POPULARITY
"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Simon Belak, Enej Gradišek in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Teme ep. 33: Uvod v pogovor o generativni inteligenci Izkušnje z delavnicami in konferencami Strah pred nevednostjo in preobremenjenost Izzivi in priložnosti v svetu AI Strategije za uspeh v hitro spreminjajočem se okolju Razumevanje uporabniške izkušnje in inovacij Soočanje s hitrim napredkom tehnologije Benchmarki in prihodnost AI modelov Učinkovitost modelov in benchmarki Uporaba in testiranje AI modelov Razumevanje uporabnikov in njihovih potreb UX in dostopnost AI tehnologij Prihodnost AI in konkurenca med podjetji Meta in Facebook: Izzivi in priložnosti Industrijski podatki in AI: Priložnosti za inovacije Grok in prihodnost AI: Tehnološki napredek Etika in regulacija AI: Svoboda ali nadzor? Investicije v AI: Kje so priložnosti? Google in YouTube: Prednosti v AI svetu Zaključne misli: Prihodnost AI in tehnologije ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista
Piše Jože Štucin, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Pesniški prvenec Špele Setničar Vse, kar ti moram povedati v vsem odstopa od pesniških prvencev mladih pesnic; ni tipanja po besedni melasi, ni iskanja identitete in odkrivanja svojih "jazov", v ničemer ni začetniški in iščoč, temveč je zrelo pisanje o sebi, o svojem življenju in bivanjskih stiskah na način, kot da je vse globoko premišljeno in izklesano v precizni narativnosti, z izjemnim občutkom za pripoved in iskrivo iskrenost. V tem smislu so tudi metafore zelo čiste, nedvoumne, pesniška zgodba pa se dogaja, kot vsem nam, v magičnem plesu življenja in smrti, rojevanja in izginjanja, upanja in strahu, ljubezni in sovraštva. Slednjega še najmanj, bolj "med vrsticami", če že. Zbirka je razdeljena na šest enot, ki nekako določajo predih med branjem, so kot nekakšna cezura, da se vse misli ne pomešajo v eno samo pesem. Naslovi so programski in opredeljujejo vsebinske poudarke, vsaj delno določajo "postaje" pesniškega odraščanja, nabor vsebin pa je pester, raznoroden in osvobojen vsakršnih predsodkov. Poezija je brezdomna, v resnici nima svoje posesti, živi lahko kjerkoli, tudi tam, kjer življenja sploh ni. V pesmi Utopljenec z začetka zbirke se zgodi nemara prvi stik otroka s smrtjo, ko iz vode izvlečejo utopljenca. A tu je še skrbna "mami (ki) pravi, / naj zaprem oči. / Nihče ne sme / videti mrtveca, / ki so ga ravnokar / potegnili iz vode, / lahko te obišče v spanju." Toda mrtveci so, to je pač dejstvo, še svojega nosimo s sabo od rojstva do konca. Borimo se z njim, ga skušamo izigrati, mu nastavljamo pasti in privide, ga skrivamo pred sabo, mu nadevamo maske ljubezni ali strahu in ga svaljkamo na vse načine, da bi se ga otresli, celo mešamo si glavo z raznimi opoji ali praški, pa nič, v pesmi Konec sveta se rodi le borno razodetje: "Vsaka substanca ima svoj način; / v nekatere se lahko / celo pogojno / zaljubiš. / Tako si bliže koncu sveta / kot umiranju." Pesnica ima za sabo tudi grozno izkušnjo, diagnozo raka, ki še dodatno podčrtava njeno občutljivost in pronicljivost za vse temačne sobe življenja, za izgube in izkrivljene odnose, ki lahko klestijo po mladosti. Take so tudi njene izkušnje z nasilnimi partnerji, begajočimi in ranjenimi ljubimkami. Izkušnje in razodetja se nato pretočijo v trpko spoznanje o svetu, kalijo dušo in krotijo vsakršne rakaste tvorbe, tiste resnične in tudi tiste, ki se razraščajo v dvomu, strahu in brezupu. In ko vse to nekako postane duhovna "vaservaga", se začnejo rojevati pesmi, presunljivi, na trenutke tudi s humorjem požlahtnjeni verzi, v katerih pesnica polno zaživi brez besed, ki bi se zatikale med zobmi, brez sramu in v spokojnem ritmu samoironije. V prvi pesmi štiridelne prigodnice z nekoliko enigmatičnim naslovom Vsem, ki veste se takole dobrodušno razpiše: "Zaspala sem. // Hotela sem reči, / da sem seksala / in da nisem uspela / obleči / spodnjih hlačk. / Še dobro, / da mi moški vse / verjamejo / in jaz verjamem njim." Zbirka ima sinkopiran ritem, vsaj glede vsebin. Pesnica preskakuje tematike in kronološke uzance reducira na spontane utrinke, iz nje pač vre in zakaj bi hladili krop, zakaj bi brzdali paro in iskali ohladitve v tišini in miru: ko vre, naj brbota do izsušitve! Naj se vsi njeni bivši in bivše, čudni ali navadni, lepi ali nevidni, valjajo v poetični savni in použivajo pesničino pozornost. Tudi tisti, ki je zatrdil, da je zadnja na seznamu: "Ko sem odhajala, si obljubil, / da sem zadnja na seznamu / z imeni deklet". Pa tudi onidve, ki sta jo poklicali v dnevih osamljenosti. Take pesmi ne dobi kdorkoli: "Dišali sta po otroškem / pudru. Neprekinjeno / sta me poljubljali, / medtem ko sta ožemali / pomaranče / za džus in vodko. // Ne vem, kje se je vse / začelo. / Kako je slina krožila / med ustnicami / in verzi Tomaža Šalamuna, / in kako / mi je prišlo." Zbirko Špele Setničar Vse, kar ti moram povedati krasi obilje čustveno-čutnih nians, tudi intimnih izpovedi, zaokroži pa se z gotovo najbolj nežno pesmijo, kar jih je podpisani kdaj koli prebral o kužkih, naših zvestih prijateljih. Mogoče najčistejših, kdo za vraga bi vedel in razumel to pasjo ljubezen in predanost. Pesem Majhno srce zaključi knjigo z verzi "In ko se po sestankih, / službah in protestnih shodih / rešimo ljudi, nas pričakujejo, / ležeči volkovi na domači preprogi, / in se v obratu ključa v vratih / zaletavo dvignejo z življenjem, / ki je krajše od tvojega, / z razprtim gobčkom, iz katerega visi / iztegnjen jezik – pasje molčijo, / pasji ljubljenci, pasji angeli."
POTA je program misijonskega prostovoljstva, ki deluje pod okriljem Katoliške mladine. Že 19 let v poletnih mesecih omogoča mladim prostovoljno delo v misijonih po vsem svetu. Namen programa je mladim ponuditi možnost za evangelizacijo in služenje bližnjemu. Kako prostovoljci doživljajo misijone, se povežejo s skupnostjo ter duhovno in osebnostno rastejo?
Za taborišči v Gonarsu in na Rabu sicer vemo, ni pa gotovo, da tudi vemo, kaj natanko so Slovenke in Slovenci tam doživeliVedno se bomo spominjali, so v dneh, ko smo obeleževali 80. obletnico konca druge svetovne vojne, malodane v en glas ponavljali voditelji držav, ki so se borile na strani velike, zmagovite antifašistične koalicije. A česa natanko se bomo spominjali? Junaštva naših dedov in babic? – Gotovo. In zasluženo tudi. A, priznajmo, tega se je menda vedno lažje, prijetneje spominjati kakor gorja, ki ga je povzročilo fašistično barbarstvo, gorja, na katerega je bilo potem treba odgovoriti z junaštvom. Pa vendar se zdi, da današnji svet še bolj kot spomin na junaške zmage potrebuje kolikor mučen toliko streznjujoč spomin na koncentracijska taborišča, na sumarne eksekucije, na posilstva, na mučenja, na stradež, na suženjsko delo, na popolno dehumanizacijo. Te nelahke naloge smo se lotili v tokratni Intelekti, ko smo – pars pro toto – spregovorili o izkušnji Slovenk in Slovencev v italijanskih fašističnih taboriščih. Pri tem sta nam pomagali izvrstni poznavalki te problematike, zgodovinarki dr. Marta Verginella s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Urška Strle z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU ter Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki sta v sodelovanju z zgodovinarjem dr. Otom Lutharjem pred dvema letoma in pol pri založbi ZRC objavili obsežno študijo Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča, v kateri so zbrana in analizirana pričevanja poslednjih preživelih z Raba, Gonarsa in drugih krajev groze, ki jih je za Slovenke in Slovence med vojno vzpostavil italijanski fašizem. V pogovoru z gostjama smo preverjali, zakaj so bili vsi ti ljudje internirani, kaj je pravzaprav pomenilo potopiti se v temo fašističnega taborišča, koliko se jih od tam ni nikoli vrnilo, kaj so tisti, ki so nekako vendarle preživeli, potem morali nositi na svojih plečih skoz življenje in kakšno mesto njihova izkušnja zavzema v našem današnjem kolektivnem zgodovinskem spominu. Foto: risba »Gonars« Nikolaja Pirnata je del notranje grafične opreme knjige Užaljeno maščevanje, izsek (Goran Dekleva)
V tokratni družbi je z nami kandidatka za Slovenko leta - Sanja Lončar. Izjemna ženska, ki se je tokrat znašla v povsem novi vlogi in priznala, da ji je pogovor o sami sebi malček nelagoden. Iskrenost v naših življenjih je izredno pomembna in Sanja izredno smo ti hvaležni, da si bila tukaj, z nami.V koherenca pogovoru je Jasmini Kandorfer povedala vse o svojem otroštvu in kako je iz svetovne popotnice postala strokovnjakinja na področju samooskrbe. Veseli nas, da boste skozi oddajo Sanjo Lončar spoznali bolje. Vabimo vas, pa da zanjo glasujete tudi na spodnji povezavi. Ker graditi skupnost in dajati ljudem, je dano določenim ljudem. In to moramo praznovati.Glasujte tukaj: https://slovenkaleta.si/
Le kdo v svojih letih šolanja ni slišal znanega slovenskega reka: "Vaja dela mojstra"? Popolnoma enake nasvete so poslušali že pred več kot dva tisoč petsto leti. Tako je že eden izmed sedmih starogrških modrecev, Periander iz Korinta, svetoval: »Vse je treba uriti!« Hotel je povedati, da nobene stvari ne moremo obvladati brez vaje in da so izkušnje naše najboljše učiteljice. Tudi rimski govorec Cicero je zapisal: »Izkušnja je najboljša učiteljica.« Znameniti rimski pesnik Horacij, ki je živel v zadnjem stoletju pr. n. št., pa je poudarjal: »Vaja oziroma izkušnja te bo marsičesa naučila.« Naj si torej še tako močno želimo, da bi kaj naredili na hitro, pa vseeno dobro, človeška modrost že več kot dve tisočletji meni drugače. Edini način, da postanemo mojster pri kakšnem opravilu ali znanju, so nenehno urjenje, učenje, vaja in piljenje. Kot pravi neki drug slovenski pregovor: »Na napakah se učimo.« Tako razumevanje pri osvajanju znanja in veščin v družbi je bilo nekoč tudi vodilo šolskega sistema, ki je v evropski zgodovini temeljil na dolgoletnem urjenju bodisi ročnih bodisi umskih sposobnosti posameznika. Mojstri, ki so doživeli tako poučevanje, so bili res mojstri v pravem pomenu besede – do zadnje podrobnosti so bili vešči svojega dela in so znali svoje dolgoletne učne izkušnje prenesti tudi na nove rodove. Danes pa se otroci univerzalno šolajo in usposabljajo za vsa znana področja vedenja in tehnike, nobenega izmed osvojenih znanj pa ne utrjujejo z dolgotrajno vajo. Zdi se, da živimo le še na površju, v globine védenja pa sploh ne moremo več prodreti. In popolnoma enako ne znamo in ne zmoremo več prodreti v globino človeške duše, saj smo z vsem v hipu zadovoljni in nimamo potrpljenja, da bi z vajo, urjenjem in vztrajnostjo desetletja, korak za korakom, odkrivali skrivnost, kdo smo in kakšni smo.
Pesnica in pisateljica Berta Golob v današnji ponovljeni Duhovni misli razmišlja izkušnjah. Na napakah se učimo, pravi stari rek. Izkušnje nam lahko prinesejo tudi modrost, če jih znamo upoštevati.
Školjkarstvo doživlja viden upad proizvodnje v Evropi in Sredozemlju. Razlogi so zapleteni in medsebojno povezani, ugotavljajo strokovnjaki. Naš največji školjkar Mitja Petrič izpostavlja, da školjčišča v bližini obale niso več rentabilna in jih bo treba opustiti. Izkušnje iz tujine, pa tudi raziskave v našem morju kažejo, da so školjčišča na odprtem morju dobra in učinkovita praksa za blaženje, denimo, posledic segrevanja morja in plenjenja orad. A je zakon, ki bo to pri nas omogočil šele v usklajevanju.
V Cukrarni v Ljubljani si je do 6. aprila mogoče ogledati razstavo dansko-škotske umetnice Shone Illingworth z naslovom Topologije zračnega prostora. Umetnica, sicer tudi predavateljica na Univerzi v Kentu, v svoji video in zvočni instalaciji tematizira uničujoče učinke vse hitrejšega vojaškega, industrijskega in korporativnega preoblikovanja zračnega prostora in vesolja, kar vpliva na degradacijo okolja in ima hude posledice za človekove pravice. Oddajo je pripravila Tesa Drev Juh.
Ajda Rotar Urankar je podjetnica, vplivnica, športnica in mama dveh energetičnih fantov. Poslušati njeno življenjsko zgodbo je prijetno in navdihujoče, ker je to zagotovo zgodba o uspehu, zato je še toliko bolj pretresljivo slišati, kako jo je življenje v neki točki popolnoma ustavilo. Ajda svojo izkušnjo z izgorelostjo deli zelo nazorno, plastično, brez dlake na jeziku, kar je lahko v tolažbo in spodbudo marsikomu: tako dejstvo, da se s tesnobo in izgorelostjo srečujejo ljudje, pri katerih izgleda, da imajo vse pod kontrolo; kot dejstvo, da se iz brezna obupa lahko uspešno izkopljemo. Epizoda nastavlja v sodelovanu s firmo Vitapur, ki letos praznuje 20 let predanosti vrhunskim spalnim rešitvam, inovacijam in uporabi visokokakovostnih materialov. Ob tej prelomnici so lansirali novo linijo ležišč, ki je razvita v sodelovanju s strokovnjaki za spanje in prilagojena različnim spalnim potrebam. Njihov cilj ostaja enak – izboljšati kakovost spanja za vse generacije. Počekiraj na: https://www.vitapur.si/umetnost-lenarjenja?utm_source=podcast&utm_medium=organic&utm_campaign=umetnostlenarjenja_leziscaAjdo najdeš na Instagramu (@ajdaru), njen spletni butik za otroke (Minimellows) pa na: https://minimellows.com/Ajdin podkast "Na svoji strani" najdeš na: https://www.youtube.com/channel/UCtLfyYjNxPsgs82lAuxm52QTimeline epizode:6:20 - Študij v Veliki Britaniji16:44 - Kampanja "Give Women Voice" in nagrada19:25 - Kreativni proces in vpliv počitka na ustvarjalnost27:58 - Vloga vplivnice in rast na družbenih omrežjih35:05 - Izkušnja z izgorelostjo in pot do okrevanja37:35 - Odpoved službi zaradi izgorelosti47:54 - Osebna izkušnja s terapijo in okrevanjem1:00:02 - Soočanje z nespečnostjo in anksioznostjo1:04:55 - Izgorelost in fizična izčrpanost1:08:50 - Usklajevanje kariere in osebnega življenja1:10:04 - Učenje postavljanja meja in skenslanje obveznosti1:11:20 - Pomembnost počitka in vpliv na kreativnost1:14:03 - Strategije za preprečevanje izgorelosti1:16:11 - Družinsko življenje in vzgoja otrok1:27:51 - Zaključek in inspirativna misel
Prodorni katalonski arhitekt Josep Ricart Ulldemolins je soustanovitelj biroja Harquitectes v Barceloni, s katerim zmagujejo na pomembnih natečajih in dobivajo nagrade, njihove projekte še posebno zaznamuje element trajnostne arhitekture. Kot predavatelja ga vabijo na razne fakultete po svetu in konec lanskega leta se je ustavil tudi v Ljubljani. Imel je dve predavanji za študente Fakultete za arhitekturo in eno v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Predstavil je zanimive projekte njihovega biroja v povezavi z ekološko krizo – v smislu, kdo je danes arhitekt. Pravi, da študentje ugotavljajo, da so težave vedno povezane s socialnimi ali ekološkimi vprašanji. "Pravzaprav gre za eno in isto vprašanje: ekološka kriza podpihuje tudi družbene probleme in neenakost. Kot državljan se s tem strinjam, kot arhitekt pa jih poskušam prepričati, naj se lotijo reševanja teh dveh kritičnih elementov. Vsega sveta pač ne bodo mogli rešiti."
Ali imamo razumevanje za duševne težave mladih invalidov in mladih z manj priložnostmi? Kakšno podporo potrebujejo? Kako delovati na področju preprečevanja in destigmatizacije duševnih stisk med njimi? Kako podpreti te mlade, da postanejo ambasadorji duševnega zdravja? S temi izzivi se spopada projekt Erasmus: »Zgodbe, ki zdravijo – z osebnimi izkušnjami do boljšega duševnega zdravja«. O tem, kaj ta projekt prinaša mladim invalidom in osebam z manj priložnostmi, bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z Mihelo Bauman, ki se je pridružila projektu, ambasadorko Zavoda Vozim Jernejo Štarkel in vodjo projektov na Zavodu Vozim Anjo Zagomilšek. Z njimi se bo pogovarjala Petra Medved.
Nataša Kramberger je ena od prejemnic nagrade Prešernovega sklada; prejela jo je za esejistični roman Po vsej sili živ. Pisateljica, kolumnistka in kmetovalka del leta preživi v Berlinu, del leta pa na svoji biodinamični kmetiji v Jurovskem dolu v Slovenskih Goricah. Pogovor smo posneli lani spomladi, ko je v Mariboru predstavila omenjeno knjigo, za katero strokovna komisija za Prešernove nagrade pravi, da je univerzalno delo, saj avtorica v njej ne upoveduje le lastne izkušnje, ampak pripoveduje o stvarnosti zemlje in planeta.
V studiu smo gostili ustvarjalce filma Čao Bela, ki je že v redni distribuciji slovenskih kinematografov. Gre za slovenski film za mlado občinstvo, glavna junakinja Bela je napreč dijakinja, ki se ob prihodu na srednjo šolo sooča s kar nekaj izzivi odraščanja: sklepa nova prijateljstva, spozna fanta, ki ji je všeč, pa kmalu doživi razočaranje, treba se je učiti za šolo, ne razume se najbolje z očetom, še manj z materjo, na sporedu so prve zabave, tudi z drogami, ker prihaja iz glasbene družine, pa se želi izraziti z glasbo in s prijateljicami ustanovi band. O vsem tem in še čem govori film Čao Bela, z nami v Gymnasiumu pa so o svoji filmskih izkušnjah, anekdotah s snemanja in odraščanju govorili: Alisa Milićević (Bela), Gaja Mazvita Strauss Tihaolang (Maja), Laura Prajs (Mija), Luka Lukša (Roko), Neisha ter režiser, scenarist in producent filma Jani Sever.
Z veliko zaupanja v ljudi, prav tako zaupanja vase, v dober namen, ljubezen do bližnjega se soočam s stisko tistih, ki me poiščejo. Izkušnje so pokazale, da je darovanje za druge nekaj najdragocenejšega, kar človek lahko počne. Podarja svoj čas, svoje talente, svojo bližino, sočutje, svoja ušesa in zbranost, svoj glas. Besede prebujajo čuječnost, govorijo o ljubezni do bližnjega. Človek ob njem potrebuje le roko, da se ob njej sam premakne. Gre ven, na odprto, prezračeno, svetlobo, ki kaže pot. Kako enostavno se sliši, globoko v sebi si se odločil za to, da deliš z drugimi. Pa se vendar zgodi, da te kdaj vrže iz tira. Kljub trdni veri, da zmoreš, daš vse, kar znaš, ne gre, ne moreš sam. Takrat položiš v Božje roke, zaupaš v Njegovo ljubezen, ki nikogar ne pusti »praznih rok«. Zanj je vsako življenje najdragocenejše, čeprav s človeško pametjo tega ne dojameš. Niti ne poskušaš razumeti. Samo prepustiš. In gre. Nekako gre. Moliš. Velikokrat je drugače, kot pričakuješ, da je dobro. Pač ne vržeš »puške v koruzo« in hodiš, in z zaupanjem vztrajaš. Vse tako poteka razsodno, lepo, s potrpežljivostjo in dobrotljivostjo, s hvaležnostjo in odpuščanjem. Pa pride dan, ki je sprva povsem primerljiv z drugimi. Na obzorju ni nič novega. Z enako »podporo« se posvetiš trpečemu. Ga sprejmeš. Potem postaneš pozoren na ledeno, očitajočo držo, trdo besedo. Godi se mu krivica. On dela vse prav. Naj se drugi spremenijo. Nihče ga ne razume. Tipa in išče na svoji poti, a obenem zvito zavira. Pravzaprav ne vidi smisla, da je prišel … Seveda lahko stopaš skozi življenje, ne da bi se zavedal čudežev in lepot okoli sebe. A tudi majhne stvari dobijo globlji pomen, če se jih zaveš. Pogledaš z očmi duha. Ni nič naključnega. Vse, kar se ti v življenju dogaja, ima smisel, je del tvoje enkratne naloge. Morda počasi lahko prepoznaš Božjo roko. In se dotakne srca, postane spodbuda, da se prebudiš, naravnaš svojo Pot. Se potrudiš. Odkriješ, kaj vse je pomembno v življenju. In srce se napolni s hvaležnostjo.
Med poudarki oddaje še: - Kobariški svetniki ponovno obstruirali sejo, kar štirikrat so imeli na klopeh predlog proračun v prvem branju - V Radovljici je proračun že pod streho in kar nekaj naložb prinaša tudi v obnovo kulturne dedišiščine - Tudi v občini Sveti Jurij v Slovenskih Goricah je proračun sprejet, trudijo se za prizidek k vrtcu - V Parku vojaške zgodovine v Pivki bi zbirko radi še širili, a jim zmanjkuje prostora - Ptujski radioamaterji zaznamujejo 70 let delovanja
Je prva Slovenka na Everestu. In devetnajsta Zemljanka. In, ja, priimek izda, da je poročena s prvim Jugoslovanom na strehi sveta Andrejem Štremfljem. Je upokojenka z instagram profilom, ki ji ga lahko zavida vsaka outdoor vplivnica. Marija je zakon!
Prof. dr. Vesna Leskošek, redna profesorica na fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, je svojo poklicno pot začela kot prostovoljka, na terenu in v nenehnem prizadevanju za najranljivejše v naši družbi, otroke v stiski. Izkušnja z delom s socialno najšibkejšimi jo je vodila v akademsko raziskovanje problematike neenakosti, izključenosti, socialne politike, nasilja nad ženskami in otroki ter problema revščine. Doktorirala je s temo feminizma 1. vala na Slovenskem in izdala monografijo o tem z naslovom Zavrnjena tradicija. V zadnjih letih je uredila monografijo Teaching Gender in Social Work; Poučevanje o spolu v socialnem delu in v soavtorstvu izdala dve monografiji: Nasilje nad ženskami v Sloveniji in Zaposleni revni. Predava o spolu in nasilju, družbenih gibanjih, omrežjih in družbenih neenakostih. Trenutno se ukvarja z revščino v starosti. Rezultate raziskav objavlja v tujih in domačih znanstvenih revijah. Zadnja publikacija, izdana v soavtorstvu, ima naslov Pravica do abortusa. S prof. dr. Vesno Leskošek se je za tokratno oddajo Razkošje v glavi pogovarjala Tita Mayer.
Erna Urbanc je bila ena prvih voditeljic Radia Ognjišče. Bila je poleg, ko se je 28. novembra 1994 ob 17. uri slišal prvi pozdrav iz studia v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Poleg vodenja programa je kmalu prevzela skrb za pripravo zdravstvenih oddaj. Zdravniki, ki jih je prosila za sodelovanje, so se vedno radi odzvali in to vzeli tudi kot razsvetljevanje ljudi. Pri poslušalkah in poslušalcih je Erna Urbanc postala priljubljena tudi z oddajami o zdravem življenjskem slogu. Bi znala še danes iz rokava stresti kakšen nasvet? Sodelovala je tudi pri oddajah o raku. Izkušnje so ji čez nekaj let zelo pomagale, ko se je sama znašla pred to preizkušnjo. Takrat so ji zelo pomagali tudi osebna vera, molitev in zakonska skupina, boste med drugim lahko slišali v oddaji. Matjaž Merljak jo bo vprašal tudi, ali bi se po 12-ih letih vrnila pred mikrofon in kako ji radijske izkušnje pomagajo pri domačem podjetju in pri prebiranju pravljic vnukom. Na poti je namreč že deveti ...
"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Gost je bil Srdan Mahmutovic. https://www.linkedin.com/in/srdanmahmutovic/ ============================= Tematike: Koncept Moata Prednosti in izzivi v poslovnem svetu Osebna pot in razvoj tehnologije Zgodba o Kriptomatu in začetki podjetništva Razvoj poslovnega modela in naročnine Prvi koraki in rast podjetja Strategije trženja in pozicioniranje Učinkovitost procesov in sistemov Vpliv AI na prihodnost podjetništva Prihodnost dela in AI agenti Uporaba AI v marketingu Disruptivni učinki AI na customer support AI v programiranju in razvoju Tehnološki napredek in družbene spremembe Virtualna singularnost in prihodnost tehnologije Magija tehnologije in njena percepcija Izkušnje in izzivi pri razvoju produktov Vizija za prihodnost Izobraževanje in finančna pismenost v vzhodni Evropi Povezovanje in skupnost v digitalnem svetu ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista
Izkušnje iz prakse, da so se iz nasilnega razmerja po večini prisiljene umikati žrtve, da zaščitni ukrepi pred nasilnežem niso vselej učinkoviti, da so sodni postopki izjemno dolgi, otroci pa so ves čas dolžni imeti stike s povzročiteljem, ki se hkrati lahko izmika materialnim obveznostim do otrok, kažejo, da je nasilje nad ženskami in v družini še vedno zelo velik problem. Kje je sistemska zaščita žrtev najbolj pomanjkljiva, kako to vpliva na razvoj otrok in kako lahko žrtvam najbolje pomagamo?Sogovornica: predsednica društva SOS-telefon Maja Plaz
Martina Smodiš se je rodila v šestem mesecu nosečnosti. Kmalu po rojstvu je doživela stisko zaradi pomanjkanja kisika in tako utrpela možgansko poškodbo, ki vpliva na njeno ravnotežje, prostorsko zaznavo in koordinacijo gibanja. Martina ne more hoditi in zato je voziček njen nepogrešljivi pripomoček v vsakdanjem življenju. Marsičesa ne more početi, lahko pa počne stvari, ki si jih ob njeni gibalni oviranosti marsikdo ne bi mogel niti zamisliti. Pred mikrofon oddaje Med štirimi stenami jo je povabila Cirila Štuber.
Ime ji je Monika in obožuje branje in knjige. Datuma začetka te ljubezni ne more določiti, saj traja že od nekdaj. Knjige so bile in še vedno so njeno zatočišče, njene prijateljice, najljubši vonj in priložnost za potešitev njene neskončne radovednosti. Izkušnje z branjem je prek spleta začela deliti po enem od rojstnih dni, ko so ji prijateljice kupile spletno domeno vonjpoknjigah.si
V ljubljanskem zdravstvenem domu so se prvič sešli predstavniki ambulant za osebe brez zdravstvenega zavarovanja iz štirih slovenskih mest: Ljubljane, Maribora, Kopra in Kranja. Namen srečanja je bil, da se zdravstveni delavci, ki delajo v pro bono ambulantah, povežejo, podpirajo drug drugega ter izmenjajo izkušnje in primere dobrih praks. Pro bono ambulante obiskujejo brezdomci, odvisniki od nedovoljenih drog, migranti, tuji študenti in ljudje s socialnimi težavami.
Vodenje Cankarjevega doma, največje slovenske kulturne ustanove, z današnjim dnem prevzema Jure Novak, ki je bil do nedavnega direktor Prešernovega gledališča Kranj. Izkušnje z vodenjem umetniških institucij je pridobil tudi kot vodja Gledališča Glej, vmes je celo ustanovil lastni zasebni zavod Poza. Pri svojem ustvarjanju je ves čas deloval tudi kot gledališki režiser, performer, glasbenik, pesnik, prevajalec in publicist. "Na novo delovno mesto vstopam z velikim vznemirjenjem, kakšne so možnosti v povezovanju vseh področij, ki jih podpira Cankarjev dom," še pravi Novak.
Izraelska vojska je minuli teden večkrat napadla položaje mirovne misije Združenih narodov na jugu Libanona - UNIFIL, ki jo je OZN pred 46 leti ustanovila z namenom nadzorovanja izraelskega umika iz južnega dela Libanona in zagotavljanja miru in varnosti. Danes izraelski premier Benjamina Netanjahuja celo poziva Združene narode, naj umaknejo mirovne sile z območja spopadaov, češ da enote UNIFIL služijo kot živi ščit Hezbolahu. Med letoma 2006 in 2023 je v tej mirovni misiji Svetovne organizacije, ki se imenuje »začasna«, četudi na območju vztraja že skoraj pol stoletja, sodelovala tudi Slovenska vojska. O izkušnjah iz Libanona pred zadnjo eskalacijo sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom se je Aleš Kocjan pogovarjal s polkovnikom Franjem Lipovcem in podpolkovnico Nino Raduha, ki sta poveljevala vsak svojemu kontingentu v Libanonu. Podpolkovnica Raduha je bila celo prva poveljnica kontingenta v skoraj pol stoletni zgodovini UNIFIL-a.
Pred jutrišnjim potrjevanjem predloga o razpisu posvetovalnega referenduma o graditvi drugega bloka jedrske elektrarne Krško v državnem zboru je Slovenijo danes obiskal direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi. Zagotovil je, da bo agencija, ne glede na to, kakšna bo končna odločitev, sodelovala s Slovenijo z roko v roki. Druge teme: - Ukrajinski predsednik Zelenski na vrhu v Dubrovniku pozval k naložbam v proizvodnjo orožja v Ukrajini. - Banka Slovenije: splošna raven tveganj slovenskega finančnega sistema se zmanjšuje - V Kobilarni Lipica policija danes zaznamovala 50 let delovanja konjenice
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi Zveza ILCO Slovenija TUKAJ Priročnik Učimo vas živeti s stomo TUKAJ
Gost tokratne oddaje Med štirimi stenami je izkušen alpinist in gorski vodnik. V svoji zbirki ima kot prvi slovenski vodnik tudi najvišjo goro sveta Mount Everest, preplezal je številne smeri in vrhove. Tomaž Jakofčič je zapisan goram. A pred leti ga je presenetila drugačna izkušnja – doživel je pretreniranost, izgorelost, o kateri pa se pri vrhunskih športnikih ne govori veliko. Pot zdravljenja je bila posuta s številnimi vprašanji in neznankami, o katerih bo pripovedoval v naslednji uri. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.
Send us a textPOLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=WW529JLQSYV7JDobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 146Danes z nami zlata olimpijska zmagovalka Andreja Leški. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:00 Intro00:01:11 Ali bi andreja lahko premagala Jureta?00:03:34 Ali bi lahko Rimaniča?00:04:03 Medalja00:07:27 Ali je znak disrespecta če si kdo drug da medaljo okoli vrata?00:08:39 Tudi Andreja je vojakinja00:09:45 Še ena zlata?00:10:19 Koliko časa traja kariera Judoistke?00:10:43 Poškodbe00:12:00 Kako se je Andreja vrgla v Judo?00:14:11 Kaj naredi andrejo tako dobro?00:15:19 Izkušnja olimpijskih iger?00:15:46 Andrejin trener00:20:09 Ostale priprave00:22:03 Kako se pripraviš za svoje nasprotnike?00:23:20 Katera je Andrejo presenetila na olimpojskih?00:24:27 Kaj razmišljaš ko te nekdo preseneti?00:26:13 Glava 5 minut pred tekmovanjem00:29:45 Odnosi s sotekmovalkami00:31:20 Postelje v olimpijski vasi00:32:53 Kako so razdeljeni po prenočiščih?00:34:21 Kako zgleda olimpijska vas?00:35:00 Teža00:38:30 Lajf po Parizu00:39:12 Andreja je Swiftie00:41:43 Najljubši komad?00:42:14 Koliko je moških na Taylor Swift koncertih?00:42:36 Zakaj je Taylor tako zanimiva?00:47:15 Kaj dela Andreja ko ne zmaguje?00:48:57 Motor00:50:21 Horoskop00:51:23 Koperski sprejem00:53:10 Kaj bi Andreja počela po 30. letu ko konča svojo kariero?00:56:32 Nasvet za vsakega ki bi rad postal šampijon01:03:45 Vprašanje za Chlane01:06:52 Vprašanja01:11:03 OutroPOSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.
Vlada prepričuje Evropsko komisijo, da slovenske »izkušnje kažejo, da je državno lastništvo nad naravnimi površinami edino uporabno orodje za doseganje naravovarstvenih ciljev.« Kmetje se s tem ne strinjajo in zahtevajo, da se zavrže novela Zakona o ohranjanju narave, ki naj bi prinesla »uzakonitev predkupne pravice države na Natura 2000 območjih…«
Glavna tema 15. nedelje med letom je poslanstvo, ki poudarja sodelovanje človeka z Bogom, kot je razvidno iz primera Amosa, ki je bil preprost pastir, a je postal pravi prerok, v nasprotju z Amacijem, ki je govoril le to, kar je želel kralj.Izkušnjo vere je treba deliti z drugimi, a strah in pomanjkanje vere pogosto preprečujeta deljenje. Andre Frosar poudarja, da je življenje z Bogom zelo različno od življenja brez njega, zato je nujno o tem govoriti.Evangelij ni le pridiganje, temveč oznanjevanje resnice, ozdravljenje in opogumljanje. Jezus je poudarjal preprostost, iskrenost in resničnost poslanstva. Sveti Frančišek in Šarl de Foucault sta živela tako, da so ljudje v njiju prepoznali Jezusa in njegovo ljubezen.Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.
Pesnica in pisateljica Berta Golob nas v današnji ponovljeni Duhovni misli opozarja veliko vrednost izkušenj v različnih življenjskih situacijah. Tudi iz neuspehov se lahko veliko naučimo.
Na trgu nepremičnin, kjer prevladuje kronično pomanjkanje ponudbe stanovanje, je ta hip prodajalec kralj. Za stanovanje se potegujejo številni kupci, prav tako pa tudi nepremičninski posredniki. Pravila igre posredovanja so jasna, a se zdi, da jih nekateri ne upoštevajo. Pred časom sem prodajala stanovanje. Čeprav sem v oglasu jasno navedla, da stanovanje prodajam brez nepremičninskega posrednika, sem dobila poplavo klicev posrednikov, češ da imajo kupca za moje stanovanje. Vendar so mi hitro dali vedeti, da če želim, da mi pripeljejo kupca, moram z njimi prej podpisati pogodbo o nepremičninskem posredovanju. S tem bi se tudi zavezala k plačilu provizije. Takšno ravnanje se mi zdi nekorektno. Izkušnjo sem opisala tudi na LinkedInu, kjer je bilo precej odziva. Kot zanimivost, ki ni omenjena v epizodi - večina potencialnih kupcev, ki je prišla na ogled, je prišla brez posrednika. Gosti epizode so: - Odvetnik Primož Feguš - Branko Potočnik, predsednik zbornice za poslovanje z nepremičninami in predsednik Združenja družb za nepremičninsko posredovanje pri GZS - Boštjan Udovič, direktor zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Epizoda je objavljena tudi na Youtube
Izseljensko društvo Slovenija v svetu na izseljensko nedeljo, ki bo pojutrišnjem, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravlja 30. Tabor Slovencev po svetu. Ob 17.00 bo sveta maša za Slovence doma in po svetu, ki jo bo daroval škof Anton Jamnik. Osrednji del tabora bo okrogla miza: Ali Slovenija dovolj pomaga priseljenim Slovencem? Izkušnje slovenskih izseljencev ob prihodu v Slovenijo. Voditelj bo Federico V. Potočnik, gostje pa: dr. Andrej Fink, predavatelj na Katoliškem inštitutu, Marija Voglar, ki je v Slovenijo repatriirala iz Venezuele, Tatjana Marušič, mlada zdravnica v Pediatrični kliniki, Natasha Urbančič, vzgojiteljica v vrtcu France Prešeren. V kulturnem programu bodo sodelovali: Dijaki iz Argentine RAST 53, Slovenski plesni ansambel Triglav iz Winnipega v Kanadi in ansambel Ostanki iz Argentine, pripravili bodo razstavo Tabori Slovencev po svetu.
Vodja projekta Dihamo z naravo Andraž Purger je predstavil vadbo sproščanja s pomočjo dihalnih tehnik, gibanja hrbtenice, meditacije... Izkušnje vadečih so pozitivne: poročajo o dobrem počutju, v sebi so mirnejši, z manj bolečinami v hrbtu in lahkotnejšim spancem. Gost je predstavil je osnovno dihalno tehniko in povedal, kje/kdaj se lahko vadečim brezplačno pridružite.
Dam ti 10% popusta za vedno na Astra AI: inštrukcije matematike z AI tehnologijo: https://astra.si/ai/?ref=uUokGuyodL AIDEA knjiga: https://aidea-knjiga.com ============================= V epizodi 133 je bila moja gostja Anita Kajtezović, či gong (Qi gong) učiteljica, ki deluje v društvu Zavetje qija, ki združuje starodavne modrosti taoističnih mojstrov in nove načine razumevanja zdravilne energije posameznika. S svojim delom in znanjem se osredotoča na uravnavanje čustev ter dosego notranjega ravnovesja in harmonije ter spodbuja ljudi k odgovornemu in celostnemu življenju ter razvijanju notranjega miru in ravnotežja. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Qi gong vodene vadbe Dao in duhovne tradicije Lao Tse in priročnik Tao Te Jing Anitino srečanje s taoizmom Wu Wei koncept Pretirano prizadevanje in duhovne prakse Anitin dan in taoistične prakse Balansiranje Jin in Jang energije Dihanje in kultivacija energije Različne taoistične prakse Učitelji in mojstri taoističnih meditacij Izkušnja z mojstrom na Kitajskem Cikli, transformacije v temnih in svetlih obdobjih
V Evropi osebno tokrat predstavljamo alpinista Toma Livingstona. Britanec ima za seboj veliko uspešnih alpinističnih vzponov, skupaj s Slovencema Luko Stražarjem in Alešem Česnom je za eno od odprav prejel tudi nagrado zlati cepin. Tom Livingstone se v Slovenijo rad in večkrat vrača, ta hip pa živi v Franciji.
AIDEA knjiga: https://emka.si/products/aidea ============================= 1.12. 2023 je v Cankarjevem domu potekal uraden dogodek ob izdaji knjige AIDEA, kjer je Klemen skupaj s Tjašo Strle delil misli in pogled o procesu pisanja knjige, modrostih in najbolj “intimnih” doživetjih v času ustvarjanja. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Občutki pred in po izdaji knjige Neupoštevanje nasvetov Pogum in porednost Vipassana, trpljenje in spoznanje miru Soočanje z neprijetnimi trenutki Pisanje knjige v koči in samota Izkušnja na Tajskem Ljubezen in dušna golota Maska Nasveti preteklih partneric Motivi in pričakovanja o Vipassani Ali je upanje rešitev ali iluzija? Razmerje med disciplino in predajanjem Nasveti moškemu, da se odpre Zakaj AIDEA? Ekstremne situacije
Debatirajo Matjaž Hanžek, Vesna Leskošek, Srečo Dragoš, Marta Gregorčič in Špela RazpotnikIzkušnje kažejo, da se z zmagovalci radi družijo vsi. Kaj pa s poraženci? Kako ravnamo z najbolj odrinjenimi, revnimi in ranljivimi? S podatkov razberemo, da se politika v Sloveniji noče odpovedati neoliberalnemu vzorcu, ki širokogrudno nagrajuje najbogatejši sloj. Praznični dan je prava priložnost za pogovor o državi, ki je naš skupen dom – za pogovor o Sloveniji. V Intelekti, ki jo je pripravil Iztok Konc, sodelujejo: Matjaž Hanžek, ki je med letoma 2001 in 2007 opravljal delo varuha človekovih pravic; dr. Vesna Leskošek in dr. Srečo Dragoš, oba raziskujeta in predavata na Fakulteti za socialno delo; dr. Marta Gregorčič z Urada za makroekonomske analize in razvoj; in dr. Špela Razpotnik, predavateljica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in sopobudnica projekta za brezdomce Kralji ulice. Foto: Pixabay
Mark Požlep je v Belgiji delujoči slovenski umetnik, ki to poletje je v Cukrarni predstavil svoj multimedijski projekt Permamnent Vacation / Neskončne počitnice. Večplastno pripoved o Jadranski magistrali, zgrajeni s pomočjo Jugoslovanske armade, v rekordnem času med letoma 1945 in 1966. "Gradnja 1006 kilometrov dolge ceste vzdolž Jadranske obale, od Trsta do črnogorsko-albanske meje, je morda res videti nostalgična," pravi Požlep, a je v svojem času temu primorskemu prostoru prinesla nešteto turbulentnih sprememb ter spremenila socialno-ekonomski obraz regije. Mark Požlep je magistrski študij je opravil na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, nato je študij nadaljeval v Bruslju ter na HISK v Gentu, kjer trenutno živi in ustvarja. Tako kot večina njegovih projektov tudi Neskončne počitnice odpirajo vrsto vprašanj za predstavitev umetnikovih ugotovitev, v tem primeru o jadranski obali.
Slovenija čisti razdejanje in zgroženo sešteva škodo po divjih neurjih. Interventna pomoč je na poti, a občine skrbijo sredstva za sanacijo. Pojasnjujemo načrte za zakonske spremembe, ki bi omogočile predplačila za sanacijo. A treba se bo prilagoditi podnebnim spremembam, in to vsepovsod: pri graditvi stavb, v kmetijstvu, urejanju hudournikov. Izkušnje kažejo, da naravne nesreče lahko celo spodbudijo gospodarsko rast, a na to ne gre računati, medtem ko iz Nemčije prihajajo novice o recesiji, inflacija pa ob vnovičnem dvigu temeljnih obrestnih mer evroobmočja vztraja na previsoki ravni. Komentiramo tudi vojno proti Ukrajini, ki jo Rusija vodi tudi na prehranskem področju.
V epizodi 106 je bil moj gost Denis Vučak, glasbenik, plesalec in član skupine GAME OVER. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Kdo je Denis Vučak? Začetek skupine GAME OVER Prvi videospot in slava Boyband na Balkanu Realnost uspeha in biti zvezdnik v Sloveniji Psihološki problemi in zdravje Izkušnje s puncami Solo kariera in „rock 'n' roll lifestyle“ New GAME OVER Umetna inteligenca in glasbena industrija danes Vprašanje prejšnje gostje ============================= Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). =============================
Kaj je izgorelost? Kako se je s to izkušnjo soočila priljubljena radijska voditeljica Anja Ramšak, kaj ji je pomagalo pri okrevanju ter kako si je s postavitvijo zdravih življenjskih temeljev in postavljanja mej pomagala poiskati notranji mir. Celoten pogovor z Anjo Ramšak, ki sva ga ujeli v 137. epizodo podcasta Lovim ravnotežje, lahko poslušaš tukaj: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda137 ... Trenutki so nova rubrika kratkih delov že objavljenih epizod.
Po letošnji vsaj kar se temperatur tiče relativno dolgi zimi so se na naše ceste vrnili tudi motoristi. Izkušeni vozniki motornih koles vedo, da so prav prvi kilometri nove sezone najbolj kritični. Na kaj moramo biti ob tem pozorni in kaj obeta novi zakon, ki dovoljuje vožnjo motornih koles do 125 kubičnih centimetrov tudi voznikom z vozniškim dovoljenjem B, bo odgovarjal Vojko Safran, AMZS inštruktor varne vožnje in vodja programov za motoriste v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem. Pokličite nas ali nam pišite preko obrazca na spletni strani Prvega.
19.februarja smo povsem po naključju med pastoralnim obiskom v Kewu spoznali tudi mlad par, Lauro in Miho, ki se je šele pred nekaj tedni preselil v Avstralijo. Zakaj?
Eko Škrnicl podpornik inbed podcasta koda KLARAEKO ti prinese 10% popust v spletni trgovinici EKO ŠKRNICL. Velja tudi že na znižane izdelke:) Moji najljubši produkti: KURKUMA (močnejša verzija) ASHWAGANDHA (močnejša verzija) LIPOSOMSKI VIT. C HERBIOTIC (za tiste, ki imate pogosta glivična vnetja ali pa boleče menstruacija iz vzroka prebave) Vitamin D3+K2 -Paket za "začetnike": Infuzija Vitaminov -PAKET ZDRAVA SEČILA (sploh dobro imet na zalogi zdaj, ko je sezona kopalk) ---------------- Pridruži se mi na SAIL YOUR WAY fit weeku! Datumi** 17-24.9.2022 Več si prebereš tukaj: https://sailyourway.net/fitweek-klara-leben In nasploh o Sail Your Way: https://sailyourway.net Se vidimo? ______________ Inbed vadbi se lahko pridružiš TUKAJ. Svobodo Prehranjevanja najdeš TUKAJ. Na individualni coaching pa se lahko prijaviš TUKAJ.