Podcasts about brusljem

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 50-odstotnih carin iz Evropske unije od prvega junija, češ da pogajanja z Brusljem ne vodijo nikamor. Ob tem je zagrozil še s 25-odstotnimi carinami na iphone, ki niso izdelani v Združenih državah. Njihove sestavne dele sicer proizvajajo v številnih azijskih in evropskih državah. Druge teme: - Pomoč v Gazi še vedno preveč omejena, opozarjajo Združeni narodi. - Turški preiskovalci zaradi sumov korupcije pridržali tudi direktorja graditelja drugega tira. - Letošnji april za turistične delavce pri nas najuspešnejši doslej.

Evropskega komisarskega kandidata Tomaža Vesela bo treba zamenjati na vrat na nos, in to s kandidatko. Tudi tisti, ki jim za politiko ni prav nič mar, so zaznali občutek sramu. Dva dni prej je umrl nekdaj tako očrnjeni Bora Čorba in njegova inkriminirana pesem o dunajskih hlapcih se je pokazala kot povsem upravičena, celo preroška. Le nekdanji prestolni Dunaj je treba zamenjati z Brusljem, vse ostalo drži.

Voditelji Evoprske unije so se v Bruslju srečali na prvem zasedanju po Evropskih volitvah. Pred začetkom se jim je pridružil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je z vodstvom povezave podpisal dolgoročni varnostni sporazum. V njem se članice zavezujejo, da bodo državi še naprej zagotavljale finančno pomoč, orožje in urile njene vojake.

Začetek počitnic v nekaterih evropskih državah in prihajajoči praznik sta se danes pokazala tudi na slovenskih cestah. Največ avtomobilov je obstalo na poti proti Obali in Hrvaški, predvsem na primorski avtocesti. Prometne zgostitve po navedbah Prometno-informacijskega centra lahko pričakujemo tudi v prihodnjih dneh in tednih. Drugi poudarki: - Izdano okoljsko soglasje za tretji avtocestni pas med Domžalami in Zadobrovo. - Nemčija si prizadeva za izognitev avtomobilski carinski vojni med Pekingom in Brusljem. - Izraelska vojska z novimi napadi, na udaru tudi domnevno varna območja Gaze.

S sončnim zahodom se začenja muslimanski sveti mesec ramazan. Ob tem po navedbah neimenovanih egiptovskih virov še vedno potekajo pogovori za prekinitev ognja v Gazi. Ameriški predsednik Joe Biden pa je zavzel kritično stališče do pristopa izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja k vojni. Ponovil je, da ima Netanjahu pravico braniti Izrael in preganjati Hamas, vendar mora več pozornosti nameniti življenjem nedolžnih, ki ob uvedenih ukrepih umirajo. S tem Izraelu bolj škoduje, kot pa mu pomaga, je še povedal Biden in znova pozval k premirju v palestinski enklavi. Druge teme: - Gospodarska tekma med Brusljem in Pekingom se zaostruje tudi na področju električnih vozil - Tuji delavci vse pomembnejši del delovne sile v Evropski uniji - Deskarja Košir in Kotnik druga v Winterbergu; Domen Prevc na Norveškem za las ob stopničke

Meg Stuart zase pravi, da je prebivalka sveta. Rojena v New Orleansu, šolana v Los Angelesu, kariero je začela v New Yorku, zdaj pa živi razpeta med Berlinom in Brusljem. Kako se je koreografinja in plesalka, rojena v družini gledališčnikov, znašla v svetu pliejev, improviziranja, nagibov telesa in kaj točno zanjo pomeni izražanje skozi premikanje? Kako nastopati tudi pred občinstvom, ki ne razume tvojega dela, in zakaj mora biti plesalec vseskozi v gibanju, potovati in iskati nove načine izražanja in sodelovanja?

Ozračje se je ponoči vendarle umirilo, potem ko so neurja popoldne znova podirala drevesa in drogove, odkrivala strehe in žal povzročila tudi smrtno žrtev. Na jeseniški urgenci so obravnavali tretjino več ljudi kot ob povprečnih dnevih. Med njimi je bilo več takšnih, ki so se poškodovali ob padcu dreves ali vej na avtomobil. V oddaji tudi: - V naši južni sosedi trije mrtvi in več kot sto ranjenih - Uradno Sarajevo pričakuje začetek pristopnih pogajanj z Brusljem konec leta - Nogometaši Olimpije napredovali v drugi krog kvalifikacij lige prvakov

Vlada je gospodarstvenikom predstavila ukrepe za blaženje energetske draginje. Ukrepi bodo začasni in ciljno usmerjeni. Vlada bo pripombe gospodarstvenikov uskladila še z Evropsko komisijo. Ta je danes predstavila mehanizem za omejevanje cen zemeljskega plina. Drugi poudarki oddaje: - Energetska draginja zaznamovala tudi proračunske načrte vlade. - Avstrija bo obdavčila energetska podjetja, ki v času krize kujejo dobičke. - Slovensko gostovanje na frankfurtskem knjižnem sejmu edinstvena priložnost za promocijo kulture in turizma.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Po državi je približno 17 tisoč aktivnih primerov okužbe s koronavirusom. včeraj so pri nas potrdili tisoč 255 okužb novih, delež pozitivnih PCR testov je bil nekoliko nižji kot prejšnje dni in je znašal 22,6-odstotka. V bolnišnicah se zdravi 649 covidnih bolnikov, 206 jih potrebuje intenzivno nego. Umrlo je šest covidnih bolnikov. Zato ker epidemija upada vse počasneje in se po državi že širi različica omikron, vlada napoveduje zaostrovanje ukrepov. Pod velikim vprašanjem so tudi silvestrovanja na prostem. V oddaji tudi: Sedemkrat cepljeni naj bi za to dobil majhno plačilo, preostali osumljenci so izkoristili njegovo stisko, je sporočila policija; - Predsednik Pahor ob 30-ti obletnici sprejetja ustave: bila je otrok visoke politične kulture; - Uradna Budimpešta z vztrajanjem pri spornem zakonu o migrantih še zaostruje odnose z Brusljem.

V Sloveniji potrdili štiri primere najnovejše kornovairusne različice omikron.Minister Poklukar napovedal cepilne dneve ter spremembo veljavnosti covidnega potrdila.Janša v državnem zboru o ukrepih za blaženje energetske krize in korupciji.Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano so obiskali kriminalisti.Mladi zdravniki za čim prejšnji izstop iz enotnega sistema plač javnega sektorja.Evropska unija zaskrbljena nad dogajanjem na rusko-ukrajinski meji, a ostaja previdna.Pretečene osebne izkaznice v Sloveniji uporabne do 27. marca prihodnje leto.Beograd odprl štiri nova poglavja v pristopnih pogajanjih z Brusljem.ŠPORT: Slovenske rokometašice osvojile na svetovnem prvenstvu osvojile 16. mesto.VREME: Jutri bo v večjem države megleno ali oblačno.

Čeprav sta od izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije minili že skoraj dve leti, je reševanje odprtih vprašanj po brexitu še vedno vzrok za številne napetosti med Londonom in Brusljem. Severnoirski protokol, del britanskega izstopnega sporazuma, s katerim so preprečili trdo mejo med Severno Irsko in Republiko Irsko, ki je članica Evropske unije, velja že devet mesecev, a njegovo izvajanje spremljajo številne težave. V Bruslju so napovedali, da bodo odprta vprašanja rešili do konca leta, v Londonu pa grozijo s prekinitvijo pogovorov.

Poljsko ustavno sodišče je pozno popoldne razsodilo, da so posamezni členi evropskih pogodb v neskladju s poljsko ustavo. S tem sodišče izpodbija glavno načelo evropske integracije, da imajo evropske pogodbe prednost pred pravom posameznih držav članic. Spor med Brusljem in Varšavo o spoštovanju vladavine prava se tako še dodatno poglablja. Druge teme: - Armin Laschet odstopil z mesta vodje nemških konservativcev - V parlamentu burna razprava o STA, ki še naprej ostaja brez plačila za javno službo - Vlada ob obstrukciji strank KUL predstavila proračun za prihodnjo dve leti

Brez izpolnjevanja enega od pogojev PCT kmalu ne bo več mogoče dostopati do skoraj nobene storitve. Vlada je namreč odločila, da bodo pogoji PCT od 15. septembra veljali za vse zaposlene in uporabnike storitev, izjeme bodo le redke. Izpolnjevanje pogoja prebolevnosti pa je skrajšano na 180 dni od dokazane okužbe s koronavirusom. Druge teme: - V Združenih državah številne spominske slovesnosti ob 20. obletnici terorističnih napadov - Angela Merkel na Poljskem za rešitev spora med Varšavo in Brusljem glede pravosodja z dialogom - Po letu premora se vrača Popevka: za veliko nagrado občinstva se bo potegovalo 12 skladb

Vstop v našo državo brez karantene je mogoč le s predložitvijo dokazila o prebolelosti, cepljenju ali testiranju. Barvni seznam držav namreč ne velja več, hkrati je vlada okrnila število izjem, ki lahko mejo prehajajo brez dokazil. Med njimi ni več dnevnih migranotv. Kot poudarjajo v sindikatu delavcev migrantov, je pogoj, da hitri test ne sme biti starejši od 48 ur, neživljenjski. Če jim vlada ne bo prisluhnila, napovedujejo proteste na meji. V oddaji tudi: Odnosi med Varšavo in Brusljem se zaostrujejo zaradi spornega poljskega disciplinskega senata vrhovnega sodišča. Najmanj 20 mrtvih in številni pogrešani v poplavah na zahodu Nemčije. Festival Jazz Cerkno z desetimi zasedbami prinaša raznoliko glasbo iz Evrope in Združenih držav Amerike.

V poročilu Novinarjev brez meja o svobodi medijev za leto 2021 Belgija zaseda 11. mesto. Na svetovni dan svobode medijev nam je bruseljski dopisnik Igor Jurič najprej ponudil vpogled v stanje na področju medijev v tej državi. Zlasti Slovence, ki živijo v Belgiji, je razveselila novica, da naj bi bila konec maja znova vzpostavljena letalska povezava med Ljubljano in Brusljem. Veliko manj smo, ne samo globalno, ampak tudi lokalno potovali v zadnjem letu dni. To je vplivalo tudi na spremenjene oblike dela. Evropska komisija tako namerava do 2030 prepoloviti število stavb, s katerimi upravlja v Bruslju, se pravi iz 50 na 25. Opustili naj bi predvsem stavbe, ki ležijo zunaj t.i. evropske četrti v središču mesta. Komisija je sicer že dlje časa razmišljala, kako zmanjšati število pisarn in racionalizirati delovanje. Več o tem lahko slišite v oddaji, v kateri tudi o sproščanju koronskih ukrepov in rekordno hladnem aprilu.

Včeraj je bilo ob 4442 PCR-testih odkritih 949 primerov okužbe, delež pozitivnih brisov je bil 21,4 odstotka. Sedemdnevno povprečje se je zvišalo na 640, nekoliko višja pa je s 443 tudi 14-dnevna incidenca, med regijami je tudi še vedno najslabša zasavska, najboljša pa obalno-kraška. Za deset, in sicer je zdaj 626, je manjše število bolnikov v bolnišnicah, covid pa je zahteval še sedem življenj. Se pa krepko izboljšuje stanje v domovih za starejše, odgovorni največ zaslug za to pripisujejo cepljenju. Zadnje dni je bilo v Sloveniji nekaj zmede okrog tega, koliko odmerkov in zlasti katera cepiva lahko pričakujemo v prihodnjih tednih. Preostale teme oddaje: - Policisti odkrivajo veliko lažnih potrdil o negativnih izvidih testov na koronavirus - Bo Slovenija med predsedovanjem Evropski uniji imela letalsko povezavo z Brusljem? - V brezglavem prerivanju na verskem shodu v Izraelu umrlo 44 ljudi, približno 150 je ranjenih

Tokrat gostimo Uroša Peterca. Ljubljančana, ki se je z družino preselil v Brda, natančneje v Kojsko. Z ženo Mileno sta imela v mislih tudi Ameriko, Francijo in Italijo, vendar sta povedala, da je na koncu med najbolj romantičnimi idejami zmagal kanček pragmatizma. Uroš Peterc je tudi tolmač, zato se je pred koronaobdobjem veliko gibal med Strasbourgom, Brusljem, Luksemburgom in Ženevo. Je akreditiran tolmač pri EU in predsednik mednarodnega združenja konferenčnih tolmačev s sedežem v Ženevi. Tolmači angleški, nemški, francoski, italijanski, poljski in hrvaški jezik. V svoji karieri imam 3500 različnih tolmačenj- od štetja ušesnih znamk na kozah nad Idrijo do kronanih glav in svetovnih politikov. Pred mikrofon ga je povabila Nataša Uršič.

V začetku leta smo lahko spremljali nasilen poskus onemogočanja mirnega prenosa oblasti v Združenih državah Amerike. Gre za napad na demokracijo, so se glasili odzivi z vsega sveta. Dogajanje v Združenih državah nam kaže, kam prej ali slej privede politika ščuvanja in javnega obračunavanja s političnimi nasprotniki in kritiki. Po dokončnem odhodu Velike Britanije iz Evropske unije in dosežem sporazumu z Brusljem ima britanska diplomacija v tem letu priložnost, da se izkaže pri eni najpomembnejših nalog svetovnih voditeljev: to je letošnja podnebna konferenca, ki mora prinesti rezultate. Da človeštvo ima znanje, dokazuje nadvse hitra izdelava cepiva – oziroma celo več cepiv – proti koronavirusu. Manjka pa politične volje in zavedanja odgovornosti.

Vlada je na sinočnji dopisni seji podaljšala ukrepe o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Po sinočnjem posvetu z direktorji bolnišnic in s predstavniki gospodarstva bo ožja vladna ekipa sicer o ukrepih za zajezitev koronavirusa znova razpravljala danes zvečer in ocenila, kako naprej. Možno je sproščanje nekaterih ukrepov, a samo v regijah z boljšo epidemiološko sliko. V oddaji tudi o tem: - Izteka se rok za dogovor o trgovinskih odnosih med Brusljem in Londonom - Mineva 25 let od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma - Velika nagrada Evropske filmske akademije danskemu filmu Nažgani - Na ekipni tekmi v Planici danes namesto Timija Zajca Peter Prevc

Teden neslavnih koronskih rekordov je prinesel omejitve gibanja in poslovanja, tokrat v bolj okuženih statističnih regijah, označenih z rdečo. Nekaj je nerganja nad nošenjem mask na prostem, še več zaskrbljenosti zaradi gospodarskih posledic zapiranja oziroma pripiranja vrat gostiln, fitnesov in drugih storitvenih obratov. V oddaji osvetljujemo tudi odločitev o šolanju na daljavo in z opisom razmer v zdravstvu pokažemo razloge, zakaj so ti ukrepi nujni. Pogovarjamo se z novim kmetijskim ministrom, komentiramo kaotična pogajanja med Brusljem in Londonom o prihodnjih odnosih in spremljamo ameriško predvolilno zmešnjavo. O teh in drugih ključnih dogodkih tedna ob petih na Prvem s Snežano Ilijaš.

Le dva meseca in pol je do trenutka, ko bo med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo popustila vez članstva; kakšen bo njun prihodnji politični, gospodarski in trgovinski odnos, pa še vedno ostaja neznanka. Dogovora o tem še ni, pogajanja med Londonom in Brusljem, ki za dozdajšnji neuspeh krivita drug drugega, so vse bolj intenzivna. Časa zmanjkuje, vprašanje pa je, koliko manevrskega prostora ostaja za popuščanja in zaostrovanja pri pogajalskih pristopih k iskanju kompromisa, pa naj gre za varstvo konkurence, dostop do ribolovnih revirjev oziroma trga z ribjimi proizvodi, upravljanje sporazuma ali pa iskanje tretjega, ki bo odločal o morebitnih sporih. Kako je ta tema zaznamovala zasedanje voditeljev držav in vlad članic Evropske unije poročamo z našega bruseljskega dopisništva, razvoj dogodkov v procesu brexita pa v studiu komentirajo dr. Andreja Pegan, raziskovalka na Univerzi Northumbria v Newcastlu, Tine Kračun z Inštituta za strateške rešitve in dr. Mitja Kovač z ljubljanske Ekonomske fakultete. Avtor oddaje in voditelj je Luka Robida.

Vlada je po več kot dveh mesecih čez noč preklicala epidemijo covida-19 in odpravila karanteno ob vstopu v Slovenijo, niz ukrepov za preprečevanje okužbe pa ostaja veljaven. Komentiramo, kaj konkretno to pomeni, tudi za pomoč gospodarstvu in za turiste z obeh strani meje. Razčlenjujemo dileme ob vračanju dela otrok v šole ter spor o vlogi okoljskih organizacij pri infrastrukturnih projektih. Kriza je doma zaostrila odnose med vlado in civilno družbo, v Evropi pa med Brusljem in Berlinom, v zvezi s pristojnostmi Evropske centralne banke. Sprašujemo se o dobrih in slabih posledicah krize na položaj filma. O vsem tem v mozaični oddaji z Natašo Mulec.

Po potrditvi prvih primerov okužbe s koronavirusom pri nas pristojni iščejo in testirajo vse, ki so bili z okuženima v tesnejšem stiku. Kot opozarjajo, brez znakov bolezni NI potrebe po obisku zdravnika, če pa jih zaznate, ga najprej pokličite. Medtem so v Ljubljani vstopno točko za bolnike s sumom na okužbo vzpostavili na Metelkovi, država pa pripravlja ukrepe za gospodarstvenike, ki bodo prizadeti zaradi virusa - med drugim sofinanciranje plače delavca, ki bo čakal na domu. V oddaji še: - Kemis ima spet elektriko, a mu bodo prepovedali obratovanje - Evropski predlog prepovedi letenja na severu Sirije - Največ razhajanj med Londonom in Brusljem pri ribištvu in konkurenčnosti

Za nami je dobra polovica meteorološkega poletja in zdi se, da se bo to poletje v zgodovino vpisalo kot eno od najtoplejših. Evropska mesta pestijo visoke temperature. Velika Britanija je z novim premierjem dobila tudi novo vlado, v kateri se je zamenjala polovica ministrov. Igra živcev med Londonom in Brusljem bo trajala do 31-tega oktobra. Nepredvidljivost in nenačelnost bosta stalnici v prihajajočih mesecih. Angela Merkel že od novembra 2005 zaseda kanclerski položaj. Njeno delo v javnomnenjskih raziskavah še vedno ocenjujejo kot zelo dobro, medtem ko se njeni Krščansko-demokratski uniji podpora zmanjšuje. Slovenski kandidat za evropskega komisarja Janez Lenarčič je dobil podporo pred odborom, zdaj ga čaka še presoja von den Leynove o spolno uravnoteženi evropski komisiji. Da bi preprečili lanske zamude, so na Centrih za socialno delo zavihali rokave in uvedli nove ukrepe. Obljubljajo, da bo tokrat delo opravljeno pravočasno.

Venezuela je trenutno država z dvema predsednikoma. Enim z oblastjo in drugim, ki jo išče tudi s pomočjo mednarodnih zaveznikov. Teh ima ta čas malo predsednica britanske vlade, Theresa May. Poslanci v Londonu želijo, da z Brusljem doseže nov dogovor o izstopu, čeprav je že nekaj časa jasno, da je dogovor o izstopu, ki so ga poslanci pred tedni zavrnili, edini možen dogovor o izstopu iz Unije. Možne izhode iz labirinta brexita bo v tokratni oddaji iskal Matjaž Trošt.

Tik preden naj bi Velika Britanija izstopila iz Evropske unije, še vedno ni jasno, na kakšen način, če sploh, se bo to zgodilo. Potem, ko je britanski parlament zavrnil dogovor o brexitu, ki ga je z Brusljem sklenila premierka Theresa May, je možno prav vse: tudi preložitev brexita in še en referendum o tem vprašanju. Izredne razmere, ki so posledica snežnih zametov zlasti v Avstriji, Nemčiji in Švici, se počasi umirjajo. Medtem pa se v Avstraliji soočajo s hudo vročino, zaradi katere množično umirajo nekatere vrste živali. V zadnjih treh desetletjih so izumrle številne žuželke, ki so glavni vir hrane nekaterim vrstam ptic, in glavni opraševalec številnih rastlin. Špela Novak.

V času, ko je Evropska unija pred velikimi izzivi – od brexita, pogajanj o novem proračunu do evropskih volitev – predsedovanje Svetu Evropske unije prvič prevzema Romunija. Zaradi poskusov vlade, da razrahlja boj proti korupciji, predvsem zato, ker so vanjo vpleteni tudi številni najvišji politični predstavniki, je Bukarešta že zdaj v sporu z Brusljem. Ta ji očita teptanje vladavine prava, doma pa se spopada s protesti. V Romuniji se krepi nacionalistična retorika, očitajo ji tudi, da je morda na predsedovanje pripravljena tehnično, da je država globoko razdeljena ter da ji grozita politična in gospodarska nestabilnost. Priložnost, ki jo ima kot predsedujoča, bi se tako lahko spremenila v razočaranje in obračunavanja znotraj države in z Brusljem. Prislunite oddaji Boštjana Anžina.

V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.

Italija ima drugi najvišji javni dolg v Evropski uniji in velike strukturne težave, ki so jih reševale, ne pa tudi rešile, že številne vlade. Rast gospodarstva je skoraj neopazna, njegov obseg pa še vedno pod ravnjo izpred desetih let. Občutek frustriranosti se je tako opazno razširil v vse plasti italijanske družbe. Politično prizorišče je zaznamovalo nenehno iskanje novih alternativ, ki je letos privedlo do oblikovanja protislovne desne populistične vlade Giuseppeja Conteja. A kako je mogoče, da sta stranki s skoraj nezdružljivima političnima programoma oblikovali vlado, ki uživa več kot 60-odstotno podporo? Je volilna podpora postala politični cilj in kaj imajo od tega državljani?