Podcasts about celovca

Odnos najvišjih političnih predstavnikov države do manjšin je pokazatelj razvoja demokracije, zato so pomembna tudi sporočila, ki jih ti dajejo ob svojih obiskih. Kaj je na srečanjih s predsednikoma Italije in Avstrije sporočala slovenska predsednica Nataša Pirc Musar? To ni političen song je naslov nove predstave Teatra Rampa iz Celovca, ki jo je oblikovala ekipa mladih koroških slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev. Režiserka Julija Urban je v predstavo o korupciji in manipulaciji vključila sodobne tehnologije, brez katerih, se zdi, ne znamo več živeti. Ustavimo se na Opčinah, kjer so potekali jubilejni 60. študijski dnevi Draga, povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji - , ki bo potekal v središču Trsta in se posvetimo izzivom, s katerimi se soočajo mladi zamejski kmetovalci.   Foto (Mateja Železnikar): To ni političen song - nova predstava Teatra Rampa

Okoli 140 gledaliških igralcev in lutkarjev ter njihovih mentorjev se je letos mudilo v Ankaranu na Gledališki in lutkovni delavnici Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Potekala je že petdesetič, že vrsto let jo spremlja tudi Breda Varl, ki je zelo vpeta v lutkarstvo na Koroškem. V tistih daljnih 70-ih letih, ko je takratni tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmaier začel nagovarjat starše, nekateri temu niso bili naklonjeni. Pevski zbor je bil še sprejemljiv, za marsikoga pa kaj drugega pa skoraj več ne. A veste, poklic v umetnosti pred 50 leti ni bil socialno oz. preživetveno sprejemljiv. Gledališka delavnica nudi kreativnost na številnih področjih. Takega programa, kot se je začel pred 50 leti, jaz Sloveniji ne vidim. So delavnice, dogaja se marsikaj, ampak tukaj je kompleksno.

Krščanska kulturna zveza (KKZ) iz Celovca je letos že 50-ič pripravila Gledališko in lutkovno delavnico. V Ankaranu se je zbralo okoli 140 gledaliških igralcev, lutkarjev ter njihovih mentoric in mentorjev in pripravljalo novo odrsko sezono. Naši sogovorniki so bili: Micka Opetnik, Breda Varl, Katarina Hartmann in Martin Vrtačnik. V oddajo smo vključili še nekaj drugih novic, tudi napoved 60. Študijskih dni Draga.

Krščanska kulturna zveza iz Celovca je letos že 50-ič pripravila Gledališko in lutkovno delavnico. V Ankaranu se je zbralo okoli 140 gledaliških igralcev, lutkarjev ter njihovih mentoric in mentorjev in pripravljalo novo odrsko sezono. Glede na udeležbo, lahko sklepamo, da nas tudi letos čaka pisana kulturna jesen s številnimi krstnimi uprizoritvami. Naši sogovorniki so bili: referent za gledališče Milan Piko, strokovna sodelavca Vid Sodnik in Igor Sviderski, udeleženci Jan Fera, Ilija Kert in Elena Marcano ter režiserka Tina Oman Saksida.

Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.

Na gori sv. Heme nad Globasnico v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri že 25. leto zapored potekalo čezmejno srečanje umetnikov in umetnic iz alpsko-jadranske regije Trivium. Na treh krajih zgodnjekrščanskega romarskega svetišča bodo z glasbenimi in literarnimi prispevki pogledali nazaj, v cerkvi pa bo sledil poseben in nov program. Na željo Valentina Omana so vsi likovni umetniki in umetnice Triviuma prvih 25 let povabljeni, da za ta večer prispevajo majhen „ex voto - sliko, podarjeno zaradi obljube. V glasbenem delu bodo sodelovali: Mira Gregorič (violina), Sara Gregorič (kitara), Eva Kumpfmüller Lipuš (sopran), Helene Glüxam (kontrabas), Janez Gregorič (kitara), Roman Pechmann (akordeon), Emanuel Lipuš (tolkala) in Gerd Hermann Ortler. Umetniki besede tokratnega Triviuma pa bodo: Dominik Srienc, Alenka Resman Langus in Maximilian Achatz, še sporočajo s Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

Poletna glasbena delavnica, ki jo prirejata Dom prosvete v Tinjah in Krščanska kulturna zveza iz Celovca, že sedemnajsto leto združuje zborovske pevke in pevce ter solistke in soliste ob intenzivnem vokalnem urjenju. Tokrat so se poglobili v spoznavanje vokalnih priredb filmskih in televizijskih kompozicij. Na programu delavnice so bile zborovske skladbe iz znanih filmov, televizijskih serij, risank in glasbenih jinglov. Udeleženke in udeleženci bodo z odličnimi glasbenicami in glasbeniki usvojeno znanje predstavili na zaključnem koncertu delavnice z naslovom Filmska harmonija – zvočno potovanje, ki bo jutri ob 20.30 v Tinjah. Naslednji teden pa bo v domu Sodalitas potekal Mojstrski tečaj, ki ga bosta vodila Marcos in Bernarda Fink.

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem je to pomlad zaznamovala 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki pa še vedno niso popolnoma dosežene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih, ki bo ponovitev. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Raziskave kažejo, da je za gospodarski razvoj nujna dobra infrastruktura, kar še posebej velja na območjih, ki se soočajo z demografskim upadom. Avstrija se je odločila za posodobitev železniške infrastrukture, za katero bo namenila od 30 do 35 milijard evrov. Gre za ta hip enega največjih infrastrukturnih projektov v Evropi, pravi podjetnik Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. Konec leta bo slovesno odprta Goliška železnica/Koralm Bahn, ki bo pot med Gradcem in Celovcem skrajšala na zgolj 45 minut. Ko bo posodobitev v celoti končana, pa bo vožnja z vlakom od Celovca do Dunaja trajala 2 uri 40 minut. Kaj to pomeni za Slovenijo?

Lutkovna skupina Koroške dijaške zveze Lutke Mladje iz Celovca je na festivalu mladinske kulture Vizije 2025 za predstavo Ane Grilc - Mrličožerec prejela nagrado Vizionar, to je najvišje priznanje strokovne žirije, ter tudi zlato priznanje, sporoča Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Omenjena skupina je nagrado prejela za celostno obdelavo vsebine. Predstava Mrličožerec namreč z izvirno uporabo lutk odpira težke teme, a jih ne olepšuje, temveč razgalja s precizno umetniško vizijo. Mladi lutkarji dramaturško premišljeno, vizualno močno in ritmično dosledno gradijo predstavo. Posebno težo daje predstavi politična angažiranost mladih ustvarjalcev – njihov nastop je pogumen, neposreden in iskren. Mrličožerec je dokaz, da je lutkovno gledališče lahko prostor upora in umetnost dejanje resnice, so zapisali v obrazložitvi festivala, ki je pred dnevi potekal v Novi Gorici. Selektorji JSKD so si ogledali okrog 120 predstav in v finale uvrstili osem skupin.

V okviru Evropske prestolnice kulture so v Gorici v nedeljo odprli še zadnjo razstavo posvečeno slikarju Zoranu Mušiču z naslovom Züriška soba, dela in atelje, ki bo na ogled do 31. oktobra. Poročamo tudi iz Celovca, kjer so pred Domom glasbe ob 70. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe postavili štiri bronaste umetniške konstrukcije z naslovom 800+ akademskega slikarja Valentina Omana ter iz Vilne, kjer poteka 51. Audio Storytelling Festival, ena osrednjih evropskih platform za ustvarjalce zvočnih vsebin.

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem zaznamuje 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki še vedno niso popolnoma izpolnjene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Ena od pomembnih ustanov koroških Slovencev je tudi K in K center v Šentjanžu v Rožu, ki letos praznuje 30 letnico delovanja. V stavbi, kjer je bila nekoč ljudska šola, 1993 pa jo je kupila Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, je živahno kulturno dogajanje skozi vse leto. Letos pa je še posebej pestro prav zaradi pomembnega jubileja. Kaj vse se je, se in se bo dogajalo, pripovedujejo nekdanja poslovodja Trudi Wieser Moschitz, zdajšnja vodja Julija Schellander Obid in slikarka Zorka L Weis, ki je svojo umetniško kariero začela prav stavbi, kjer je danes K in K center. Že kot šolarka je namreč zelo rada risala.  Foto (Mateja Železnikar) - Zorka L Weis - retrospektivna razstava Zrcalo voda/Wasserspiele ob 30-letnici K in K centra  

Krščanska kulturna zveza iz Celovca že 53 let vsako drugo nedeljo v marcu pripravi koncert, na katerem se predstavijo domači pevski zbori in vokalne zasedbe ter gostje iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Letošnji koncert Koroška poje je potekal pod naslovom Življenja ples. V celovškem Domu glasbe so 9. marca nastopili Tonč Feinig trio, Kvintet Donet, moški in mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa, moški pevski zbor Vinko Poljanec iz Škocjana, ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, projektni zbor Mladina poje iz Celovca in otroški zbor Jepca iz Ledinc. Iz Slovenije je v Celovec prišel ženski kvartet Štiglic iz Ljubnega, iz Gorice pa mešani pevski zbor Lojze Bratuž. Kako je letos pela Koroška? Prisluhnite!Foto (Novice.at): zduženi zbor Koroška poje 2025

Z odprtjem razstave slikarja Karla Vouka se v teh trenutkih uradno začenjajo Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 2025. Ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca jih pripravljata Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva in Klub koroških Slovencev iz Ljubljane. Predsednik slednjega Janez Stegar je povedal, da bo odprtje v Galeriji Družina. Za glasbeni okvir bo poskrbel: vokalni kvartet “Dobniško jezero”. Prost ogled razstave do torka, 22. aprila, od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro v galeriji Družina v Ljubljani.

V Ljubljani se bodo v naslednjih dneh začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi. Ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca jih pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane. Letos bo na na sporedu kar 12 predstav. Prva bo Mali princ v izvedbi Mlade gledališke skupine iz Bilčovsa na avstrijskem Koroškem, druga pa Lutkovna predstava »Črni muc« skupine iz Ziljske doline,nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani bodo letos potekali od 22. marca do 23. aprila.

V pogovoru, katerega izhodišče je izid monografije Slovenščina v Italiji (sozaložništvo Založbe Univerze v Ljubljani in SLORI – Slovenskega raziskovalnega inštituta), za skupno mesečno oddajo slovenskega sporeda ORF iz Celovca, Radia Trst A in našega programa razpravljamo o značilnostih sodobne slovenščine v Italiji, Avstriji in v sami osrednji Sloveniji. Kakšna je njena današnja podoba v skupnem kulturnem prostoru, kako nanjo vplivajo drugi jeziki in ali je umetna inteligenca priložnost za izboljševanje njene ravni med Slovenci v Avstriji, Italiji in navsezadnje tudi v Sloveniji – o tem z gosti, sodelujejo urednica omenjene monografije dr. Matejka Grgič, dekanija Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in soizdajateljica monografije prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar ter dr. Karl Hren, direktor Celovške Mohorjeve.

»Življenja ples« je bil naslov tokratne revije Koroška poje, ki v Celovec tradicionalno privabi občinstvo z avstrijske Koroške in iz Slovenije. V Šentjakobu v Rožu prisluhnemo ženskemu pevskemu zboru Rož. Peti stilski koncert so naslovili »Obrazi ljubezni« in ga posvetili ljubezni, uporu in miru. V Bili v Reziji pokopljemo njihovega pusta, v reški Bazovici preverjamo, kakšno je zanimanje za malo planinsko šolo in gostimo Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki ima sedež v Benečiji. V Murski Soboti obiščemo Hišo sožitja, namenjeno srečevanju in sodelovanju slovenske in madžarske skupnosti. Bi lahko kaj podobnega imeli tudi Slovenci na Madžarskem? Prisluhnite!Foto: Šentjakob v Rožu - koncert ŽPZ Rož - Obrazi ljubezni

Gledališka, lutkovna in kabaretna predstava, slikarska razstava, okrogla miza o koroški cerkvi in slovenski kulturi, koncert Koroška pesem prek meja - kar 12 dogodkov bo v okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani od 22. marca do 23. aprila. Pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Predstavil jih je Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.

V spomin bengalskim študentom, ki so se leta 1952 v Pakistanu srčno zavzeli za bengalščino, 21. februarja obeležujemo mednarodni dan maternega jezika. Zatorej se s tremi slovenskimi zamejci iz okolice Trsta in Celovca sprašujemo, kakšen je položaj slovenščine v zamejstvu.

Slovenci iz Italije bodo dejavno vključeni v otvoritveno slovesnost evropske prestolnice kulture. Sodelovanje v povorki bo velika priložnost za vse njihove kulturne ustanove. Spodbudne novice o vključevanju prihajajo tudi iz ministrstva za kulturo, pravi Janko Malle, nekdanji dolgoletni vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Obiščemo Slovence na avstrijskem Štajerskem in se ustavimo v Porabju, kjer so se spomnili nekdanjega novinarja in pesnika Ernesta Ružiča. V reški Bazovici pa ujamemo kitarista Luko Verbanca.

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza iz Celovca sta 46. Tischlerjevo nagrado podelila Francu Kattnigu za njegovo „življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem“. Nagrajenec, ki je 7. januarja dopolnil 80 let, se zaradi zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti slovesnosti v Tischlerjevi dvorani. V oddaji ste lahko slišali, kaj so na prireditvi povedali predsednik Narodnega sveta Valentin Inzko, podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik in Hanzi Filipič, glavni urednik Mohorjeve založbe Celovec.

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo jutri začelo Novoletno srečanje treh Slovenij, ki ga dom pripravlja v sodelovanju s Katoliško akcijo iz Celovca. Naslov dvodnevnega srečanje je: Živeti s preiskušenim upanjem. Sobotna predavatelja sta dr. Andrej Fink in škof dr. Anton Jamnik, popoldne bodo govorili slovenskih znamenitostih v Gradcu, na sporedu bo okrogla miza mladih iz Slovenije, zamejstva in zdomstva, odprtje razstave Justine Hribernik in večerni kulturni program. Nedeljska predavatelja bosta Tone Rode in Christina Santono Sienčnik. Predavanja bo možno spremljati tudi preko Zooma. Novoletno srečanje treh Slovenije se bo sklenilo s sveto mašo rektorja tinjskega doma Jožeta Kopeiniga.

Oglašamo se vam iz Celovca, v katerem bo v Koroškem deželnem muzeju vse do začetka aprila razstava Piccaso-Warhol-Baselitz, poročamo pa tudi o skupni razstavi slikarke Cvetke Hojnik in modne oblikovalke Taje Frešer Temna stran emocij v mariborskem razstavišču Kibela in o novih izdajah Založbe ZRC.

Slovenska nogometna reprezentanca je nastope v letošnji ligi narodov sklenila s tekmo proti Avstriji. Ob analizi tekme in odzivih slovenskih igralcev ter selektorja se posvetimo še regionalni ligi v hokeju na ledu, ki se nadaljuje po reprezentančnem premoru. Olimpija je v Tivoliju včeraj gostila ekipo iz Celovca.

Gospodarstveniki iz zamejstva so se včeraj sestali v Varaždinu. Srečanje je pripravila novoustanovljena Razvojna agencija Slovencev za trajnost na Hrvaškem. Predstavniki gospodarskih organizacij iz zamejstva so se strinjali, da je tovrstno povezovanje izrednega pomena za krepitev gospodarskega sodelovanja med manjšinami in sosednjimi državami, prav tako pa je uspešno gospodarstvo tudi pomembna podstat za vse druge sfere ohranjanja slovenstva. Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je ob koncu izrazila veselje, da je zamejska gospodarska koordinacija resnično zaživela ter se že spletajo nova poznanstva in konkretni dogovori o poslovnem sodelovanju. Kot je še poudarila, urad za Slovence v zamejstvu in po svetu že dolga leta financira delovanje gospodarskih organizacij, zdaj je k temu pristopilo tudi ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. O aktualnih tematikah so govorili: predstavnik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca v Avstriji Felix Wieser, direktor Razvojne agencije Slovenska krajina na Madžarskem Tamas Kovacs, predstavnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Italije Andrej Šik in predsednica Razvojne agencije Slovencev za trajnost na Hrvaškem Lucija Vupora. Zahvalili so se državni sekretarki Humar in Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za aktivno podporo in prizadevanja. Uvodoma so zbrane pozdravili državna sekretarka Vesna Humar, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Antolić Vupora, predsedujoči Varaždinske županije Anđelko Stričak in župan mesta Varaždin Neven Bosilj. Razvojna agencija Slovencev za trajnost na Hrvaškem je bila ustanovljena letos konec septembra, z namenom povezovanje slovenskih zamejskih gospodarstvenikov in vzpodbujanja sodelovanja z matično Slovenijo.

Ob prihodu v središče Celovca, na križišču Viktringer Ringa in ceste 10. oktobra, nas pozdravi stavba Celovške Mohorjeve. Zgodovina založbe in stavbe, v kateri domuje, je polna preizkušenj tako kot celotna zgodovina koroških Slovencev. Palača, zgrajena 1893 in 94, je bila odraz pomembne vloge, ki jo je takrat imela založba, ustanovljena dobrih 40 let prej. Po koncu prve svetovne vojne je bila Celovška Mohorjeva prepovedana, zato je za slabo desetletje dejavnost preselila v Slovenijo. Leta 1940 so stavbo nacionalizirali, založba pa se je lahko vanjo vrnila šele leta 1955, ko so Mohorjevo hišo zapustile angleške zasedbene sile. Danes je v njej poleg založbe in knjigarne sedež več organizacij koroških Slovencev. Mohorjeva pa ima tam tudi zasebni vrtec in dvojezično ljudsko šolo. Kaj vse se dogaja v tej palači? Pridružite se nam na sprehodu po stavbi, ki je hkrati tudi sprehod skozi zgodovino koroških Slovencev in odraz njihove sedanjosti.

V Ljubljani se začenja festival Ignor, festival poezije, proze, performansa, eksperimentalnega zvočenja in glasbe. Na Ravnah na Koroškem obeležujejo 60 let začetka Forma vive. V teh letih je nastalo 36 skulptur, danes jih je na ogled še 32. Vabimo vas tudi na naše radijske valove, na katerih bo ob 20. uri na sporedu cikel Ars teatralis. Tema nocojšnjega dela, ki ga boste lahko spremljali v neposrednem prenosu iz Celovca tako na Prvem kot na Arsu in Radiu Ágora, je izgon koroških Slovenk in Slovencev.

V sklopu 21. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem, ki jih prirejajo Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta, bo jutri v Kulturnem centru Lojze Bratuž potekalo politično omizje, ki bo posvečeno novi politični situacij v Evropi. Pomikanje Evrope na desno pa postaja vse bolj resno vprašanje, ki zadeva jezikovne in narodne manjšine. V številnih narodnih skupnostih so nad tem pojavom zaskrbljeni. Na novo se odpira vprašanje dialoga med novimi desnimi in desnosredinskimi vladami ter narodnimi manjšinami pri koriščenju že zagotovljenih pravic, kot tudi pri nadgradnji na področju uporabe jezika, šolstva, medijev in predstavništva v izvoljenih organih javne uprave. V sodelovanju s Srečanji pod lipami, ki jih prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič bodo na spregovorili: Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij, Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste, Damijan Terpin, predsednik Slovenske skupnosti, Luka Olip, predstavnik Mlade EL in Giulia Černic, predstavnica mladih SSk in občinska odbornica v Doberdobu.

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 24. mednarodni lutkovni festival CIKL CAKL. Pripravljata ga Katoliško prosvetno društvo KPD Šmihel in Krščanska kulturna zveza KKZ iz Celovca. Na sporedu bodo predstave, ki temeljijo na klasičnih zgodbah in pravljicah, kot sta „Pika Nogavička“ ali „Sneguljčica“, do sodobnih predstav z grotesknimi vložki in virtuozno instrumentalno glasbo. Od danes do petka so v dopoldanskem času na sporedu različne predstave za šole in vrtce, na katere se je prijavilo več kot tisoč otrok. Kot je še povedal referent za gledališče pri KKZ Milan Piko, bodo na festivalu Cikl Cakl v Šmihelu pri Pliberku v petek zvečer predstave za mladino in odrasle, v soboto bo festivalski dan za družine, v nedeljo po maši pa bo premiera domače lutkovne skupine.

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem bo od torka 15. do nedelje 20. oktobra 2024 v organizaciji KPD Šmihel in Krščanske kulturne zveze KKZ iz Celovca potekal 24. mednarodni lutkovni festival CIKL CAKL. O festivalu in predstavah, ki so namenjene vsem starostnim skupinam, nam je več povedal Milan Piko, referent za gledališče pri KKZ [0:56]. Na sedežu Zadružne zveze Slovenije v Ljubljani je v sredo, 9. oktobra 2024, potekala II. Konferenca slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu. To je bilo že 47. strokovno srečanje v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa. Več sta nam povedala generalna sekretarka SSK Sonja Avguštin Čampa [25:56] in Erik Masten s Tržaškega [36:38]. V oddaji so bile sporedu tudi druge aktualne novice [21:25].

Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu. Ustavimo se na srečanju Dobrodošli doma, ki se je končalo v Celju z nastopom 250 Slovencev, ki živijo zunaj matične države. Na avstrijskem Koroškem je bil konec tedna tudi v znamenju praznovanja upora proti fašizmu in nacizmu. Na Peršmanovi domačiji v dolini Lepene je potekala osrednja slovesnost v spomin na krvave dogodke ob koncu 2. svetovne vojne. V središču Celovca pa so se na praznovanju upora med drugim predstavili koroški slovenski študentski klubi. Gostimo porabskega rojaka mlajše generacije Szabolcsa Andrejka, ki je bil na nedavnih lokalnih volitvah prepričljivo izvoljen za župana Gornjega Senika, največje porabske vasi, in obiščemo Goransko kiparsko delavnico, eno najstarejših likovnih kolonij na prostem na Hrvaškem.   Foto (Mateja Železnikar): v Celju se je na Dobrodošli doma predstavil tudi mešani pevski zbor Encijan SKD Istra iz Pulja

Ustaljeni Kulturni teden koroških Slovencev, ki je od leta 1993 približeval nemško govorečim sodeželanom kulturno ustvarjanje slovenske narodne skupnosti, bo dobil novo obliko in je preimenovan v Kulturni tandem. Prvi tovrstni niz prireditev in srečanj bo potekal med občinama Možberk, ki leži severozahodno od Celovca in Železna Kapla/Bela, ki je najjužnejša avstrijska občina. Slovensko odprtje bo v jutri v Možberku. Zbrane bo nagovoril deželni glavar Peter Kaiser, v kulturnem sporedu bodo nastopili tudi: Slovensko prosvetno društvo Zarja Železna Kapla, Klika, saksofonist Stephan Lerchbaumer, združeni pevski zbor Moosburg & Wölfnitztal ter tamburaška skupina Tamika. Doslej je bil Kulturni teden enotedenska prireditev, Kulturni tandem se naj bi vsakič odvijal več mesecev. Prvi, projektni, bo trajal vse do februarja prihodnjega leta. Prireditve bodo v obeh partnerskih krajih in tudi v Celovcu.

Mohorjeva družba iz Celovca je izdala novo pesniško zbirko Toneta Rodeta z naslovom Nablus. O tem zakaj nosi naslov Nablus in če je to kaj povezano tudi s svetopisemsko Samarijanko smo se pogovarjali z avtorjem.

Svetovni slovenski kongres v okviru projekta »Slovensko obrobje« v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Gorski kotar pripravlja tradicionalno srečanje zborov ob veliki noči, ki bo jutri zvečer v cerkvi sv. Vida v Prezidu na Hrvaškem. V duhu čezmejnega povezovanja bodo na koncertu sodelovali cerkveni pevski zbori z obeh strani meje. V kulturnem centru na Trbižu pa se bo to nedeljo popoldne odvijala pevska revija Koroška in Primorska pojeta. V Beneški palači bodo letos nastopili Moški pevski zbor Triglav, Vokalna skupina Novum, Moški pevski zbor Bilka, Ženski pevski zbor Ajda, Mešani pevski zbor Gorotan, Goriški komorni zbor in Vokalna skupina Šumljak. Vstop na prireditev, ki se odvija pod pokroviteljstvom Občine Trbiž, je prost. Letošnjo izvedbo revije Koroška in Primorska pojeta po poročanju petnajstdnevnika Dom organizira Slovensko kulturno središče Planika v partnerstvu z Združenjem don Mario Cernet in v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, z Zvezo slovenskih kulturnih društev, z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, z Zvezo pevskih zborov Primorske in z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Na koncertu so nastopile Dečle Danice, ženski zbor leta 2023, dekliška vokalna skupina Jamzi iz Celovca, ki je dobila najvišjo oceno na deželnem zborovskem tekmovanju, mladinski zbor Slovenske gimnazije, skupina Sweethearts iz Dobrle vasi, Lipov cvet iz Velikovca, skupina Sanje iz Suhe ter pevke Voxon glasbene akademije iz Pliberka. Iz Slovenije je v Celovec prišel večkrat nagrajeni dekliški zbor gimnazije Celje – center, iz Gorice pa mladinski mešani zbor Emil Komel, dobitnik najvišjih priznanj v Italiji in Sloveniji. Eden od vrhuncev je bil nastop zbora Mladina poje, ki se je predstavil tudi s posodobljeno ljudsko Dekle na vrtu, in priredba pesmi skupine Bališ Živ tvoj dan, ki so jo zapeli združeni zbori in skupine. Prisluhnite kako je zvenela posebej mladostna Koroška poje!   Foto(Novice.at): Zbor Mladina poje pod vodstvom Lucije Haab na Koroška poje 2024

Na osrednjem koncertu Krščanske kulturne zveze so letos nastopili le mlade pevke in pevce, skupaj jih je bilo več kot 200. V posnetku prvega dela ste slišali: Dečle Danice, Zbor višje stopnje Slovenske gimnazije, Lipov cvet, JAMzi, Sweethearts in Skupino Sanje. Koncert je pripravila Krščanska kulturna zveza iz Celovca, za posnetke se zahvaljujemo slovenskem uredništvu ORF iz Celovca. Posnetek najdete na tej povezavi. V oddaji smo predstavili tudi prireditve, ki bodo v nadaljevanju letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani.

Lojze Wieser je avtor in založnik iz Celovca. Pred štiridesetimi leti je začel izdajati književnost evropskega vzhoda, in dal s tem obraz številnim literaturam te regije. Pravi, da je doživel dovolj vzponov in padcev, počasi bo sprostil kočijaževo pot ter vajeti založništva predal v mlajše roke. Govorili smo o kulinariki, raziskovanju ozadij tradicionalnih jedi širšega evropskega prostora, ki ne poznajo meja. V pogovoru pa začutili tudi hrepenenje po narodni kulturi in moč zamejskih ljudi v njenem ohranjanju. Pravi: “Preko prehrane, receptur in preko kuhanja, lahko veliko izvemo o preteklosti naših prednikov in veliko izvemo tudi o kulturnih možnostih soočanja z življenjem. Vse kar pojemo, kar spremenimo iz enostavnih dodatkov v izjemno jed, v sebi nosi zgodovinski spomin. Primer slovenskega kulturnega prodora v zadnjih štiridesetih letih nam da nekaj vedeti: Kultura, literatura, ki je vsakič individualna stvar - ki nikoli ni kolektivna, ampak postane seveda nosilec kolektivne misli, je sposobna razviti odnos medsebojnega spoštovanja. Če bi se tega bolj zavedali, in bi se ob tem naslonili na kulturo in literaturo, bi medsebojna nasprotovanja, ki čedalje bolj silijo v tretjo svetovno vojno, znali presegati.”

Pri rojakih na avstrijskem Koroškem je te dni še posebej živahno. V Pliberku so se s praizvedbo plesno gledališke predstave V vsem sem nezmerna poklonili avstrijski literatki Christine Lavant. Idejni oče in režiser Zdravko Haderlap je zbral vrhunsko mednarodno zasedbo, v kateri je več slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk. Pestra kulturna dejavnost koroških Slovencev je na ogled tudi v Ljubljani, kjer so se z odprtjem razstave likovnih del Vincenca Gotthardta v galeriji Družina začeli letošnji Koroški kulturni dnevi. Kaj prinašajo? Tradicionalna revija Koroška poje v nedeljo v Celovcu bo posebej mladostna, saj bodo nastopili zgolj mladinski pevski sestavi, pravi Martin Kuchling, poslovodja Krščanske kulturne zveze. Na Proseku pa so se ob dnevu žena z razstavo poklonili »rožnarcam«, sovaščankam, ki so si kruh služile s prodajo rož v bližnjem Trstu in s svojo podjetnostjo krepile samozavest celotne narodne skupnosti. Foto: delo Vincenca Gotthardta   

Sanje Antona Fenkart je Koroška Slovenka, doma iz Celovca, ki je na Dunaju študirala astronomijo, že dobro leto pa v CERNU, in sicer kot pomočnica urednika revije Cern Courier, ki piše o novostih na področju fizike delcev, predvsem za zainteresirano strokovno javnost. Mojca Delač je med obiskom organizacije, kjer so pred dobrim desetletjem odkrili tudi Higgsov bozon, Sanje Fenkart povabila pred mikrofon Prvega.

Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih? O tem državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, in Robert Frandolič, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. Z direktorjem Razvojne agencije Slovenska krajina Tomažem Kovačem se pogovarjamo o gospodarskem razvoju Porabja. Gostimo učiteljico slovenskega pouka na Hrvaškem Romano Turkušić Škrab, ki je v reški Bazovici prevzela poučevanje najmlajših, in se ustavimo v Šentjakobu v Rožu, kjer so se s koncertom »Ano štimo sem jes slišov« poklonili Lajku Milisavljeviču, etnomuzikologu, zborovodju in avtorju številnih priredb slovenskih, koroških in pesmi drugih narodov.   Foto (STA/Tamino Petelinšek): Prva letna konferenca zamejske gospodarske koordinacije v Planici  

Včeraj je na Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru potekalo zaključno tekmovanje letošnjega govorniškega natečaja. Nastopilo je šest kandidatov iz slovenske gimnazije v Celovcu, dvojezične trgovske akademije iz Celovca in šentpetrske šole. Njihove nastopa so ocenjevali Vincenc Gotthardt, Sara Pan, Jurij Perč, Martina Piko-Rustia, Nadja Volavšek-Kurasch in Miha Vrbinc. Prvo nagrado prejme Maks Rozman iz slovenske gimnazije za govor o temi: „Bodi to, kar hočeš biti ali (p)ostani to, kar si! Prišepetovalci in vplivnice nam sugerirajo, da vsak lahko postane vse na svetu. Kje vidiš ovire, kje možnosti za uresničitev same/ga sebe?“ Drugo nagrado prejmeta Dana Gregorič iz slovenske gimnazije in Urh Sušnik iz Dvojezične trgovske akademije. Nagrade in priznanja bodo prejeli ob podelitvi Tischlerjeve nagrade 2024 Karlu Smolleju ta ponedeljek zvečer v Mohorjevi hiši v Celovcu, sta sporočila organizatorja, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza.

Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss si želi, da bi zaživel skupni sklad obeh držav. Na avstrijskem Koroškem bodo mladi lahko vnovič sodelovali na natečaju pisanja v slovenskem jeziku. Kakšne so teme 14. Pisane promladi, pojasnjuje Jasna Černjak iz Volbakove ustanove, ki skupaj z obema krovnima kulturnima organizacijama pripravlja natečaj? O začetkih delovanja Krščanske kulturne zveze, ustanovljene konec leta 1953, pa pripoveduje eden od podpredsednikov zveze in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko.   Foto(Novice.at): 70. slovenski ples SPZ iz Celovca

Hokejisti Olimpije so v razširjenem avstrijskem prvenstvu gostili KAC, moštvo iz Celovca. Košarkarje Olimpije pa zvečer čaka zadnja tekma evropskega pokala v letošnjem letu, v gosteh se bodo pomerili s Prometeyem.

Hokejisti Olimpije so v razširjenem avstrijskem prvenstvu gostili KAC, moštvo iz Celovca. Košarkarje Olimpije pa zvečer čaka zadnja tekma evropskega pokala v letošnjem letu, v gosteh se bodo pomerili s Prometeyem.

Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom. Učenju slovenščine je namenjen tudi podkast Radia Agora Mejašinji/Grenzgängerinnen, ki ga predstavljamo. S podelitvijo nagrad in priznanj najboljšim na natečaju Porabske litere so rojaki v Porabju praznovali 25-letnico Slovenskega doma in generalnega konzulata. Ustavimo pa se tudi v Celovcu, kjer se je s koncertom sklenilo praznovanje 70-letnice tamkajšnjega slovenskega kulturnega društva, in v ljubljanskem Cankarjevem na poetični predstavitvi Slovencev iz Italije.   Foto (Mateja Železnikar): novinarska konferenca OKS o zamejskem športu (z leve Ivan Peterlin, Franjo Bobinac, Miran Kos in Marijan Velik)  

Najstarejša slovenska revija v svetu je pred dnevi praznovala 90-letnico neprekinjenega izhajanja. O Duhovnem življenju smo se na začetku pogovarjali z urednikom Tonetom Mizeritom. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa je na ogled razstava slovenskih ilustratork iz zamejstva Katerine Kalc in Dunje Jogan z naslovom V svetu domišljije [več od 15:57naprej]. Mohorjeva iz Celovca je s partnerjema iz Gorenjske pripravila nov projetk Lingua. Več nam je povedal direktor dr. Karl Hren [od 25:47]. Ob koncu oddaje pa še o življenju Slovencev v Kanadi [od 35:00 naprej] - prispevek Marjana Kolariča z letošnjega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru.

Od jutri do petka bo na avstrijskem Koroškem potekala Tribuna, kakor se od leta 2012 naprej imenuje srečanje gledaliških skupin. Jutri dopoldne bo v Kulturnem domu Dobrla vas trikrat s predstavo Pripovedi iz vesolja za vrtce in šole nastopila Lutkovna skupina Lutke Srce, Dobrla vas. Uradno odprtje Tribune bo jutri ob 19.00 v Kammerlichtspiele v Celovcu, sledila bo predstava Norci iz Helma skupine Sami močni KPD Šmihel. V četrtek in petek bodo v Celovcu predstave za šolske skupine, in sicer bodo nastopile skupine iz KPD Šmihel, SPD Bilka, Teatr Srce Dobrla vas, Čopiji Kotmara vas, SPD Danica Šentprimož, KPD Planina Sele. V četrtek zvečer bo premierno s predstavo Frankenštajn nastopila skupina Lutke Mladje. Kot še sporoča organizator, Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Tribuna vsako leto zrcali bogato ustvarjalnost slovenske otroške, mladinske in odrasle gledališke ter lutkovne dejavnosti na Koroškem.

V Mestnem gledališču v Celovcu je bila sinoči premiera predstave Der Tod und das Mädchen (Deklica in smrt) čilskega avtorja Ariela Dorfmana, ki jo je režirala koroška Slovenka Mira Stadler. 30-letna absolventka seminarja Max Reinhardt je bila tokrat prvič v vlogi režiserke osrednjega celovškega gledališča. Prva ponovitev predstave bo jutri, naslednja v torek, nato pa še do 18. februarja. Mira Stadler je v dunajskem Burgtheatru postavila predstavo z naslovom Mädchen wie die, za kar je prejela nagrado stella. Pozornost je pritegnila tudi s predstavami v münchenskem Residenztheatru in v okviru obeležitve stoletnice koroškega plebiscita CarinthiJA2020. V Burgtheatru je delovala tudi kot asistentka režije. V celovškem teatru Kammerlichtspiele je s komedijo Tatsächlich Liebe pritegnila množično občinstvo. Svojo naslednjo režijo bo predstavila v Gradcu, je še objavilo slovensko uredništvo ORF iz Celovca.

Ob četrtkovem dokončnem odločanju o širitvi schengenskega območja na Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo nekatere članice Unije izražajo dvome glede ustreznega varovanja zunanje meje Unije in strah pred porastom števila migrantov. Ob tem na nekaterih notranjih mejah še naprej velja mejni nadzor – med drugim tudi na avstrijsko-slovenski meji. Možnost ohranitve nadzora na meji s Hrvaško omenja tudi Slovenija. V katerem primeru bi se odločila za to? Tudi o tem voditeljica Špela Novak z našimi dopisniki in gosti.Sogovorniki: Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade;dr. Jure Požgan s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani;dopisniki RTV Slovenija iz Zagreba, Beograda, Celovca in Bruslja: Tanja Borčič Bernard, Boštjan Anžin, Petra Kos Gnamuš in Igor Jurič.