Podcasts about prihaja

Ob 10. uri je v znamenje žalovanja zastala vsa Avstrija; oglasili so se tudi zvonovi.Strokovnjak za varnost Boštjan Perne po pokolu v Avstriji: Treba je ravnati preventivno ter zaznati in ustrezno razrešiti stiske posameznikov.Ustna obravnava o garaži pod tržnico prekinjena; protest opozoril na nepravilnosti.V NSi z novelo za nižje najemnine za mlade in boljše pogoje za samostojne podjetnike. Direktor ZPIZA o pokojninski reformi - pričakovali smo, da bo treba delati 42 let, tako pa je ostalo pri številki 40.Slovenska demokratska stranka opozarja na demografsko zimo in poziva k ukrepanju.Prihaja prvi vročinski val. Najbolj vroče bo na Primorskem; Arso izdal rumeno opozorilo.ŠPORT: Naši vaterpolisti po zmagi nad Veliko Britanijo uvrščeni na evropsko prvenstvo.Slovenski nogometaši v zadnji pripravljalni tekmi premagali Bosno in Hercegovino.Vreme: Danes in jutri večinoma jasno; nocoj bo na severu in vzhodu več oblačnosti.

Tommy Budin in Denis Daneu sta akademsko izobražena glasbenika s Tržaškega, ki že pet let igrata v Ansamblu Saše Avsenika. Ko sta opravila avdicijo in bila sprejeta v ansambel, so se jima uresničile sanje, pravita, saj sta z narodozabavno glasbo povezana od najzgodneših let. In kako je potovati po vsem svetu in spoznavati rojake na drugih kontinentih? Se ljudje čudijo, da govorita slovensko, čeprav prihajata iz Italije? Kako je z domom in domovino? Prisluhnite!Kako je potovati po vsem svetu in spoznavati rojake na drugih kontinentih? Se ljudje čudijo, da govorita slovensko, čeprav prihajata iz Italije? Kako je z domom in domovino?    

Izrael je ostro kritiziral včerajšnjo odločitev Evropske unije, da ta zaradi stopnjevanja vojaške ofenzive na Gazo in blokade humanitarne pomoči pregleda prostotrgovinski sporazum z Izraelom. Po mnenju izraelskih oblasti gre za popolno nerazumevanje kompleksne resničnosti. Na območje Gaze je po enajstih tednih blokade vstopilo nekaj več kot sto tovornjakov s humanitarno pomočjo, a ta še vedno ni dosegla prebivalcev. Druge teme: - Predsednica Pirc Musar ob obisku Bruslja poudarila, da je širitev Unije geopolitična nuja. - Računsko sodišče: črpanje sredstev iz načrta za okrevanje v minulih štirih letih premalo učinkovito. - Maturanti na ulicah 34-ih evropskih mest so se opoldne znova zavrteli ob melodijah četvorke.

V današnji epizodi govorim o radovednosti – tisti notranji iskrivi sili, ki nas žene k raziskovanju in odkrivanju novih poti. Družbena omrežja so postala kletka hitrih informacij, kjer radovednost nima dovolj prostora za razvoj. Zato sem ustvarila Radovednice – prostor, kjer lahko razvijam misli brez pritiska algoritmov in gradim skupnost radovednih žensk, ki si upamo raziskovati, postavljati vprašanja, dvomiti in rasti.

Drugi poudarki: - V večerni dežurni zobozdravstveni službi v Mariboru pacienti plačujejo različno - dražja je za paciente iz občin, ki niso ustanoviteljice zdravstvenega doma. - Direktor zdravstvenega doma v Idriji ostaja Tomaž Glažar. Dobil je prepričljivo podporo tako pri zaposlenih kot v mestnih svetih. - Dom starejših Grosuplje ima velike načrte, izziv utegnejo biti kadri - Ljubljanski župan miri - Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Križank nihče ne bo metal na cesto

Iz slovenskih bolnišnic poročajo o velikem številu bolnikov z okužbami dihal, vrhunec pa še prihaja. Gostili smo Zorana Simonovića iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje; med drugim smo preverili, kateri tip gripe prevladuje in kakšne so preventivne aktivnosti za preprečevanje širjenja okužb.

Na koncertu cikla Solo e da camera je 21. februarja 2024 nastopil harmonikar Mile Đurđević Žojan. Prihaja iz glasbene družine iz Smedereva v Srbiji, kjer je končal srednjo glasbeno šolo. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral v razredu Boruta Zagoranskega, eno leto je preživel tudi na izmenjavi Erasmus na Glasbenem konservatoriju v Trstu. JOHANN SEBASTIAN BACH: UMETNOST FUGE, BWV 1080: CONTRAPUNCTUS SOFIA GUBAIDULINA: DE PROFUNDIS ZA HARMONIKO JOŠT JUHANT: LUMEN ZA HARMONIKO IN ELEKTRONIKO "Če razumemo instrument kot umeten podaljšek človeškega telesa, potem je harmonika v rokah mojstra Mileta izrazita potrditev takega razumevanja." Lojze Lebič

Ne glede na vse, kar se dogaja, kar se je dogajalo in kar je pred dva tisoč leti doživljala tako imenovana Sveta dežela, Bog prihaja v ta svet. Prihaja ne glede na razdejanje, na sovraštvo, na prepire in prevare, na krivične sodbe, na samozadostnost vladajočih, prihaja … Želi nam biti blizu, želi biti naš brat, eden izmed nas. Prinaša nam blagoslov, upanje, tolažbo … Bog prihaja, kaj pa mi?

Ukrajinska pianistka Olena Tsymbal je februarja nastopila na koncertu cikla Solo e da camera Akademije za glasbo, v njeni izvedbi pa nas čakajo 4 impromptuji, op. 90 Franza Schuberta. Prihaja iz vasi Mihailovka v Ukrajini, tamkajšnjo glasbeno šolo začela obiskovati pri sedmih letih. Že v času šolanja se je udeleževala različnih regijskih klavirskih tekmovanj, leta 2018 pa je izobraževanje tam končala z odliko. Leta 2019 se je vpisala na Konservatorij za glasbo v mestu Zaporožje in tam študirala pri Oleni Sergejevni Beketovi, na ljubljanski akademiji pa je njen mentor Vladimir Mlinarić.

Večina bioloških zdravil po načinu delovanja spada med tarčna, kar pomeni, da se specifično vežejo na molekule, ki so neposredno vpletene v mehanizme nastanka bolezni. Za razliko od klasičnih zdravil, ki jih pridobimo s kemično sintezo v epruveti, so biološka proizvedena v živih celicah. Z njimi uspešno zdravimo številne avtoimunske bolezni, a pri nekaterih bolnikih so slabše učinkovita. Prav ta neodzivnost je področje, ki ga raziskuje dr. Uroš Potočnik, redni profesor na Medicinski fakulteti in Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, tudi predstojnik Centra za humano genetiko in farmakogenomiko na MF UM. Prof. dr. Uroš Potočnik je letos prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju raziskovanja genoma za personalizirano medicino. Z naprednimi genomskimi analizami je odkril nove biooznačevalce, ki pomagajo bolje razumeti odziv bolnikov na biološka zdravila, sploh tistih s kroničnimi boleznimi, kot sta astma in kronična vnetna črevesna bolezen. V pogovoru z njim o tem, pa o uporabi umetne inteligence, begu možganov, sodelovanju z industrijo.

Jutri bo izšla biografija nekdanje kanclerke Angele Merkel z naslovom SVOBODA. Časnik Die Zeit je objavil nekaj odlomkov iz knjige, ki je menda nastajala brez peresa v senci. Nekdanja kanclerka je imela kar nekaj pomnjenja vrednih srečanj z Donaldom Trumpom, ki je bil vnovič izvoljen za predsednika ZDA. Se je Merklova glede njega izrazila diplomatsko? Mineva tretji teden, odkar ima Nemčija manjšinsko vlado. Se to kaj pozna v državi? Pozornost se že usmerja v kanclerskega kandidata krščansko demokratske unije (CDU) Friedricha Merza, ki bi lahko bil naslednji kancler. Bi z njim nastopile velike spremembe?

Kakšne lumparije bo prihodnja štiri leta počel stari oziroma novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, verjetno ve le on. Čeprav je bilo že večkrat dokazano, da je težko verjeti njegovim besedam, je vseeno treba njegove govore včasih jemati z vso resnostjo, čeprav niso povsem resni. Med kampanjo je poudarjal, da bo vladal z enostavnim načelom: če sem nekaj obljubil, bom to izpolnil. Eden izmed Trumpovih uspehov je tudi to, da je ljudi prepričal, da se bori proti sistemu, ki zatira navadne, neopazne ljudi z zdravo kmečko pametjo. To so zdaj vrednote, ki štejejo. Demokracija in pravice žensk pa sta že preveč abstraktna pojma. Preveč woke oziroma prebujeno, bi kdo rekel. Slovita umetnica Marina Abramović je v intervjuju pri Marcelu poudarila, da bi bil svet boljši brez Trumpa. Morda res potrebujemo več Gandijev, Mandel, Milanov in Quincijev. Nove junake. Ampak takšni so časi in morale. Toda kljub temu bodo pesmi tudi v takšnih časih. Pesmi o takšnih časih, če parafriziramo Brechta. Trumpova zlata doba bi lahko prinesla tudi svetobolje, ki bo dalo nove junake. Tonska mojstrica: Nina Kač Novinar: Gašper Andrinek, gasper.andrinek@rtvslo.si

Podatki Statističnega urada RS kažejo, da se največ parov poroči na soboto, lani je bil september mesec z največ sklenjenimi zakonskimi zvezami, sledila sta junij in maj. V letu 2023 je zakonsko zvezo sklenilo 6.388 parov. Kaj pa cerkvene poroke? V Sloveniji se je v dvajsetih letih število cerkvenih porok prepolovilo, na 1000 katoličanov beležimo 1,4 poroke. Podatki so razvidni iz letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2023, ki zajema podatke za desetletje od 2012 do 2022. Zakaj prihaja do upada porok, kje tičijo glavni razlogi? Naši gostje bodo župnik Jože Vehovar iz Rogaške Slatine ter zakonca Minka in Jože Erjavec.

Gospod Branko Brečko je eden tistih upokojencev, katerih dnevi minevajo ob bogatem udejstvovanju in raziskovanju. Pravi, da bi si v pokoju vsak moral najti nekaj, kar ga veseli in bi mu popestrilo vsak dan. Sam je aktiven na več področjih, poleg vsega, o čemer pripoveduje, sodeluje tudi z revijo Vzajemnost in Svet ptic, pa tudi v Planinskih utrinkih Planinskega društva Brežice. Prihaja iz Gornjega Lenarta. Z Lucijo Fatur sta pogovor začela pri glasbi. Gospod Branko Brečko igra na svoje citre, še vedno pa ima tudi stare očetove.

Kavcijski sistem embalaže pijač je v Evropi vedno bolj razširjen. Morda ga bomo v prihodnje imeli tudi v Sloveniji. Zanj se najbolj zavzemajo v industriji pijač, ki bo morala v prihodnjih letih dosegati evropsko določene cilje na področju embalaže in odpadne embalaže. Nov sistem ločenega zbiranja plastenk in pločevink bi terjal začetni vložek, a njegovi zagovorniki izpostavljajo številne prednosti v primerjavi s sedanjim sistemom odvoza in ločevanja odpadne embalaže. To so: večja stopnja vračanja, zmanjšanje onesnaženja, nižje emisije CO2, razpoložljivost recikliranega PET materiala in aluminija visoke kakovosti, doseganje ciljev krožnega gospodarstva ter večja sledljivost in transparentnost materialnih in finančnih tokov. Nasprotniki, med katerimi je vedno bolj osamljena Zbornica komunalnega gospodarstva, pa so prepričani da je sedanji sistem odvoza in ločevanja zelo učinkovit in novega sistema ne potrebujemo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo po proučitvi podatkov in stališč vpletenih, predvidoma v juniju, pripravilo zakonodajni okvir, s katerim bo določilo obveznosti za deležnike. Več v prispevku Jernejka Drolec.

Gost Svetovalnice je bil Aleš Čerin, skupaj smo razmišljali o vzgoji. Ali je danes mogoče vzgajati ob navdihu, ki prihaja iz Svetega pisma? V čem zahtevajo današnji izzivi prihodnji rodov nove prijeme in kaj nas lahko nauči zgodba preroka Danijela in njegovih prijateljev?

Prihaja pomlad, ki jo napovedujejo z juga priletele ptice selivke in takoj za njimi še z juga priletela delovna sila, ki se bo ugnezdila po naših gajih in logeh. V začetku aprila bomo podpisali memorandum o lažjem zaposlovanju delavcev s Filipinov v Sloveniji. Delali bodo v glavnem v socialnem in zdravstvenem varstvu, predvsem v poklicih, kjer znanje, oziroma neznanje jezika ni tako bistveno. Gre na nek način za nadaljevanje zgodbe, ki se je v predkoronskem blagostanju zdela kot novinarska raca, dokler niso začele še nekatere druge evropske države, tudi naše sosede, gledati na tropski paradiž kot na neskončno morje poceni delovne sile. Letos, oziroma ob letu osorej, ko birokrati uredijo vse v zvezi s selitvijo Filipincev pod Alpe, bomo torej videli, kar na hrvaški obali spremljamo zdaj že nekaj let; da so na svetu ljudje in države in pokrajine, ki so še bolj revne in uboge, kot si to radi predstavljamo za nas same. Primerjava s pticami selivkami, ki se kot v lekciji iz čitanke za drugi razred osnovne šole selijo z juga proti severu, takoj ko podnebje to dopušča, ni ne cinična ne zlonamerna. Tok delavne sile, gnan z najbolj uničujočim izumom človeštva, se pravi z neoliberalno inačico kapitalizma, poganja delavno silo z juga proti severu; kot one losose, ki jih nato v bistrih vodah pogoltnejo ali medvedi ali ribiči. Najbolj znane selivke so medicinske sestre. Iz Bosne jih je do zdaj odšlo že tisoče, kar pomeni, da skoraj vse. V glavnem na zahod. Slovenske medicinske sestre migrirajo v Avstrijo, najbolj nenavadno pa je, da avstrijske v Nemčijo. In potem beremo, da se nemške, sploh tiste ob meji, najraje selijo v Švico, le švicarske se ne selijo nikamor, ker Švicarji so ultimativna destinacija, ob gorah in jezerih imajo še trdno valuto in urejeno družbo. Ampak ko prileti z juga na sever nova jata medicinskih sester, takoj za njimi pa v manjšem številu in med mnogo glasnejšim skovikanjem še kontingent zdravnikov, smo mi na severu svoj problem rešili. Ko Slovenci dobimo pošiljko bosanskih medicinskih sester in ko Avstrijci ugnezdijo jato slovenskih, sta Slovenija in Avstrija preskrbljeni. Zdravstvena nega je zagotovljena in zdravstveni minister je vsaj za nekaj ur iz najhujšega. Ampak ob tem seveda ne pomislimo, da smo s tem, ko smo rešili svoj problem, povzročili problem na drugi strani palice. V Bosni osebja v zdravstveni negi praktično ni, Filipini v tem segmentu niso samo tretji svet, temveč jih lahko mirno označimo za predmoderno družbo. Medicinske sestre selivke niso zmaga za določen zdravstveni sistem, temveč so samo v zmago preoblečen poraz. Še nekaj let nazaj smo v Sloveniji od zdravniškega osebja zahtevali nepopustljive izpite iz našega jezika, s katerim so imeli celo pred nekaj desetletji še bratje strašanske težave. Kajti dvojina je ovira, prek katere je skoraj nemogoče preplezati; a če smo še nedolgo nazaj ogorčeno gledali zdravnika, ki je sebe in bolnika naslavljal kot množino, smo zdaj pripravljeni uvoziti kontingent Filipincev, med katerim bodo lingvistično najbolj nadarjeni potrebovali leta, da si bodo v gostilni znali sami naročiti pivo in male vampe. Ampak vse to govoričenje ne odgovori na osnovno vprašanje, ki se v slovenščini glasi: »Zakaj?« ali še bolj prav: »Čemu?« Jasno je, zakaj gredo bosanske medicinske sestre v Slovenijo, slovenske v Avstrijo, avstrijske v Nemčijo in nemške v Švico. Skrivnost je v plačilu. Prek vsake nove meje je zaslužek višji, nekaj pa imajo dodati tudi delavna dovoljenja, oziroma članstvo v evropski povezavi, oziroma memorandumi, kot ga bomo podpisali s Filipini. Medicinske sestre ne morejo kar prosto frčati po evropskih domovih za ostarele. Ko pa jim uspe priti v državo severno, oziroma zahodno od njihove, so tam praviloma bolje plačane. Preprosta misel poštenjaku narekuje, da se naivno vpraša: »Čemu pa mi ne plačamo medicinskih sester kot Avstrijci, oziroma čemu jih Avstrijci ne plačajo tako kot Nemci, oziroma zakaj vsi narodi na svetu medicinskih sester ne plačajo tako kot Švicarji?« Odgovor žal odzvanja v vetru. Vsaka nova vlada, pa ne le slovenska, zatrdi, da ima, ali vsaj pozna odgovor, vsaka nova zdravstvena politika, pa ne le slovenska, se čoha po glavi, ko izšola na desetine kakovostnega zdravstvenega kadra, ki pa komaj čaka, da jo zvizne čez mejo. Potem pa se morajo zdravstveni ministri iti uvoznike belega blaga, ko krpajo kadrovsko stisko in ko so na novo zgrajeni domovi za starejše občane prazni, ker ni zaposlenih, ki bi v njih delali. Potencialni odgovor na to zapleteno politično in zdravstveno-politično vprašanje se nam ponudi sam od sebe; če bi izkoreninili korupcijo v zdravstvu, pa ne po korakih, ampak čisto in povsem, bi lahko slovenske medicinske sestre ostale doma. Če se zdravstvo ne bi utapljalo v papirologiji, če bi se še bolj digitaliziralo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. Če bi propagirali in uveljavljali prakse, ki vzpodbujajo zdrav način življenja, hkrati pa prepovedali prakse, ki nas od tega odvračajo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. In nenazadnje; če bi zaslužke, tudi status, ugled in spoštovanje posameznih poklicev, ki so v zdravstvenem sistemu prisotni, nekoliko bolj zbližali, bi lahko slovenske, pa tudi bosanske, nemške in filipinske sestre delale v okolju, ki jih je ne samo izšolalo, temveč ki so se mu pri odločitvi za ta human in naporen poklic tudi zavezale.

V Money-How smo pripravili pregled, kaj prinaša t. im. ljudska obveznica, kakšne so bile prakse v tujini, za koga je to lahko zanimava naložba? Pri katerih zneskih investicija ni smiselna? Zakaj bo nakup teh obveznic možen preko trgovalnih računov slovenskih borznoposredniških družb? Nam lahko borznoposredniške provizije "požrejo" obresti iz obveznice? Kakšne so alternative tej ljudski obveznici? Se lahko ponovi fiasko, kot smo ga videli z delnicami NKBM in podrejenimi obveznicami? Gosta epizode Money-How: - Aljoša Valentinčič, redni profesor za finance in računovodstvo na ljubljanski Ekonomski fakulteti - Andraž Grahek, partner v podjetju Capital Genetics in redni gost Money-How

Adest sponsus, qui est Christus, – vigilate, virgines! Advent je čas upanja, spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, ki je ves usmerjen v veselje prihajanja, v prihod Ženina in učlovečenje Božje Besede ter njeno prebivanje med nami. Da pa bi Ženina ne zgrešili in bi nam, kot v priliki o desetih devicah, ne dejal: »Resnično povem vam, ne poznam vas.« (Mt 25,12), moramo biti čuječi. Toda kaj je čuječnost? Ni zgolj pričakovanje ali le budnost, je aktivna pasivnost v presežnostni dimenziji. Ta, po katerem hrepenimo, prihaja, »čeprav tudi kot strašen Sodnik, vendar tudi kot Ženin naše duše. Prihaja, da bi dovršil intimno zvezo, ki se je že začela z darom milosti, vendar je bila v tem življenju zakrita. Že v tem življenju namreč Gospod obiskuje naše srce, se z njim v trenutkih združuje in mu daje slutiti, kakšna bo sreča popolnega zedinjenja. Pogosto pa se pokaže v šumenju lahkega vetriča: z naše strani je potrebno namreč veliko pozornosti in razpoložljivost čistega srca. Čuječnost je življensko stanje kontemplativnega človeka, čuječnost hrepenenja, čuječnost ljubezni. Včasih čaka v temi, komaj ve, kaj čaka, a vseeno čaka. Ali bo prišel? Ali je prišel?« Zaključimo z besedami knjige Razodetja: »In Duh in nevesta pravita: 'Pridi!' [...] 'Da, pridem kmalu.' - 'Amen, pridi, Gospod Jezus!' (Raz 22,17a.20) Bodimo čuječi, Gospod prihaja. Milosten preostenek adventa vam želim.

Trst, mesto, ki je bilo nekoč tudi slovensko, potem vse manj, se spreminja. Prihaja do deasimilacije, ugotavljajo raziskovalci in temu pritrjuje tudi Živa Pahor, novinarka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu, kjer je tudi odraščala. To je bil eden od razlogov za snemanje dokumentarnega filma z naslovom Trst - pet življenjskih zemljevidov, v katerem peterica Tržačanov spregovori o svojih slovenskih koreninah, ki so različno vplivale na njihova življenja. Vsi pa opažajo pozitivne spremembe. Mesto je treba živeti, ker je tudi slovensko, pravi Živa Pahor, ko pojasnjuje kompleksne razmere v mestu. Prepričana pa je, da bi morala več k temu prispevati sama narodna skupnost. Kako je torej danes živeti in delati v Trstu, če si Slovenec? Foto: zajem zaslona

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje konec letošnjega leta odhaja na smetišče zgodovine. Nadomestil ga bo obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov. Ta znesek naj se ne bi spremenil vsaj do marca 2025, ko je predvidena prva uskladitev. Kaj morajo pred uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka vedeti zavarovanci? Kako bodo prispevek poravnavali upokojenci, kdo bo plačevanja oproščen in kdaj bodo zavarovanci od komercialnih zavarovalnic dobili vrnjena presežna plačila za dopolnilno zavarovanje?Gosta oddaje sta Martina Copot, ZZZS, in Dimitrij Šulin, Vzajemna. Za dodatna pojasnila se lahko obrnete na Kontaktni center ZZZS na telefonski številki 01 30 77 300.   

Lakota, ljubezen in ustvarjanje so osrednje teme pogovora Uršule Zaletelj z gostom oddaje Evropa osebno. Benjamin Clementine je glasbenik in skladatelj, ki pravi, da je težje nastopati pred dvema sopotnikoma na vlaku kot pred tisočglavo množico. Pripoveduje tudi o zasebnem življenju in sprejemanju odgovornosti, ki jo terja ljubezen. "Otroci v nas obudijo prenekatere travme iz našega odraščanja. Spomnijo nas na to, kdo in kakšni smo bili. Otroci so zato moje največje darilo, saj so iz mene privlekli tisto, kar je bilo skrito, česar dolgo nisem vedel. Zdaj sem se sposoben spoprijemati s temi občutki, ki so me spremljali dolga leta."

V slovenske kinematografe prihaja celovečerni mladinski film Šepet metulja. Pred premiero smo se o sporočilu filma, izzivih med snemanjem in najlepših trenutkih ustvarjanja pogovarjali z režiserjem Alenom Pavšarjem, igralcema Laro Kolar in Elyesom Sambo ter glavnim igralcem Alijem Ogrizkom. Ali Ogrizek je 16-letni dijak z avtizmom, ki se je v igralski vlogi preizkusil prvič.

Italijanski otok Capri ni samo turistična meka, ampak je tudi pomembno pribežališče za ptice, ki potujejo iz Afrike v Evropo. Na vrhu caprijske gore Barbarossa je v nekdanjem gradu ornitološka postaja, kjer skupaj s pomočnikom deluje 74-letni Dario Piacentini. Prihaja iz Imole, že vrsto leta pomladne mesece preživlja med pticami na prepišni gori s fascinantnimi razgledi. Dario nadaljuje z negovanjem izročila švedskega zdravnika Axla Muntheja, ki je nekoč kupil goro in jo iz ptičjega lovišča spremenil v ptičje svetišče.

V Maroku se po enem najhujših potresov v zgodovini države nadaljuje reševanje ujetih pod ruševinami. Po najnovejših podatkih je umrlo več kot 2 tisoč 100 ljudi, pomoč jih potrebuje več kot 300 tisoč, številni so ranjeni. Medtem ko se tla še niso povsem umirila, na prizadeta območja prihaja tudi mednarodna pomoč. Drugi poudarki oddaje: - Konec vrha G20, predsedovanje skupini prevzema Brazilija - Mineva 93 let od smrti bazoviških junakov - Slovenski nogometaši na pragu zmage v San Marinu

Zadnji počitniški konec tedna pred začetkom šole zaznamuje gneča na cestah. Poleg tranzitnega prometa so tu tudi dnevni izleti, ki jih je prineslo sončno in vroče vreme. Kljub temu pa na območjih, ki so jih prizadele poplave, zaskrbljeno pričakujejo nov teden, v katerem bodo ozračje ohladile padavine. Hidrologi opozarjajo, da na teh območjih lahko povzroči težave že veliko manjša količina dežja. Drugi poudarki oddaje: - Predsednica države Pirc Musar ob odprtju Agre: Kmetijstvo pomembno pri trajnostnih rešitvah. - Borci paravojaške skupine Wagner bodo morali podpisati prisego zvestobe ruski državi. - Slovenski košarkarji za uvod v svetovno prvenstvo prepričljivo premagali Venezuelce.

Matej Mohorič je zmagovalec zaključne etape kolesarske dirke po Sloveniji s ciljem v Novem mestu. Svojo sploh prvo etapno zmago na dirki po Sloveniji je posvetil ta teden tragično preminulemu ekipnemu kolegu in prijatelju Ginu Mäderju. Skupno zmago je osvojil Italijan Filippo Zana V oddaji tudi: - Ameriški zunanji minister Blinken na Kitajskem gladi napete odnose med velesilama. - V Stični ta konec tedna zbrani pevski zbori iz Slovenije in soseščine. - Prihaja prvi letošnji vročinski val, a suša za zdaj ne grozi.

Deževje pojenja, posledice nalivov pa so po dosedanjih podatkih najhujše na vzhodu države, predvsem od Ormoža do Šentilja, kjer se je sprožilo več 10 zemeljskih plazov. Na terenu je tudi Slovenska vojska, ki bo poskrbela za prehodnost cest, če bo potrebno bo zagotovila tudi kontejnerje za bivanje. V oddaji tudi: - Kmetje in vlada danes znova za pogajalsko mizo - Nizozemska in Velika Britanija na vrhu Sveta Evrope za oblikovanje koalicije, ki bi Ukrajini zagotovila bojna letala - Manchester City in Real Madrid za drugo finalno vstopnico lige prvakov

Banke so v postkovidnem času in prvem letu po invaziji na Ukrajino zmagovalke. Žanjejo neto obrestne prihodke in njihovi dobički se lepo debelijo. Prihaja pa tudi nov trend – obveznice za male vlagatelje. Hrvaška je uspešno izdala prvo takšno obveznico, v Španiji za nakup državnih obveznic stojijo vlagatelji v vrsti. Tudi Slovenija pripravlja nekaj podobnega. Na kaj paziti? Gost: Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A Epizoda si lahko ogledate tudi na Youtube.

Pred nami so meseci spomladanskega pospravljanja in čiščenja doma ter okolice. Najprej moramo predmete razdeliti v tri skupine: tiste, ki jih potrebujemo, tiste, ki jih bomo podarili ali prodali, in tiste, ki dejansko so odpadki, pa jih moramo ustrezno odstraniti, v smislu, da ne bo edini izplen pospravljanja kup polnih vrečk med mešanimi odpadki. In potem spet nov krog – premislite, preden kupite kaj novega. O vsem tem v četrtkovem Svetovalnem servisu po osmi. Naša gostja bo Marinka Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda.

Prihaja derbi! Čeprav ima Olimpija kar 15 točk prednosti pred večnimi rivali, bo to zelo pomembna tekma, ki bo v marsičem usmerila nadaljevanje prvenstva. Zato smo ji posvetili kar celo epizodo in v svojem anarhičnem, nestrukturiranem slogu poskušali ugotoviti kaj nas čaka. Nekaj govora pa je bilo tudi o ruskemu Celju, ki ga nekateri od nas smatrajo za bolj nevarnega konkurenta za prvo mesto v tem trenutku.In kar je najpomembneje: končno se je vrnil naš veliki vodja, el presidente Klino!

Zdravo. Tokrat začnemo s smrčanjem in montažo, a se kmalu spomnimo, da smo v veselem decembru in da ima Aljo že danes prvo novoletno zabavo. Pa vi? Preden se vržemo v 23. poglavje 4. knjige omenimo še nacionalko, njen informativni program, radio in analitike, komunajzarje, Jajce in ... SKOJ. V poglavju se znajdemo pri xaxiški ladji, v poglavju pa izvemo tudi izvor starega rekla, da je nekdo "za luno". Prihaja ravno iz zgodbe o tej velečastni xaxiški bitki in ni niti malo podobna bitki pri Waterlooju. Tudi zato, ker v njej ni bilo Forda. Je pa zanimiva taktika umika ladje na kateri je Ford, ki pa tokrat sanja (če pa smrči, pa ne vemo). V sanjah se mu prikaže novonastala življenjska vrsta in ga povpraša o življenju, vesolju in sploh vsem, mi pa debatiramo katero aplikacijo bi uporabljala, če bi prilezla iz Vzhodne reke danes. Tudi o zgodovini pozdrava s sredincem teče beseda ... in o Sedmi aveniji. Nekako ne uspemo dojeti, da je avtor mislil križišče Sedme avenije, Broadwaya in 42. ulice. Skratka o predelu New Yorka, ki je v osemdesetih, kot je Zi namigoval, bil ravno to, kar je namigoval avtor.

Pred začetkom Lige NBA se je v podkastu SOS-odmev spet ustavil priznani analitik Iztok Franko, ki se je osredinil na dogajanje v Dallasu, ocenil kadrovske menjave pred sezono, napovedal število zmag in formo Luke Dončića. Vabljeni k poslušanju.

Prihaja zima – in to dobesedno. V okolju povišane inflacije in negotovem okolju, številni iščejo varne naložbe. Po zlomu na obvezniškem trgu, so tradicionalno varne naložbe, postale vse prej kot to. O varnih in nevarnih naložbah se pogovarjamo z Blažem Hribarjem, upravljavcem pokojninskih skladov in članom uprave Pokojninske družbe A.

Kolesarji so na svetovnem prvenstvu že nastopili na kronometru, kjer je Tadej Pogačar osvojil šesto mesto, velike ambicije pa ima na cestni dirki, ki bo v nedeljo.

"Tisto poletje niso uplenili nobenega mamuta … Ampak ker je bilo jagodičevja v izobilju, se pod toplim soncem niso vznemirjali. A ko je proti koncu poletja ogenj z neba zajel vso planjavo ter uničil večino dračja, se je v pleme naselil nemir … izginila je tudi manjša divjad in ko se je v zraku lahko zavohal hladen veter, so se pričeli bati. Votlina je bila brez ognja pusta in vlažna, v njenem najglobljem delu, kjer je običajno viselo meso uplenjene divjadi, je zevala prazna luknja. Pleme je bilo obsojeno na propad, le da tega še ni vedelo …." Letos se bojimo zime. Tresemo se pred zimo. Tisočletja človeške civilizacije, posvečena predvsem temu, da nas ne zebe in da nismo lačni, so šla v franže. Ker letos nas bo zeblo in letos bomo, kot vse kaže, tudi lačni. Vsaj tako objavljajo mediji in grmijo politiki. In kljub temu, da se znamo voziti po vesolju, se v običajnem Evropejcu prebujajo strahovi iz pradavnine in vzgibi po obuditvi davno pozabljenih spretnosti; ponovno se učimo umetnosti vkuhavanja, štrikanja in pripravljanja drv. Kako je prišlo do tega, da se tresemo pred zimo, v glavnem vemo; država, ki smo ji nespametno zaupali svojo energetsko oskrbo, se je zapletla v vojno. Če to povežemo s liberalnim kapitalizmom, znotraj katerega odlično uspevajo rejeni vojni dobičkarji, smo tu, kjer smo. Ob tem smo vzorno sprejeli okoljske omejitve, ki so energetske trge najprej liberalizirale, takoj nato pa podvrgle špekulacijam. Ampak ker smo analitična oddaja na strani malega človeka, takoj predlagamo nekaj kreativnih rešitev, kako se pretolči skozi zimo – po možnosti z vsem zarodom. Kot je znano, so v zadnjem času zaradi podnebnih sprememb zime mile. Globalna temperatura raste proti povprečju, ki je za dve stopinji višje, in medtem ko nam je poleti zaradi tega bolj vroče, nas pozimi zaradi tega manj zebe. Se pravi, da moramo logično povečati napore, da globalna temperatura še bolj zraste. Ker snega v nižinah pozimi že tako ali tako ne poznamo več, nam to očitno uspeva … A dovolj naporni in energetsko potratni so tudi zdrizasti zimski dnevi z meglo in temperaturo okoli 5 stopinj, zato moramo še pospešiti podnebne spremembe, da nam uspe priti januarja v svetlem delu dneva vsaj do osmih stopinj, kar bi porabo energije za ogrevanje dramatično zmanjšalo. Na srečo poznamo recept, kako to storiti ... Vse avtomobile vrniti nazaj na okoljevarstveno normo EVRO 1, ukiniti proizvodnjo in prodajo električnih avtomobilov, javni promet pa pustiti točno takšen, kot je … In potem ponovno vzpostaviti individualna kurišča in vzpodbujati ljudi, da v pečeh kurijo mokro dračje, lesene ostanke in vezano ploščo, ki jo je najti okoli vogalov. Zapreti krško nuklearko in v veliko veselje rib, metuljev in naravovarstvenikov dvigniti zapornice na Dravi in srednji Savi ter dovoliti političnim strankam, da zgradijo v Velenju še en blok TEŠ-a … V ustavi prepovedati gibanja, posameznike in politične stranke, ki se zavzemajo za zaščito okolja in nižanje izpustov v okolje ter prepovedati možnost okoljskih referendumov, kot je bil tisti o vodi. Če bi se teh ukrepov natančno držali, bi v Sloveniji brez dvoma dvignili povprečno temperaturo in med prebivalstvom ublažili strah pred zimo, ki nas je trenutno povsem ohromil. Ker pa govorimo, da je strah od zunaj okrogel, od znotraj ga pa ni, moramo analizirati, kaj natančno strah pred zimo vsebuje? Česa nas je torej strah in kakšen bav-bav s seboj prinašajo november, december, januar in februar? Ko analiziramo medijske zapise, kmalu uvidimo, da je "kriofobija" izmišljena kategorija. Ljudje se ne bojimo mraza kot takega, temveč se bojimo stroškov, ki jih prinaša zima. Se pravi, da ne govorimo o generičnem strahu, ki se je prebudil po desetletjih zimskega udobja, temveč govorimo o gospodarski kategoriji. Zime se ne bojimo, ker bo hladna, temveč se je bojimo, ker bo draga. Strah pred zimo ni strah pred starko s pepelnato sivimi lasmi, pred Božičkom in Dedkom Mrazom, temveč je strah pred položnicami. Tako moramo ob koncu zimo, vsaj v naši oddaji, vzeti v zaščito. Ostali mediji jo namreč v želji po klikih, gledanosti in nakladah demonizirajo in za mnoge najlepši letni čas sedi na robu mize, odrinjen od ostalih. Medtem ko so pomlad, poletje in jesen obdržali vse svoje pridevnike, je zima v medijih zadnje mesece obravnavana izrazito pristransko in negativno, kar nam govori o tem, da je neodvisno novinarstvo še enkrat več padlo na izpitu. Obstaja pa, kot vedno, tudi cinična plat strahu pred letošnjo zimo. Medtem ko je bilo v preteklosti potrebnih na milijone žrtev, da smo v Evropi ubranili svobodo, bo letos za to dovolj premakniti termostat za dve stopinji navzdol.

Zopet smo hokejski. Skupaj z Markom Miklavičem smo kritični do določenih potez v klubu to poletje, pokomentiramo na kakšen način se je poslovil Aleš Mušič, hokejsko ligo prvakov in dobre prakse v hokeju v naši neposredni soseščini. Tudi letos velja: Vsi na hokej!

Novi podkast s Tadejem Štrokom in mano prinaša analizo treh izbranih tem v političnem in družbenem dogajanju zadnjega časa: najprej o bizarnem intervjuju s predsednikom republike Borutom Pahorjem, ki vedno znova užene novinarje v kozji rog s svojim pahorjanstvom in populizmom. Nato o novih kandidatih za novega predsednika, predvsem razvpiti psihoanalitičarki Nini Krajnik, ki hitro postaja neke vrste ideološka ikona in up opešane desnice, nova Spomenka Hribar. Na koncu pa še o zaostrenih razmerah na RTV Slovenija, kjer bo potrebna biopolitika upora: novinarski kolektiv si lahko pribori svobodo le s svojimi lastnimi telesi, v bitki za kamere in mikrofone, ki so jim odvzeti. Vedno je čas, da poskrbimo zase z intelektualno samoobrambo. Pomagamo si lahko le z lastno kritičnostjo, zato vabljeni k poslušanju. Blog in s tem tudi podkast lahko podprete na platformi www.novdan.si.

Tudi kraljevska etapa kolesarske Dirke po Sloveniji je minila v znamenju Tadeja Pogačarja in Rafala Majke, ki sta skupaj prečkala ciljno črto na Veliki Planini. Pogačar ostaja vodilni na dirki, a je razlika med favoritoma pred jutrišnjo zadnjo etapo vsega tri sekunde, saj je zmago danes slavil Majka. Ta je izpostavil izjemno vzdušje ob progi in dejal, da tudi sam opaža izjemen porast priljubljenosti kolesarstva v Sloveniji v zadnjih letih. Druge teme: - Kako uspešen bo spopad s cenami, ki rastejo v vseh segmentih? - Dvomi o bolgarskem umiku veta, ki bi Severni Makedoniji in Albaniji omogočil začetek pogajanj z Unijo - Kulturne ustanove bodo ob Poletni muzejski noči svoja vrata odprle zastonj - Prihaja vročinski val, temperature se bodo povzpele do 35 stopinj

Digitalne informacijsko komunikacijske tehnologije močno vplivajo na naša življenja. Pametni telefon je naprava, brez katere ne gre več. To se je zgodilo tudi zato, ker njen dizajn posnema najbolj zasvoljivo napravo - igralni avtomat. To poudarja španska tehnološka novinarka in pisateljica Marta Peirano, ki je o negativnih posledicah, kot so na primer nadzor, polarizacija in radikalizacija, razpravljala na pogovorih (re)programiranje – Strategije z samoregulacijo. Pogovori, ki so med epidemijo potekali prek zaslonov in v živo v Kino Šiška, pri Aksiomi so jih izdali tudi v knjižni obliki, se boleče dotikajo naših lastnih izkušenj z negativnimi učinki spletnega ekosistema. Veliko je negativnih učinkov rabe tehnologije, vzrok za to ni nujno v tehnologiji kot taki, temveč v sistemu, ki ga Yanis Varufakis denimo poimenuje tehnofevdalizem, Vladan Joler pa novi ekstraktivizem. Kakorkoli ga že poimenujemo, ena od posledic delovanja sistema, od naprav do aplikacij, je vse večja pojavnost nekemičnih zasvojenosti. Nacionalni inštitut za javno zdravje je nedavno pripravil nacionalno konferenco o nekemičnih zasvojenostih, saj jih prepoznavajo kot vse bolj pomemben javnozdravstveni izziv. Ko govorimo o problematiki povezani z uporabo digitalnih tehnologij, moramo imeti v mislih, da smo v zadnjih dveh desetletjih priča res strmemu vzponu uporabe. Kot pravi psihologinja in komunikologinja dr. Špela Selak, se je prvi prelom zgodil s popularizacijo družbenih medijev, druga pomembna točka pa je raba pametnih telefonov. Več kot imajo različna podjetja podatkov o nas, lažje nas opozorijo na vsebine, ki so nam pomembne in nas pritegnejo, več pozornosti namenjamo zaslonom in večja je verjetnost, da bomo napravo težje odložili iz rok. Raziskovalka Katja K. Ošljak, ustanoviteljica in direktorica Zavoda za digitalno vzgojo Vsak pravi, da je to zagotovo problematičen vidik digitalne ekonomije. Kot poudarja, so najbolj ranljivi tisti mladi, ki so slabše vpeti v socialne strukture, saj so bolj izpostavljeni prekomernim rabam. Tehnologije so med epidemijo postale edini prostor izobraževanja in socializacije, igre in zabave. Da je to pomenilo izjemno kršenje zasebnosti pravic otrok, v najnovejšem poročilu ogotavlja organizacija Human Rights Watch. V naglici, da bi otrokom omogočile izobraževanje na daljavo z virtualnimi učilnicami med pandemijo covid-19, številne države niso preverile, ali so njihova priporočila glede izobraževalne tehnologije za otroke varna za uporabo. Otroci vendarle niso produkti, ki bi jih hoteli nenehno meriti in nadzorovati, opozarja Katja K. Ošljak. Tudi v Sloveniji so se množično uporabljale rešitve, ki so sicer zagotovile pravico do izobraževanja, so pa kršile pravico do zasebnosti. Programska oprema, ki jo vsak dan uporablja na milijarde ljudi, ima v sebi vgrajene tudi kapitalistične ideologije tistih, ki jo ustvarjajo. Prihaja namreč iz podjetniške kulture z rastjo obsedene Silicijeve doline v ZDA in hoče to, kar hočejo njeni ustvarjalci: več. To opozarja umetnik in programer Ben Grosser, ki se že več kot desetletje ukvarja s proučevanjem, kako programska oprema aktivira željo po več. Njegova razstava je trenutno na ogled v Aksiomi, v njej pa raziskuje, kakšen bi bil svet s progamsko opremo za manj. Ker so se storitve tako hitro prijele in zrasle, nismo imeli časa razmisliti, ali so sploh lahko drugačne in kakšne bi bile? Kako bi se mi počutili, ko bi jih uporabljali?Kakšne družbene učinke bi imele? Ben Grosser pravi, da nimamo digitalnega javnega prostora in nimamo alternativ. Regulacija spletnih gigantov pa se po njegovem v Združenih državah Amerike ne bo zgodila. Kot pravi, vse svoje upe polaga v Evropsko unijo.Nekemične zasvojenosti so vse pomembnejši javnozdravstveni problemDigitalne informacijsko komunikacijske tehnologije močno vplivajo na naša življenja. Pametni telefon je naprava, brez katere ne gre več. To se je zgodilo tudi zato, ker njen dizajn posnema najbolj zasvoljivo napravo, igralni avtomat. To poudarja španska tehnološka novinarka in pisateljica Marta Peirano, ki je o negativnih posledicah, kot so nadzor, polarizacija in radikalizacija, razpravljala na pogovorih (Re)programiranje – Strategije z samoregulacijo. Pogovori, ki so med epidemijo potekali prek zaslonov in v živo v Kino Šiška in so jih pri Aksiomi izdali tudi v knjižni obliki, se boleče dotikajo naših lastnih izkušenj z negativnimi učinki spletnega ekosistema. Veliko je negativnih učinkov rabe tehnologije, vzrok za to ni nujno v tehnologiji kot taki, temveč v sistemu, ki ga Janis Varufakis denimo poimenuje tehnofevdalizem, Vladan Joler pa novi ekstraktivizem. Kakor koli ga že poimenujemo, ena od posledic delovanja sistema, od naprav do aplikacij, je vse večja pojavnost nekemičnih zasvojenosti. Nacionalni inštitut za javno zdravje je ta mesec pripravil nacionalno konferenco o nekemičnih zasvojenostih, saj jih prepoznavajo kot vse bolj pomemben javnozdravstveni izziv. Ko govorimo o problematiki, povezani z uporabo digitalnih tehnologij, moramo imeti v mislih, da smo v zadnjih dveh desetletjih priča res strmemu vzponu uporabe različnih digitalnih tehnologij. Prvi prelom se je zgodil, kot pravi psihologinja in komunikologinja dr. Špela Selak, s popularizacijo družbenih medijev, druga pomembna točka pa je raba pametnih telefonov. Več ko imajo različna podjetja podatkov o nas, lažje nas opozorijo na vsebine, ki so nam pomembne in nas pritegnejo, več pozornosti namenjamo zaslonom in večja je verjetnost, da bomo napravo težje odložili iz rok. Raziskovalka Katja K. Ošljak, ustanoviteljica in direktorica Zavoda za digitalno vzgojo Vsak, pravi, da je to zagotovo problematičen vidik digitalne ekonomije. Kot poudarja, so najranljivejši mladi, ki so slabše vpeti v socialne strukture, saj so bolj izpostavljeni čezmernim rabam. Tehnologije so med epidemijo postale edini prostor izobraževanja in socializacije, igre in zabave. Da je to pomenilo izjemno kršenje zasebnosti pravic otrok, v najnovejšem poročilu ogotavlja organizacija Human Rights Watch. V naglici, da bi otrokom omogočile izobraževanje na daljavo z virtualnimi učilnicami med pandemijo covida-19, številne države niso preverile, ali so njihova priporočila glede izobraževalne tehnologije za otroke varna za uporabo. Otroci vendarle niso proizvodi, ki bi jih hoteli nenehno meriti in nadzorovati, opozarja Katja K. Ošljak. Tudi v Sloveniji so se množično uporabljale rešitve, ki so sicer zagotovile pravico do izobraževanja, so pa kršile pravico do zasebnosti. Programska oprema, ki jo vsak dan uporablja na milijarde ljudi, ima v sebi vgrajene tudi kapitalistične ideologije tistih, ki jo ustvarjajo. Prihaja namreč iz podjetniške kulture z rastjo obsedene Silicijeve doline v Združenih državah in hoče to, kar hočejo njeni ustvarjalci: več. To opozarja umetnik in programer Ben Grosser, ki se že več kot desetletje ukvarja s preučevanjem, kako programska oprema aktivira željo po več. Njegova razstava je ta hip na ogled v Aksiomi, v njej pa raziskuje, kakšen bi bil svet s progamsko opremo za manj. Ker so se storitve tako hitro uveljavile in zrasle, nismo imeli časa razmisliti, ali so sploh lahko drugačne in kakšne bi bile? Kako bi se mi počutili, ko bi jih uporabljali? Kakšne družbene učinke bi imele? Ben Grosser pravi, da nimamo digitalnega javnega prostora in nimamo alternativ. Regulacija spletnih gigantov pa se po njegovem v Združenih državah Amerike ne bo zgodila. Kot pravi, vse svoje upe polaga v Evropsko unijo.

Bogati, kompleksni spomini na gorniške dejavnosti so eden izmed dejavnikov za nastanek knjige z naslovom Na meji in podnaslovom Tihotapske in druge mejaške zgodbe od Karavank do Himalaje; izdala jo je Planinska založba v okviru Planinske zveze Slovenije. Njen avtor je dr. Iztok Tomazin, zdravnik, gorski in letalski reševalec, alpinist, himalajec, gorski vodnik, letalec, pisatelj, publicist in predavatelj in še bi lahko naštevali. Drugi dejavnik ali bolje rečeno spodbuda za nastanek te zelo zanimive knjige je problematika meja, ki je v sodobnem svetu na različnih področjih vedno aktualnejša. Tomazin je tako sklenil, da bo prelil na papir svoje izkušnje z mejami vse od domačih krajev pa tja do Himalaje. Tako odstira najbolj površinsko problematiko meja, od administrativnih med državami, na katerih sta tihotapljenje in prost prehod prepovedani, do pomembnejših, ki so rdeča nit knjige. To pa so meje, ki jih ima vsak posameznik v sebi in jih skuša tako ali drugače presegati. In eno bistvenih sporočil ali sklepov knjige je, da so te naše meje, raziskovanje in preseganje meja, eden temeljih smislov naših življenj. Na meje se bomo odpravili v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič. V prepletu misli in občutkov vem, da se bom še vedno spopadal z mejami, največjimi in najvišjimi, težje prehodnimi in na neki način nevarnejšimi od tistih, čez katere sem v mladosti tihotapil sebe in stvariBogati, kompleksni spomini na gorniške dejavnosti so eden izmed dejavnikov za nastanek knjige z naslovom Na meji in podnaslovom Tihotapske in druge mejaške zgodbe od Karavank do Himalaje; izdala jo je Planinska založba v okviru Planinske zveze Slovenije. Njen avtor je dr. Iztok Tomazin, zdravnik, gorski in letalski reševalec, alpinist, himalajec, gorski vodnik, letalec, pisatelj, publicist in predavatelj in še bi lahko naštevali. Drugi dejavnik ali bolje rečeno spodbuda za nastanek te zelo zanimive knjige je problematika meja, ki je v sodobnem svetu na različnih področjih vse bolj aktualna. Tomazin je tako sklenil, da bo prelil na papir svoje izkušnje z mejami vse od domačih krajev pa tja do Himalaje. Tako odstira najbolj površinsko problematiko meja, od administrativnih med državami, na katerih sta tihotapljenje in prost prehod prepovedana, do pomembnejših, ki so rdeča nit knjige. To pa so meje, ki jih ima vsak posameznik v sebi in jih skuša tako ali drugače presegati. In eno bistvenih sporočil ali sklepov knjige je, da so te naše meje, raziskovanje in preseganje meja eden temeljnih smislov naših življenj. Na meje se bomo odpravili v oddaji Sledi časa. Za dr. Iztoka Tomazina meje pomenijo specifičen pogled na življenje. Navsezadnje se vsak dan srečujemo s takimi in drugačnimi mejami, ki jih pogosto ne doživljamo kot meje. To je lahko meja lastnega udobja, meja strahu in poguma, tega, kaj lahko storimo in česa ne smemo, kaj je nevarno in kaj ni. Tu pa so še družbeno opredeljene meje, ki določajo, kaj je dovoljeno. In tako so naša življenja pravzaprav preplet takih in drugačnih meja. To se prepleta tudi v njegovi knjigi. Priprave na tihotapske akcije so imele podlago v otroških igrah, Iztoka Tomazina sta že takrat privlačila in spremljala tveganje in popolna posvečenost dejanjem, ki si jih je zamislil. Poseben čar je prinašalo tisto, kar je bilo prepovedano. Ozemlje, na katerem je Iztok Tomazin prehajal mejo, je visokogorski greben Karavank, najdaljši gorski greben v Sloveniji in naravna, jasna in po večini težko prehodna meja med državama. V obdobju rajnke Jugoslavije je bila meja z Avstrijo na območju Karavank dobro zastražena. Pod gorami, po večini na začetku dolin, so bile v precej enakomernih presledkih posejane karavle, v njih pa številne enote graničarjev, ki so redno patruljirali v obmejnem pasu, pogosto v spremstvu dresiranih psov, in branili našo državo pred bog ve kakšnimi sovražniki, piše Iztok Tomazin. Z graničarji se ni bilo dobro prepirati. Med večjimi kontrabantarskimi dosežki je bilo tihotapljenje zmaja. Rdeča nit opisovanja meja, obmejnosti in mejaških zgodb se v knjigi nadaljuje z opisom himalajskih izkušenj. Knjiga na Meji seveda odpira vprašanja, ki so globoko zasidrana v vsakem posamezniku, čeprav se ni nikoli ukvarjal s tihotapljenjem. Dejstvo je, da se meje vedno spreminjajo.     Iztok Tomazin svojo knjigo konča takole: "Še vedno sedim na svojem vrhu nekje v Karavankah, sonce je že zašlo, svetloba ugaša, v dolinah  hitro, v gorah počasneje. Najdlje bo nebo žarelo nad zahodnim obzorjem. Prihaja noč, meni pa je vse lepše. V prepletu misli in občutkov vem, da se bom še vedno spoprijemal z mejami, največjimi in najvišjimi, težje prehodnimi in na neki način nevarnejšimi od tistih, čez katere sem v mladosti tihotapil sebe in stvari. Z mejami, na katerih ne grozijo represivneži in smrtno orožje, z mejami v sebi, pri katerih na drugi strani ni ničesar, kar bi že poznal, a vem, da jih je odkrivati in prestopati vredno in edino smiselno, pravzaprav najvišji cilj in smisel preostanka življenja."    

Prihodnji teden bo slovensko skupnost v Avstraliji obiskal predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Veleposlanik Republike Slovenije v Avstraliji Jurij Rifelj je ekskluzivno za našo oddajo poslušalce obvestil o visokem obisku.

Prihodnji teden bo slovensko skupnost v Avstraliji obiskal predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Veleposlanik Republike Slovenije v Avstraliji Jurij Rifelj je ekskluzivno za našo oddajo poslušalce obvestil o visokem obisku.

Svet financ se spreminja s svetlobno hitrostjo, zato vas vabim, da sedete na Money-How finančni hitri vlak. Prihaja posebna serija epizod vezano na finančno vzgojo otrok oziroma finančno prevzgojo staršev. Ne ustrašite se, čeprav prihaja noč čarovnic. Naslednje dva tedna jih bom objavljala vsak drug delovni dan. Za posamezno epizodo boste potrebovali od 15 do 20 min na dan. Investirajte ta čas, obljubim, da se vam bo obrestovalo, bolj kot nakup večine knjig ali seminarjev, ki se ta hip pri ponujajo nas. Če vas torej zanima, kako finančno vzgoji otroka v skladu s sodobnimi trendi, brez prikritega oglaševanja, brez posiljevanja z raznimi produkti in zastraševanjem, da če nekaj ne naredimo bo malodane konec sveta, potem ste na pravem mestu. Finančno opismenjevanje je postalo vroča stvar. Vsi bi zdaj to počeli, toda, pazite se prodajalcev vročih žemljic. Ločimo jih lahko v 4 skupine finančnih opismenjevalcev: 1. Finančna panoga 2. Prodajalci finančnih produktov (ki se označujejo tudi za neodvisne finančne svetovalce, ki to niso) 3. Prodajalci finančnih nasvetov, ki trdijo, da niso finančni svetovalci 4. Vplivneži oziroma finfluencerji Ne pričakujete pa, da bodo njihovi nasveti neodvisni. V ozadju vsake skupine so namreč določeni interesi in prav je, da se jih zavedamo. Moje prepričanje je, da vsak posameznik sam najbolje poskrbi za svoj denar, saj je to v njegovem interesu, medtem ko drugi, recimo prodajalci finančnih produktov zasledujejo svoje interese in ti imajo prednost pred vašimi. Kaj boste izvedeli v prihajajočih epizodah: 27.oktober: Finančna vzgoja se začne za zaprtimi vrati. Finančna prevzgoja staršev. 29.oktober: Kako s sodobnimi prijemi opremiti otroka s finančnim znanjem 1.november: Konkretno: Kaj mora otrok vedeti o upravljanju denarja pri različnih starosti 3.november: Kako z denarjem upravlja moj 15-letni sin Mark? ________________________________________ Klepetajte z nami na discord kanalu Money-How. Spremljajte blog Biznispace. Naročite se na e-pismo Biznispace. Money-How Live: epizode, ki se snemajo v živo, lahko spremljate prek Youtube kanala.

Premoženjski baloni se pojavljajo pri praktično vseh naložbenih razredih, vse od balonov pri garsonjerah do balonov pri kriptotrgih. Ekscesov, vročih zgodb, tveganj in neravnotežij na trgih je vse več. Je lahko propad družbe Evergrand, kitajskega nepremičninskega giganta novi Lehman Brothers, ki je leta 2008 popeljal svet v finančno-gospodarsko krizo? O tveganjih in bolj konservativnih naložbah ter prilagajanju portfeljev smo se pogovarjali z lovcem na desetinke donosnosti Blažem Hribarjem, članom uprave Pokojninske družbe A. ____________________________________________ Klepetajte z nami na discord Money-How: https://discord.com/invite/fh5YaUPg22 Spremljajte blog in e-pismo Biznispace: https://biznispace.com/sl/money-how Youtube: https://www.youtube.com/marjamilic

Nov teden in znova jima prisluškujejo. Morda zato, ker se z enega izmed njegovih golf igrišč ekskluzivno javlja sam (zaenkrat še) predsednik ZDA? Tokrat sicer začneta z zares žalostno novico... Za večno se je poslovil stari dobri prijatelj... Gospod SLK. Zlobni jeziki so ga nekoč, že dolgo je tega, zmerjali celo s Peugeotom CC! Morda ste upali, da gre potem na bolje, a po pravici, gre nekako takole: