijače in jedače, moči in priljubljenost je imel več, kot si je ...Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Meden, Jurij www.deutschlandfunkkultur.de, Vollbild

Mon, 20 Oct 2025 08:31:00 +0000 https://jungeanleger.podigee.io/2682-sportwoche-otv-spitzentennis-podcast-juriy-rodionov-filip-misolic-und-dominic-thiem-liefern-unserem-podcast-o-tone-aus-der-stadthalle b693fce321b1fafb2c35eec7c92b6cae Ende Woche 42/2025: Keine Veränderung in den Top10 WTA & ATP übergreifend, aber Julia Grabher klopft wieder an die Top100 an und Sebastian Sorger schaffte ein neues Karriere-Hoch. Im Zentrum stehen diesmal aber Jurij Rodionov, Filip Misolic und Dominic Thiem: Sie liefern unserem Podcast O-Töne aus der Stadthalle, gefragt hat der ÖTV. Ranking: Julia Grabher, Sinja Kraus und Lili Tagger bei den Damen sowie Filip Misolic, Sebastian Ofner, Lukas Neumayer, Jurij Rodionov, Joel Schwärzler, Sandro Kopp und Neil Oberleitner bei den Herren sind WTA/ATP-übergreifend die Top10 aktuell. In welcher Reihenfolge, das wird im Podcast verraten. http://www.sportgeschichte.at/oetv Inside In, der ÖTV-Podcast: https://open.spotify.com/show/7KNsgeD8XyXTsAgCFKfI7Y https://www.oetv.at Thomas Schweda im Podcast: https://audio-cd.at/page/podcast/3521 Quelle Rankings: Live-Rankings von live-tennis.eu Die Marke, Patent, Rechte und das Archiv der SportWoche wurden 2017 von Christian Drastil Comm. erworben, Mehr unter http://www.sportgeschichte.at . Der neue SportWoche Podcast ist eingebettet in „ Wiener Börse, Sport, Musik (und mehr)“ auf http://www.audio-cd.at und erscheint, wie es in Name SportWoche auch drinsteckt, wöchentlich. Bewertungen bei Spotify oder Apple machen mir Freude: http://www.audio-cd.at/spotify , http://www.audio-cd.at/apple . Die SportWoche Podcasts und SportlerInnen sind weiters unterstützt by Instahelp: Psychologische Beratung online, ohne Wartezeit, vertraulich & anonym. Nimm dir Zeit für dich unter https://instahelp.me/de/ . Unter http://www.sportgeschichte.at/sportwochepodcast sieht man alle Folgen, auch nach Hörer:innen-Anzahl gerankt. Du möchtest deine Werbung in diesem und vielen anderen Podcasts schalten? Kein Problem!Für deinen Zugang zu zielgerichteter Podcast-Werbung, klicke hier.Audiomarktplatz.de - Geschichten, die bleiben - überall und jederzeit! 2682 full no Christian Drastil Comm. (Agentur für Investor Relations und Podcasts)

Gost epizode 196 je bil Jurij Gruden, slovenski scenarist in režiser dokumentarnih filmov ter TV projektov. =================== Vstopnice za dogodek v živo (AIDEA 200.) https://aidea.si/200  =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zgodba Iskre Delta Ustvarjanje dokumentarca Tehnološoki napredek in izzivi Iskra Delta in Kitajska Zgodovina in vpliv Iskre Delta Zadnje misli in refleksije

„Wir haben drei Teppiche bestellt“ - so fängt jede gute Story an. Und diese hat es definitiv in sich. Involviert sind: ein Warndreieck, das Savoy-Hotel, Alex, Zsolt und die besagten drei Teppiche. Außerdem geht's um das befriedigende Gefühl der Müllentsorgung und geklärt werden muss, warum Zsolt von Jurij angespuckt wurde. Gedanken dazu bitte an:

Piše Majda Travnik Vode, bereta Igor Velše in Mateja Perpar. Za nekaj breztežnih, skorajda hipnotičnih trenutkov se zazdi, da se bo zgodila pripovedna čarovnija; da se bo prvi roman Maja Haderlap Angel pozabe na nevidni razpoki kot živo srebro prelil v novega, Ženske v temi, in se bosta knjigi strnili v nedeljivo celoto. Ta vzgib je morda posledica neubranljive sile pričakovanja; v Angelu pozabe avtorica hkrati z apokalipso koroških Slovencev med drugo svetovno vojno in po njej izriše nepozabna družinska in družbena portreta babice Mici in očeta Zdravka, medtem ko lik matere ostane oklevajoče ambivalenten – in zato toliko bolj vznemirljiv. Zato ne preseneča, da ob podatku na začetku romana Ženske v temi, da se bo protagonistka z Dunaja odpeljala k ostareli mami na Koroško, samodejno potegnemo sklep, da bo avtorica družinsko galerijo podaljšala z monumentalnim portretom matere. In vendar ne: roman Ženske v temi po nekaj uvodnih zamahih krene v povsem drugo smer, na drugačna tematska križišča in v drugačno atmosfero kot Angel pozabe; še najbolj pa preseneti drugačen, poenostavljeno rečeno, veliko bolj negotov notranji tempo romana. V Angelu pozabe, čeprav zvečine pisanim iz otroške perspektive (Drago Jančar ga je po Lojzetu Kovačiču parafraziral Deklica in smrt), so vsebinska in vrednostna razmerja in stališča jasna; in temu sledi tudi pisava. Nasprotno Ženske v temi – kot v retrovizorju nemara sugerira že naslov – že v uvodnih akordih zazvenijo tipajoče, krhko in že tudi nekoliko nepovezano, pri čemer je osrednji katalizator tovrstnega vzdušja ranljiva in razpršena protagonistka Mira, za katero se zdi, da jo je avtorica zavestno umestila daleč proč od brezimne, a notranje veliko bolj navzoče prvoosebne pripovedovalke v Angelu pozabe. Deklica, kasneje mladostnica, v Angelu pozabe sama pri sebi ves čas dobro vé in ubeseduje, kdo je in kaj se ji dogaja, medtem ko Mira v Ženskah v temi samo sebe zaznava nekako haptično, tako da se poraja vtis, kot da zmore zgolj občasno slediti valovanju svoje zavesti. Mirino stanje občasno spomni na junake Marka Sosiča: »To je kača, ki leže jajca v meni, je tuhtala Mira, ta žival je večna, razmnožuje se po železni, zame nedoumljivi zakonitosti. Začutila je plamtenje hladnega ognja, ki se je sprijel v visok, vse višji vrtinec plamenov, se najprej zatikajoče se, naposled pa odločno in neomajno razmahnil in požgal vse, kar ga je skušalo ustaviti.« Razlogov za Mirino bolj ali manj stalno tesnobo je veliko; eden od najbolj pomenljivih je jezik, saj Mira, Koroška Slovenka, ne v slovenščini ne v nemščini nima besed za svoja občutja: »V Mirini družini so zaupali robatim tonom, za vse so bili nekaj najbolj običajnega. ( … ) S tem jezikom je Mira zrasla, bil je njen dejanski materni jezik, robat in skrčen na najnujnejše, jezik, ki jo je izoblikoval in ki se mu ni mogla drugače postaviti po robu, kakor da se mu je izmaknila, se ogradila od njega.« Povod za tokratni Mirin odhod z Dunaja je obisk ostarele matere v domači podjunski vasi. Stik z domačim okoljem opiše z besedami: »Bil je zadah umiranja, sladkoben in žarek, četudi opojen zadah umiranja življenja.« Še prej v besedilu svojo vas imenuje »past«, ob čemer se spomnimo na dekličin citat iz Angela pozabe, ko prihaja na počitnice: »Domači griči se preobrazijo v past, ki vsako poletje seže po meni in me zgrabi.« 'Past' je torej eden od skupnih in hkrati najbolj simptomatičnih in izzivalnih toposov obeh romanov. To, da obe protagonistki koroške vasi in njihov okoliš, imenujeta 'past', nazorno govori, kako trpko je, zlasti za mladega človeka, biti koroški Slovenec, vsak trenutek izpostavljen in zaznamovan. Mira ni dovolj pogumna, da bi se borila za slovenstvo, kar pa ne pomeni, da se ji ob prihodu vsakič znova ne vzbudijo mešani občutki odpadništva in pripadnosti slovenski manjšini. Ob snidenju z materjo po dolgem času spregovori v slovenščini, naslednji dan pa med opravki v Železnem Dolu, majhnem sosednjem mestu, nepričakovano naleti na Jurija, svojo mladostno ljubezen, in se dogovori za zmenek. Z Jurijem se je razšla, ker je podtaknil razstrelivo pod električno napeljavo, da bi mednarodno javnost opozoril na koroški problem. Jurij je torej drugačen od nje, ki je pred »nevšečnostjo biti koroški Slovenec« pobegnila na Dunaj, se poročila z Avstrijcem Martinom in se zaposlila v knjižnici. Ko Mira med obiskom preiskuje vzroke za svoje partnerske, identitetne in duševne težave, se med drugim spominja, kako ji je okolica kot otroku nič krivi naprtila krivdo za očetovo smrt (ta motiv se ujema z utopitvijo v Angelu pozabe) in kako je ob tem čutila, da jo mati zaradi tega sovraži (mati ji to zdaj tudi potrdi), ter kako so jo kot deklico otipavali in nadlegovali vaški pijanci. Za to, da bi odkrila poglavitni vzrok svojih težav, pa sluti, da bi morala »pobrskati pod pepel druge svetovne vojne« – kar pa se ji zdi tako neznosno, da se temu takoj odpove: »Bala se je, da se kot potomka žrtev nasilja ne bi več rešila iz klobčiča vezi in ne bi mogla nikomur razložiti, zakaj se ne vidi kot Slovenko.« Poleg tega Mira med pospravljanjem najde anketo, s katero je pred diplomo raziskovala položaj koroških Slovenk, pa tudi svoj najstniški dnevnik iz časa, ko je zanosila, splavila in pristala na psihiatriji. Mira si med vračanjem h koreninam torej prizadeva, da bi poiskala vzroke za svoje osebno počutje in nelagodje v (slovenski) kulturi – in jih najdeva vsenaokrog, vendar zaenkrat nima moči, da bi jih presegla; tako tudi ni čudno, da konec njene zgodbe ostane povsem odprt. V drugem delu, v trenutku Mirinega odhoda na Dunaj, roman preklopi na pripoved Mirine mame Ani, pri čemer nemudoma izstopi neskladnost predstav, ki jih imata mati in hči druga o drugi. Jasno je, da je Ani kljub telesni betežnosti duhovno in miselno prožna, tudi sama pa se, ob selitvi iz domače hiše v varovano okolje, znajde na križpotju. Tudi Ani ne razpolaga z jezikom za svoje spomine in občutja, zato ji pride na misel, da bi si življenje najlaže približala z risanjem: »Če bi hotela narisati svojo mater, bi jo kot temno gorsko kraljico, ki živi v ledu in premore lastnost, da ob nekaterih dnevih stopi na dan kot velikanka, ob drugih dneh pa je prozorno bitje.« V primerjavi s hčerjo Ani deluje veliko bolj uravnoteženo; zdi se, da predvsem zahvaljujoč svoji sposobnosti, da se pravočasno ustavi pred usodnimi vprašanji, nekako v skladu z Nietzschejevim spoznanjem, da če predolgo gledamo v brezno, nas lahko brezno pogleda nazaj. Ani je – morda tudi zaradi globoke osebne vere – podarjeno, da je brezno ne privlači predolgo ... Ta lastnost je dobro vidna ob njenem premišljevanju o materi Neži, za katero Ani ni nikoli dokončno dognala, ali je bila žrtvujoča se svetnica ali gostilniška lahkoživka. Ko se v Ani poleže trenutno vznemirjenje, lahko mirno in razsodno živi naprej življenje slehernice. Njena nedoslednost v spoznavanju je eden od vidikov njene osebnosti, zaradi katerega ostaja ženska v temi, in hkrati učinkovit preživetveni mehanizem. Maja Haderlap v knjigi Ženske v temi odpira večna vprašanja človeške bližine, ženske in narodnostne identitete, odnosov med materami in hčerami, strategij soočanja s travmami, minevanja in drugih, vendar se ob koncu zdi, da ji ni uspelo poiskati tako učinkovitih notranje- in zunanjeformalnih kanalov za posredovanje svojih tematik kot v romanu Angel pozabe. Lika Mire in Ani nista dovolj karizmatična in večplastna, da bi iz njiju lahko zrasel prepričljiv skelet romana (medtem ko njuni potencialno veliko bolj zagonetni sorodnici, Neža in Dragica, ostaneta v ozadju). Kot kontrapunkt premalo magnetičnima junakinjama bi avtorica verjetno lahko učinkovito zgradila dinamično zunanje dogajanje, vendar je tega malo, zgolj za nujni okvir. Notranji tonus pripovedi rahljajo tudi dolgi, ponekod preveč površinski oziroma pozunanjeni opisi, ki večkrat nimajo dovolj razvidnega vpliva na dogajanje in razvoj romana. Delež bežnih impresij, spominov, opisov in drugih zastranitev je tolikšen, da se izgubljata rdeča nit in linearnost romana, fokus pripovedi pa dodatno zamegljuje tematska neosredotočenost, saj ni povsem jasno, kaj avtorica izpostavlja kot ključen Mirin oziroma Anin problem, in, v povezavi s tem, kaj je središčna tema romana – duševna neravnovesja, identiteta ali odnos med materami in hčerami? Roman tako ves čas nekako niha in od bralca pogosto terja, da si ga sam osmišlja in razlaga. Ženske v temi ponujajo zanimive nastavke, ki pa so izpeljani preveč nejasno, da bi jih forma romana lahko ustrezno podčrtala in povzdignila. Kot da roman že po svoji naravi terja odločnejšo strukturo, zato bi bilo nemara zanimivo preizkusiti, kako bi avtoričine tokratne literarne odločitve učinkovale v krajših formah.

Das miserable Hamburger Sommerwetter lässt Alex zur Höchstform auflaufen: Er hat eine clevere Geschäftsidee, um aus dem Sonnenmangel das Beste zu machen. Auch Zsolt ist auf dem Weg zur Bestform – im Fitnessstudio, mit Trainingsplan und ehrgeizigen Zielen. Außerdem plaudern die beiden aus dem Nähkästchen: über Showpannen, chaotische Veranstaltungen und Momente, in denen einfach gar nichts nach Plan läuft. Viel Spaß mit der Folge!

Schulz, Josephine www.deutschlandfunk.de, Interviews

Schulz, Josephine www.deutschlandfunk.de, Interviews

Jurij bosszút akar állni Veszélybe került az európai egység a NATO kulcsfontosságú csúcstalálkozója előtt Az Egyesül Államok egyelőre nem avatkozik az izraeli-iráni háborúba, mert "Izrael nyerésben van" "Ugye, látod anya?" – Réka kitörő örömmel fogadta a hét ingatlanosa címet Elindult az áremelés a benzinkutakon, és ez csak a kezdet Így jutott el Magyarország a csillagok közé Ne csodálkozz, ha elromlik a tévéd - sokan nem is tudják, hogy egyetlen mozdulattal alapvető hibát követnek el A Galatasaray Sané után Ilkay Gündogant is leigazolná Mi lesz veled, Gulácsi Péter? Ennél már csak melegebb lesz júniusban A további adásainkat keresd a podcast.hirstart.hu oldalunkon.

Jurij bosszút akar állni Veszélybe került az európai egység a NATO kulcsfontosságú csúcstalálkozója előtt Az Egyesül Államok egyelőre nem avatkozik az izraeli-iráni háborúba, mert "Izrael nyerésben van" "Ugye, látod anya?" – Réka kitörő örömmel fogadta a hét ingatlanosa címet Elindult az áremelés a benzinkutakon, és ez csak a kezdet Így jutott el Magyarország a csillagok közé Ne csodálkozz, ha elromlik a tévéd - sokan nem is tudják, hogy egyetlen mozdulattal alapvető hibát követnek el A Galatasaray Sané után Ilkay Gündogant is leigazolná Mi lesz veled, Gulácsi Péter? Ennél már csak melegebb lesz júniusban A további adásainkat keresd a podcast.hirstart.hu oldalunkon.

Some cabin crew have a reputation, some are good reputations but some are not... There are a few of the "players" out there, straight male flight attendants who are spoiled for choice when it comes to layover lays! But if you're going to experience the life of the philandering flight attendant then you need to be honest, you need to be open and you need to be sexually healthy... Because a broken heart isn't the only health risk here...Music Credits for Mile High Clap Trap2 Hearts - Patrick PatrikiosMas Cafe - Casa RosaSound Effects by freesound_community from PixabaySound Effect by Björn Eichenauer from PixabaySound Effect by Jurij from Send us a text! If you'd like a reply, please leave an email or numberTo buy The Red Eye's first book click on the following links:Amazon UKAmazon USABarnes and NobleOther E Book Platforms Kaylie has written 6 other fictional novels about the lives of cabin crew! Amazon UKAmazon USABarnes and NobleSupport the showThe Red Eye Podcast is written by Kaylie Kay, and produced and narrated by Ally Murphy.To subscribe to the monthly newsletter and keep up to date with news, visit www.theredeyepod.com. Or find us on Facebook, YouTube, TikTok & Instagram @theredeyepod, for behind the scenes stories and those funny short stories that only take a minute or less!If you'd like to support the podcast you can "buy us a beer" and subscribe at https://www.buzzsprout.com/2310053/support, we'd be happy to give you a shout out on our newsletter!Ally Murphy is a former flight attendant, and a British voice over artist based in the USA, visit www.allymurphy.co.ukKaylie Kay is a flight attendant and author based in the UK. You can find more of her work at www.kayliekaywrites.comTo buy The Red Eye's first book click on the following links:Amazon UK Amazon USABarnes and Noble Other E Book Platforms

Matematik in topniški častnik, ki je kljub revnemu kmečkemu poreklu dosegel baronski naziv. Izjemna osebnost protislovij, ki je sredi bojnega ognja ustvarjala matematične dragocenosti. (Izvorni članek: Jurij Vega 1754-1802) Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Piše Andrej Lutman, bereta Maja Moll in Igor Velše. Nova pesniška zbirka Jurija Hudolina Mediteranski vrt sledi eko-naturalističnim tendencam v sodobni slovenski ustvarjalnosti, kakršne je že pred mnogimi leti začrtal pesnik Iztok Geister Plamen z reklom: naprej k naravi. Njegovo reklo je povsem naraven zasuk od klica nazaj k naravi, ki je bil zaznamoval usmeritev, znano kot naivnost, celo kot upor zoper vse, kar naj bi bilo sprto z naravo. Seveda se ob takšnem premišljevanju pojavlja tudi reklo: vse je naravno, a to bi bilo vsebinsko presplošno za pesmi v zbirki Mediteranski vrt. Zbirka vsebuje enainpetdeset vrtnin. Nekatere izmed pesmi so posevki, nekatere že odrasle rastlinice z zametki zrnc, kar zrnc resnice, za kar je odličen primer povrtnina številka štiriinštirideset: „Zelo sem se daroval rdeči zemlji in veliko pridobil.“ Seveda je treba izpostaviti, da so vse pesmi oštevilčene. Niso pa oštevilčene ilustracije Tilna Žbona, ki je prispeval nekaj čez deset slikarij; verjetno pod vplivom beneške Akademije za likovno umetnost in seveda ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Tilen Žbona pravzaprav ključno prispeva k temu, da vrtnine na vrtu Jurija Hudolina res dobro uspevajo, saj se likovniku pozna, da je tudi kot prejemnik naziva univerzitetni doktor dodobra spoznal video in nove medije. Njegove slikarije so upodobitve skritih semen, kalečih v pogled. A če ostanemo pri pesnikovi izreki: Hudolinove vrtne nameščenke imajo neko lastnost, ki se ji reče neinvazivnost. O tem govorijo vitice, ki jih prinese številka 33: „Pisati o bridkostih življenja, / o bolečini, tragediji, smrti in / kar se bolj ali manj nagiba v / dolino solz in defetizma, / je najbolj pogosto jalovo početje.“ Sledi sklep: pisati o vsem, kar ni našteto. Kajti vrt in njegove vrtnine niso zapriseženi jalovosti. Najboljšo vzporednico pesnjenju Jurija Hudolina predstavlja pesnjenje Ivana Dobnika, vendar slednji opeva odprt prostor v naravi ali kar naravo samo, Jurij Hudolin pa pazi na negovanost svojih rastlinic precej načrtneje, tehtneje, saj se stalno primerja z njim. Odnos med pesnikom in vrtom, je pravzaprav ljubezenski, skorajda spolnosten. Odnos med vrtom in pesnikom je pravzaprav odnos para, v katerem en del introspekcijsko zre vase, drugi del pa le poganja. Poganja tako rastlinice kot pesmi in tudi pesnika, a ga kljub poganjanju ne spusti. Trditev, da je pesnik vrtnar, ob zbirki Mediteranski vrt ne pije vode. Pesnik v Mediteranskem vrtu je azilant, ki na svojem popotovanju in sočasnem vrtnarjenju najde skupek gredic, skupek površin, vsebujočih potencial. Nastale pesmi so izraz odmika, sprijaznjenja, počitkov med pisarijami drugačnega sloga in sporočila. Izraz takšnega odnosa je vrtnina pod številko 28: „Opazujem vrt in si / mislim, da sem devica, / ki pogosto gleda, kako se / drugi ljubijo, mene pa le / božajo in mi šepetajo nežne / besede.“ Mnoge pesmi so ugodnejše v vršičkih izreke, spominjajo na aforizme, redkejše pesmi preveva dvom o veličinah, ki se jim je v stebla naselila votlost, številne pesmi so kar preredko posajene, pomemben pa ostaja pomen zemlje, ki je v središču. Za zalivanje pa je poskrbela družba omejenih odgovornosti Dana. Žetev se bliža.

Ulica v Ljubljani, matematično priznanje, astronomsko društvo, gimnazija v Idriji in še kaj je poimenovano po slovenskem matematiku in fiziku Juriju Vegi, ki je tudi edini Slovenec, po katerem se imenuje krater na Luni, njegov portret pa je bil na bankovcu za 50 tolarjev. Manj znano pa je, da je bil Vega tudi topniški častnik, ki je po zaslugi številnih vojaških uspehov prejel najvišje odlikovanje avstrijskega cesarstva, red Marije Terezije, in s tem naziv baron. O vojaškem delu njegovega življenja pripoveduje nova monografija Jurij Vega in viteški križec Marije Terezije ter drugi Slovenci, nosilci tega odlikovanja, ki jo je napisal doktor zgodovine Pavel Car.

Maševal je Mitja Markovič, pel cerkveni pevski zbor Jurij, na orgle je igrala Valentina Černe.

Was genau ist eine Geisterstadt? Der Begriff beschreibt Orte, die einst voller Leben waren, heute aber verlassen daliegen – oft aufgrund von Naturkatastrophen, wirtschaftlichem Niedergang oder tragischen Ereignissen. Während einige dieser Städte langsam verfielen, wurden andere von einem einzigen schicksalhaften Moment aus der Zeit gerissen. Eine dieser Geisterstädte ist Dhanushkodi, eine einst blühende Küstenstadt im südlichen Indien. Jahrzehntelang war sie ein wichtiger Handels- und Pilgerort, bekannt für ihre Nähe zur mythischen Adamsbrücke und als Verbindungspunkt zwischen Indien und Sri Lanka. Händler, Fischer und Reisende belebten die Straßen, kleine Märkte und Unterkünfte säumten die Küste. Doch heute sind von der einst geschäftigen Stadt nur noch Ruinen übrig. Was ist geschehen? Welche Katastrophe hat diesen Ort, der einst vom Handel und Tourismus lebte, in eine menschenleere Einöde verwandelt? #podcast #geisterstadt #dhanushkodi #indien #srilanka #küstenstadt #meer #zyklon #indischerozean #golfvonm annar #bengalen #verlassen #zerstört #naturkatastrophe #zyklon #unglück #stadt #ramsetu #unglück #katastrophe So erreicht ihr uns: Instagram: @spookybitchshow.podcast Mail: spookybitchshow@web.de Unseren Linktree findet ihr hier: https://linktr.ee/spookybitchshow Quellenangaben für die Recherche: https://pastebin.com/ap6RdMGV Meine Empfehlung der Folge: https://www.audible.de/pd/BAD-VIBES-Hoerbuch/B0DNK3BCTL Musik: Musik von Ronald Kah (Dancing in the Moonlight Slow, geschnitten), Web: https://ronaldkah.de Outro: Musik von Ronald Kah (Abendrot, geschnitten), Web: https://ronaldkah.de Soundeffekt: Soundeffekt von Jurij von Pixabay

Decyzja zapadła już pierwszego dnia wojny, żona z dziećmi wyjeżdżają do Polski, mąż idzie do wojska, żeby walczyć za Ukrainę. I tak żyją od trzech lat. W czasie nielicznych spotkań, gdy mąż ma krótki urlop, starają się żyć normalnie. Planują wycieczki, spacery, wspólnie spędzany czas. Ale to zaledwie kilka dni w roku. Potem on wraca walczyć na wschodzie Ukrainy, ona pracuje i wychowuje dwoje nastoletnich dzieci. Poza tym, żyją - jak mówią - przez telefon i mają poczucie, że ktoś zabrał im i nadal zabiera kolejne lata wspólnego życia. 

Piše Iztok Ilich, bere Renat Horvat. Zgodovinar Boris Golec je že večkrat presenetil z odkritji prej neznanih podatkov o življenju in dosežkih pomembnih osebnosti iz naše narodne zgodovine ter z njimi ovrgel desetletja in stoletja veljavne ugotovitve, zapisane v referenčni literaturi in učbenikih. Posebno odmevna so bila njegova odkritja, ki so predvsem med zgodovinarji in literarnimi zgodovinarji pa tudi v širši kulturni javnosti spremenila vrsto predstav o rodu, delovanju in bivališčih nekaterih velikanov slovenske preteklosti. Tako je Golec s ponovno natančno raziskavo spregledanega ali napačno razumljenega dokumentarnega gradiva dokazal, da Primož Trubar ni bil rojen v Temkovem mlinu ob Rašici pri Velikih Laščah, kot je veljalo od literarnega zgodovinarja Franceta Kidriča naprej, temveč v že propadlem mlinu višje ob potoku. Da ne bi prišlo do nepotrebnih zapletov, je skrbno urejeno območje s stalno razstavo kljub temu ohranilo ime Trubarjeva domačija. Prav tako je odkril številne nove podrobnosti o rodbini Valvazor in da znameniti polihistor svojih zadnjih let v Krškem ni prebil v stavbi današnjega mestnega muzeja, pred katerim so mu, prepričani, da je bilo tako, postavili bronast spomenik, temveč v delu nekaj deset korakov oddaljene meščanske Mencingerjeve hiše. Obnova celotnega kompleksa je potrdila njegovo odkritje. V monografiji Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in mesto v Krško v 16. stoletju, ki jo avtor skromno imenuje »razširjen torzo za celovito raziskavo o obeh velikih reformatorjih ter krški mestni zgodovini, kar je izziv, s katerim se bodo v prihodnje lahko spopadli preučevalci preteklosti različnih strok,« se je Boris Golec vrnil v Krško. Namenil se je na enem mestu prikazati predvsem svoja najnovejša spoznanja o znamenitih Krčanih, učitelju in učencu Adamu Bohoriču in Juriju Dalmatinu, ki ju je povezovalo življenje in delovanje v tem starodavnem mestu na kranjskem bregu Save, v Ljubljani in drugod. Pred bralce je postavil, kot je zapisal, njuni življenjski zgodbi, umeščeni v kontekst Krškega v burnem 16. stoletju. S knjigo je tudi počastil spomin na 440. obletnico izida prvega popolnega prevoda Biblije in prve slovnice slovenskega jezika, po Trubarjevih prvencih drugega vrhunca slovenske protestantske dobe. Boris Golec se tudi tokrat ni izneveril občudovalcem svoje raziskovalne vztrajnosti. O Adamu Bohoriču je med drugim odkril, da smo 500. obletnico njegovega rojstva praznovali nekaj let prezgodaj, saj je prišel na svet šele okoli leta 1524. Tako bi bilo to obletnico primerneje omenjati hkrati z natisom njegove slovnice leta 1584. Ulica v Ljubljani, kjer na mesto, kjer je stala njegova hiša, spominja Bohoričevo portretno obeležje na pročelju kresije, pa bi si, še dodaja Golec, bolj zaslužila poimenovanje po njem, kot po pesniku in uredniku Josipu Stritarju, ki je v Ljubljani obiskoval le nižje šole. Prav tako ne držijo vztrajno ponavljajoče se navedbe, da je Bohorič umrl v izgnanstvu nekje na Nemškem. Boris Golec s podatki iz mestne davčne knjige dokazuje, da je do smrti leta 1601 ali 1602 živel v Ljubljani, kjer so ga, najbrž pri sv. Petru, tudi pokopali. Za Jurija Dalmatina pa Golec zatrjuje, da v zgodovino ni vstopil s podedovanim priimkom, ampak si ga je nadel sam in se v humanistični maniri svojega časa podpisoval kot Dalmatinus ali Dalmata. Pri tem naj bi bilo bolj verjetno, da je izviral iz družine hrvaških beguncev pred Turki, ki so se okrog leta 1530 kot kolonisti naselili na Krškem polju, kot da bi bil potomec enega od obrtnikov ali trgovcev, ki so se priselili iz Dalmacije v Krško; v njegovem času je bila namreč Dalmacija bistveno širši geografski pojem, kot je danes. Avtor meni, da se je prevajalec Biblije najverjetneje rodil v mestu Krško očetu Hrvatu in materi domačinki, tako da je bila njegova materinščina krški govor. In dodaja, da sta v nasprotju z domnevami, da so mu pomrli vsi otroci, odrasli vsaj dve hčeri, ki sta se obe omožili. Znanih je pet vnukov, vsa družina pa se je med protireformacijo vrnila v katoliško vero. Tretji del knjige je v celoti posvečen Krškemu, ki ga je cesar Friderik III., potem ko ga je prevzel v last od Katarine Celjske, leta 1477 povzdignil iz trga v deželnoknežje mesto. Pomembna je bila njegova lega ob Savi, vendar v Bohoričevem in Dalmatinovem času še ni dajalo vtisa mesta, saj z vodne strani ni imelo obzidja. Golec tudi tukaj razkriva številne manj znane ali sploh neznane podatke o razvoju Krškega, na katere je naletel v Mestni ustanovni listini in poznejših virih. Opozarja na slovensko poimenovanje Krški grad že v letu po ustanovitvi in ugotavlja, da je velik del arhivskega gradiva izgubljen, preostalo pa raztreseno na različnih lokacijah. Vendar je ohranjen, a bolj ali manj pozabljen najpomembnejši vir domačega izvora, krška mestna knjiga, zaradi raznolike vsebine imenovana tudi krška kronika. Po njej, je presenečen Golec, leta 1977 ni segel nobeden od avtorjev zbornika v počastitev 500-letnice mesta. Prepričan, da bi si vir zaslužil natančno analizo in objavo, sam za začetek na koncu objavlja tabelarično prikazan seznam sodnikov, pisarjev in novo sprejetih meščanov ter primerjalno dva seznama plačnikov dajatev po urbarjih.

Köhler, Michael www.deutschlandfunk.de, Kultur heute

Jurij Dietz hat in Russland seine Schauspielausbildung absolviert. Mit seiner Familie kommt er 2002 als Spätaussiedler nach Deutschland. Ohne deutsche Sprachkenntnisse schafft er es, sich als Schauspieler zu etablieren.

Podcast Episode Summary – Secrets of Survival (S.O.S.)

Bottrop ist eine schöne Stadt, aber etwas Wichtiges fehlt, was es in Essen reichlich gibt: die jungen Leute. Wie können wir also die Innenstadt lebhafter und attraktiver für Jugendliche machen? Damit haben sich die Jugendreporter Laura und Jurij im neuesten Podcast beschäftigt. Hört mal rein!

And now a message from ChatGPT... "Gladiators Assemble! Tyler and Jesse take the arena by storm in this epic episode as they discuss the latest Gladiator movie. Expect sword-sharp insights, witty banter, and a few cinematic punches. Whether you're a Maximus fan or just love a good fight scene, this one's for you!" It's late, but thanks for the listen everyone! Hey, did you know you can watch the FilmSharks on video? Search for us on YouTube, and be sure to check us out on Instagram and Spotify!  Leave us a comment or a question and suggestions for future topics and if you enjoyed the episode please rate and subscribe.  #thefilmsharks #askthefilmsharks Instagram: https://www.instagram.com/thefilmsharks/?hl=en Facebook: https://www.facebook.com/thefilmsharks/  Twitter: https://twitter.com/jesse_bowling_ TheFilmSharksPodcast (@thefilmsharks) Soundcloud: https://soundcloud.com/thefilmsharks Googleplay:https://play.google.com/music/m/Iid2citaehgiowvg5ocsxqe5y6y?t=The_FilmSharks_Podcast Stitcher: http://www.stitcher.com/s?fid=130464&refid=stpr  Youtube: https://www.youtube.com/channel/UCpf8i-ET0N_dDl_j5IqREmA Hosted by: Tyler & Jesse Produced by: Tyler & Jesse Logo Design by: Tyler Song by StockTune Song by StockTune Music by Creative Freedom from Pixabay Music by Jurij from Pixabay

Wed, 18 Dec 2024 03:00:00 +0000 https://geschichteeuropas.podigee.io/t436-436 ade087ddad52e9c408456dfdcb2bbe12 Y: Quellen Verknüpfte Folgen Das Lausitzer Revier, mit Heidi Pinkepank und Dr. Lars Scharnholz [LVR geSCHICHTEN] (05.12.2024) Die Sorben und das Lausitzer Revier, mit Dr. Jenny Hagemann [LVR geSCHICHTEN] (19.12.2024) Den Podcast unterstützen UNTERSTÜTZE DEN PODCAST BEI STEADY! Marlon unterstützt den Podcast seit März 2023 mit einem Betrag, der den monatlichen Hosting-Kosten entspricht. Dafür möchte ich ihm hier ganz besonders danken! EINZELSPENDE ÜBER PAYPAL SENDEN Ab dem 10. September 2024 nenne ich regelmäßig in der Anmoderation die Vornamen von neuen, den Podcast unterstützenden Personen. Widerspruch dagegen bitte ich im Zusammenhang mit dem Zusenden der Unterstützung anzuzeigen. Feedback und Kommentare! Podcast-Blog mit Kommentarfunktion #historytelling - Netzwerk unabhängiger Geschichtspodcasts Schick mir Kommentare und Feedback als Email! Der Podcast bei Fyyd Folge mir bei Mastodon! Frag mich nach deiner persönlichen Einladung ins schwarze0-Discord! Die Episoden werden thematisch und nicht nach Erscheinungsdatum nummeriert. Für einen chronologischen Durchgang zur europäischen Geschichte sollten die Episoden nach Namen sortiert werden. schwarze0fm hatte als Hobbyprojekt begonnen - inzwischen habe ich aber durch Auftragsproduktionen und Crowdfunding die Möglichkeit gewonnen, mehr und bessere Folgen für Geschichte Europas zu produzieren. Das Prinzip "schwarze Null" bleibt - die Einnahmen werden verwendet, für mich Rahmenbedingungen zu schaffen, den Podcast zu betreiben und weiterzuentwickeln. In dieser Folge habe ich das ausführlich erklärt. This episode of "Geschichte Europas" by schwarze0fm (Tobias Jakobi) first published 2024-12-18. CC-BY 4.0: You are free to share and adapt this work even for commercial use as long as you attribute the original creator and indicate changes to the original. Der Podcast ist Teil des Netzwerks #historytelling und von Wissenschaftspodcasts.de. 436 trailer Y: Quellen no Quelle,Deutschland,Lausitz,Sorben,Zeitgeschichte,Braunkohl

Kaj je to kriljenje z rokami in glasno dihanje? To je Gurij, ki se sprošča s čarobnimi zmajčki (zelo spominjajo na solato). Za zabavne položaje sproščanja navduši tudi sosedova otroka. Zabavne položaje redno vadite, lahko so tudi del večerne rutine. Otroci jih bodo ponotranjili in se bodo k njim zatekli tudi ob nemirnih trenutkih. Katero žival boste najprej izbrali? Kung ful položaje za sproščanje si oglejte v aplikaciji Lahkonočnice ali na spletnem mestu Lahkonocnice.si. Pisatelj: Tomo Kočar Ilustrator: Izar Lunaček Zvočni efekti in glasbena podlaga: Miha Šajina Produkcija: Matjaž Moraus Zdešar, oblikovalec zvoka Prisluhnite Lahkonočnicam, sodobnim zvočnim pravljicam domačih avtorjev v aplikaciji Lahkonočnice ali na spletnem mestu Lahkonocnice.si.

I know. It took me long enough to get to this case, but I'm glad I took the time to really dive in. There's so much we need to talk about with this case, it had to be a two-parter. I hope you enjoy. Elissa Kerrill  Serial Killing : A Podcast    serialkillinginstagram@gmail.com *Want to Support?* Buy me a Coffee: https://ko-fi.com/serialkilling Patreon: https://www.patreon.com/serial_killing Instagram: https://instagram.com/serial_killing/ Facebook Group: https://m.facebook.com/groups/562690815762105/?ref=share&mibextid=S66gvF P.O. Box 760  Bolivar, MO 65613 Sound Effect by Jurij from Pixabay

Send us a text! If you'd like a reply, please leave an email or numberIt may be the spooky season, but in some hotels around the world, the hauntings happen all year round!In this episode, we combine a few stories that have been donated to us by cabin crew. Tales of ghosts, haunted pictures, infamous rooms and sleep paralysis! When you're a flight attendant, you don't get to choose the hotel you stay in, so you're at the mercy of whoever is haunting your room....Music Credits for Phantom on the Fifteenth FloorSinister by Anno Domini BeatsSkeleton by MyuuSpooked by Mini VandalsHorror Background - Music by UNIVERSFIELD from PixabaySound Effect by petrakwn from PixabaySound Effect by Jurij from PixabaySound Effects from PixabaySound Design by Ally Murphy Our first book of manuscripts from the podcast will be coming out on October 28th! You can pre order by clicking the links in the show notes! To find out more about how Not Just Crew can support you, visit www.notjustcrew.comSupport the showThe Red Eye Podcast is written by Kaylie Kay, and produced and narrated by Ally Murphy.To subscribe to the monthly newsletter and keep up to date with news, visit www.theredeyepod.com. Ot find us on Facebook, YouTube, TikTok & Instagram @theredeyepod, for behind the scenes stories and those funny short stories that only take a minute or less!If you'd like to support the podcast you can "buy us a beer" and subscribe at https://www.buzzsprout.com/2310053/support, we'd be happy to give you a shout out on our newsletter!Ally Murphy is a former flight attendant, and a British voice over artist based in the USA, visit www.allymurphy.co.ukKaylie Kay is a flight attendant and author based in the UK. You can find more of her work at www.kayliekaywrites.comTo preorder The Red Eye's first book click on the following links:Amazon KindleOther eBooksPaperback link to follow

Jurij Andruchowytsch ist einer der wichtigsten Schriftsteller der Ukraine, sein Roman "Moscoviada" war als Drama auf deutsche Bühnen zu sehen. Er ist auch ein Beobachter der postsowjetischen Zeit - in der sich Russland zum Aggressor entwickelte. Adler, Sabine; Andruchowytsch, Jurij www.deutschlandfunk.de, Kulturfragen

Durkot, Jurij www.deutschlandfunkkultur.de, Lesart

Durkot, Jurij www.deutschlandfunkkultur.de, Lesart

En «Tras las Huellas del Nazareno» entrevistamos al P. Jurij Błażejewski, sacerdote católico y religioso de la congregación de D. Orione, de origen ucraniano, que nos adentra en la realidad profunda que se vive en los corazones del pueblo ucraniano ante la guerra de invasión rusa que sufren actualmente: «Hay una gran tentación de hablar solo de territorios y olvidar que, en realidad, se está hablando de vidas, de personas». A través de testimonios reales nos abre los ojos a la otra guerra que se libra en los corazones de los católicos ante una avalancha de odio y crueldad. Nos habla de la belleza de la comunión y el abrigo de la Iglesia en estos momentos de sufrimiento; de la mediación del Papa y de la Santa Sede para amparar a un pueblo sufriente; el heroico ejemplo de los sacerdotes y capellanes militares para alentar y cuidar de las almas de miles de soldados; la realidad de los abusos a mujeres; los traumas de las jóvenes generaciones ante el horror bélico que viven cada día; los secuestros y torturas a sacerdotes… Y, en contraste a todo ello, el gran alivio y consuelo que el pueblo ucraniano recibe incesantemente bajo la protección amorosa de María, su Madre del Cielo y de la Tierra. Llénate de la esperanza del pueblo que vive a la sombra de la Cruz en «Tras las Huellas del Nazareno».

Many thanks to Pod all Star, Peter for being the first person on MUPLore! Thanks to Walt for putting so much love into this. If you are interested in being a guest on MUPLore, please get in touch on manticuniversepodcast@gmail.com, on our Discord or Facebook Groups. Storyline:   •   ‘Sector 620 - LT ‘Lucky' Lawrence and his Squad' by Peter Thomas Swift, All Rights Reserved.   Game Club & Local Gaming Store mentioned in this Podcast:   •   Clan Shots Gaming, Goole, Yorkshire, UK   Voices and Narration:   •   Storyline Narration by Peter •   Voice of Talon Strike Officer by Walt   Audio Clips and Sound Effects:   Used with thanks   •   ‘Cinematic Boom', ‘Punch a Rock', ‘Plasma Gun Fire' - Sound Effects by LordSonny from Pixabay •   ‘Sinus Bomb' - Sound Effect by Jurij from Pixabay •   ‘Alarmed', Charged Laser', ‘Distant Explosion', ‘Low Impact', ‘Battle War Zone Gun Fight', ‘Deep Space Cargo Bay', ‘Huge Sliding Metallic Door' - Sound Effects from Pixabay •   ‘Designed Atmospheres Scifi Ambience' - Sound Effect by Gregor Quendel from Pixabay •   ‘Broken Radio Transmission Conversation' - by Peter Thomas Swift --- Send in a voice message: https://podcasters.spotify.com/pod/show/mantic-universe-pod/message

It's spring at last — a season that brings hope, energy, renewal — and for far too many of us the dread of swimsuit season. In this episode, I celebrate reaching the threshold of Summer Body Exemption.Spring Sound Effect from PixabayBoomerang Sound Effect by Jurij from PixabaySupport the showDo you have comments to share or an idea for an upcoming episode? Need something overthought? I'd love to hear from you!Email me at HeresAThought8@gmail.comOr, contact me on my website at www.JanMFlynn.netOr, DM me on Twitter: @JanMFlynnAuthorTheme music courtesy of Pixabay Music

Jurij ima bratca in sestrico. In mamo, ki zna delati čudeže in tudi slabo obrne v dobro … Pripoveduje: Marko Okorn. Napisala: Marta Kunaver. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1982.

Engels, Silviawww.deutschlandfunk.de, Kommentare und Themen der Woche

Očekávaly se od něj velké změny po dlouholeté stagnaci, ve skutečnosti prakticky nic nestihl. Jmenoval se Jurij Vladimirovič Andropov. Bývalý šéf obávané tajné policie KGB nastoupil do čela sovětských komunistů po smrti Leonida Iljiče Brežněva v roce 1982. O půldruhého roku později ale zemřel.

Očekávaly se od něj velké změny po dlouholeté stagnaci, ve skutečnosti prakticky nic nestihl. Jmenoval se Jurij Vladimirovič Andropov. Bývalý šéf obávané tajné policie KGB nastoupil do čela sovětských komunistů po smrti Leonida Iljiče Brežněva v roce 1982. O půldruhého roku později ale zemřel.Všechny díly podcastu Portréty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

It Happened Today January 5th Gold fell from the skies, as two significant milestones that still reverberate to this day – Both events, though seemingly unrelated, share a common thread: a commitment to progress, innovation, and a better future.www.nodrivinggloves.comSound Effect by Jurij from PixabaySound Effect from PixabayImages from Canva and Pixabay

Jurij in Liza in veliko avtomobilčkov … Pripoveduje: Damjana Černe. Napisala: Aleksandra Kocmut. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Ra Slo 2011.

Candy Reid catches up with young Austrian, Jurij Rodionov

Jurij schaut gerne Landkarten an und träumt von weit entfernten Ländern. Von der Minifee wünscht er sich eine Reise auf einen anderen Kontinent. (Eine Geschichte von Meike Haas, erzählt von Komi Togbonou)

On this extra special episode, the boys are joined by Jurij Jukic, developer at Portal, a sovereign social media platform that enables custom AI-assisted content curation and monetization. Together, the crew discusses the evils of social media, the power of data ownership, and how peer-to-peer networks unlock a new model of content discovery. All this plus a healthy dose of Urbit, whether or not Portal is getting Jurij laid, and a little too much information on our hosts' ears. Don't miss it.Timestamps0:00—Intro2:05—Hating Social Media and Jurij's Journey to Portal10:24—What is Portal?17:40—Portal: On Urbit and Beyond23:03—Soverign Social Media and the Portal Ideology28:54—Portal's successes and challenges37:03—An interlude about bichul's and habsul's ear issues40:03—Development on Urbit44:45—Jurij's optimism47:50—OutroMentionsPortal (@portal__network)ConnectJurij Jukic (@j_jukic)~bichul-ritsen (@bichulR)~nilrun-mardux (@AlephDAO)~habsul-rignyr (@habsulrignyr)