Podcasts about janezom

Slovenijo je obiskal novi kardinal iz Argentine, Slovenec Vinko Bokalič Iglič, med drugim je daroval sveto mašo v rojstni župniji svoje matere na Brdu pri Lukovici. Slišali ste, kaj je povedal v zahvali [1:58] ter pogovora s kardinalovima bratoma Janezom [11:18] in Jožetom [15:49]. V drugem delu smo na leto 2024 pogledali z Walterjem Bandljem, predsednikom Sveta slovenskih organizacij SSO iz Italije [29:12] in dodali nekaj novic, obvestil in vabil [42:19].

Apostol Andrej je bil brat apostola Simona Petra. Z Zebedejevim sinom Janezom se je nekoč približal Jezusu, in to zaradi besed …

Povabili smo prvaka opozicije, predsednika SDS Janeza Janšo. Zanimal nas je njegov pogled na aktualno politično dogajanje, kako komentira nastanek novih strank, ali bo SDS ostala v Evropski ljudski stranki, kaj prinašajo volitve v ZDA, nismo pa mogli mimo sodnih postopkov zoper njega.

Zmagovalka letošnjih evropskih volitev je SDS. V pogovor o smo povabili prvaka stranke Janeza Janšo. Z njim smo govorili o rezultatu volitev, o delovanju vlade in povolilni evropski matematiki. Vabljeni k poslušanju.

Janez Beja, sicer član UO Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije in član sveta KGZS je brez dlake na jeziku. Z njim smo se pogovarjali o izzivih pa tudi težavah hribovskega kmetijstva. Kako doseči, da se bo več mladih odločilo za prevzem hribovskih kmetij, kaj je pravilno gospodarjenje z divjadjo, da omogočamo pomlajevanje gozdov, kaj prenamnožene zveri pomenijo za živinorejo ...

Poslanec SDS-a Anže Logar korakec za korakcem stopica proti politični samostojnosti. Njegova Platforma je izvedla že drugi pogovor, tokrat o duševnem zdravju, vzporedno pa je odstopil kot predsednik Sveta SDS. Pred tem je v parlamentu potegnil nekaj odmevnih potez v nasprotju s svojo stranko: vzdržal se je pri spremembah družinskega zakonika, s katerimi je leva večina omogočila posvojitve otrok v istospolne skupnosti, ni prispeval podpisa pod predlog SDS-a za referendum o Zakonu o dohodnini, podprl je postopek ustavnih sprememb glede imenovanja sodnikov in še nekaj takšnih glasovanj je bilo.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Pogovor z Janezom Markošk ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika Vremenski portal - vreme podrobneje

Pogovor z Janezom Markošk ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika Vremenski portal - vreme podrobneje

Janez Nepomuk Primic je eden tistih izjemnih posameznikov v naši zgodovini, ki jih mora širša slovenska javnost šele odkriti. Pred dvema stoletjema je prvi zapisal besedo Slovenija v slovenščini (v pismu Vodniku leta 1810), prvi je tudi Slovenijo definiral kot ozemeljsko celoto (v tisku v nemščini leta 1814). Bil je izjemno inovativen jezikoslovec, saj je avtor prvega slovenskega diplomatskega besedila. O okoliščinah njegovega nastanka smo se pogovarjali z diplomatom, zgodovinarjem in jezikoslovcem Janezom Šumrado, urednikom monografije Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika (ponovitev).

Lansko leto je bilo leto Molièra, največjega komediografa vseh časov, saj je minilo 400 let od njegovega rojstva; te dni se spominjamo, da je preminil 17. februarja pred 350. leti. Ob tej obletnici mu posvečamo oddajo Ars humana. O novi knjigi Molièrovih dram: Šola za žene, Kritika Šole za žene in Improvizacija v Versaillesu se bosta prevajalec Aleš Berger in pisec spremne besede Janez Pipan pogovarjala s Tadejo Krečič.

Nedeljska gosta sta gledališki in filmski tandem Silva Čušin in Janez Škof. Letošnje leto jima je prineslo kup zanimivih skupnih vlog. V svoji matični hiši, ljubljanski Drami, nastopata v dveh gledaliških predstavah: na velikem odru v krstni uprizoritvi Kako je padlo drevo, mlade slovenske avtorice Katarine Morano, na malem odru pa v igri Otroci, angleške dramatičarke Lucy Kirkwood. Skupaj nastopata tudi v filmu Šterkijada, kjer igrata očeta in mamo režiserju in scenaristu Igorju Šterku. S Silvo Čušin in Janezom Škofom se je na velikem odru SNG Drama pogovarjala Nina Zagoričnik.

Če se peljete proti Šmarni gori čez Tacenski most, boste na levi strani zagledali brzice in okoli njih kamnite tribune. Le redki so tisti, ki vsaj nekajkrat na leto niso slišali za tekme v veslanju na dvijih vodah, ki se na tem mestu odvijajo. A če obiščete tekmovališče poleti, v času, ko tam ni tekem, je prizor popolnoma drugačen – tekmovališče se spremeni v čisto pravo plažo – s sončniki, brisačami in stotnijami kopalcev, ki se nastavljajo soncu. A pozornemu opazovalcu ne bo ušel napis, ki opozarja, da je kopanje tukaj smrtno nevarno in na lastno odgovornost. Jure K. Čokl se je o tem pogovarjal z Maretom Kosičem, Janezom Čižmanom in Andrejem Česnjem. Poslušali bomo ponovitev oddaje.

V tokratni Svetovalnici je bil gost v našem studiu predsednik vlade in predsednik stranke SDS Janez Janša. Tik pred volilno nedeljo je odgovarjal zlasti na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Ta so se nanašala na vojno v Ukrajini in podporo Evropske unije tej države, na demografske izzive v prihodnosti, na delo organov pregona, na pokojninski sistem, nismo pa mogli niti mimo soočenja na RTV Slovenija.

V tokratni oddaji Sedmi dan vam posredujemo nadaljevanje pogovora z znanim slovenskim minoritom patrom Janezom Šamperlom iz samostana Svete Trojice v Podlehniku v Halozah. 41 duhovniških let je preživel po različnih samostanih, največkrat kot njihov gvardijan-predstojnik – od Ptuja, Ptujske gore, Ljubljane, Pirana do italijanskega Assisija Izdal je okoli 50 različnih publikacij, med njimi tudi dve knjigi o blagopokojnem misionarju patru Mihi Drevenšku.

Pomurski sejem je znan predvsem po organizaciji Kmetijsko-živilskega sejma AGRA, pa tudi po mnogih drugih sejmih. A lani so ostali brez vseh, letos so jih nekaj le uspeli izvesti. V terenskem studiu Prvega v Gornji Radgoni se je ustavil predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Janez Nepomuk Primic je eden tistih izjemnih posameznikov v naši zgodovini, ki jih mora širša slovenska javnost šele odkriti. Pred dvema stoletjema je prvi zapisal besedo Slovenija v slovenščini (v pismu Vodniku leta 1810), prvi je tudi Slovenijo definiral kot ozemeljsko celoto (v tisku v nemščini leta 1814). Bil je izjemno inovativen jezikoslovec, saj je avtor prvega slovenskega diplomatskega besedila. O okoliščinah njegovega nastanka se bomo pogovarjali z diplomatom, zgodovinarjem in jezikoslovcem Janezom Šumrado, urednikom monografije Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika. Knjiga Janeza Šumrade vsebuje tudi slovar Primičevega besedja, ki je poučno in zabavno branje. Navajamo nekaj zanimivih primerov: postavedajoče truplo – zakonodajno telo, dansko oznanilo – dnevno povelje, deželski dobiček – državni interes, dober stati – jamčiti, namestnik za en čas – vršilec dolžnosti, naprejpisan – predpisan, nategama – nemudoma ... Foto. Pixabay

Sporočilo Instituta »Jožef Stefan« je jasno: »Epidemija narašča eksponentno. Število na novo okuženih se podvoji vsakih 18 dni in v rdeči fazi bomo že konec avgusta.« Mnogi takim podatkom ne verjamejo. Zato smo jih preverili še s prof. dr. Janezom Žibertom. Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za Covid sledilnik. Kaj za četrti val kažejo njegove projekcije? Ali bodo jeseni okužbe res eksplodirale? Zakaj se epidemija širi, če je veliko ljudi cepljenih, mnogo je že tudi prebolevnikov? Več v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Graf: Dr. Janez Žibert. Dnevno potrjeni primeri: 7-dnevno povprečje

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.

Etnolog dr. Janez Bogataj je v vrsti knjig med drugim predstavil bogastvo slovenske kulinarike. Pred kratkim je tako pri založbi Goga objavil monografijo Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo. Kot nekoliko napoveduje že naslov monografije, se je dr. Bogataj oprl na znamenite Trdinove zapise iz let od 1870 do 1879. Na njihovi osnovi je napisal tako uvodne, širše zastavljena poglavja o prehranjevanju na Dolenjskem, kot tematsko specifična poglavja, v katerih je predstavil posamezne teme (ne le z dolenjske mize, ampak tudi o dogajanju ob mizi). Dr. Bogataj je knjigo zaokrožil z nekaj recepti iz pisateljevih časov za dandanašnjo kuharico in kuharja. Več o monografiji, v katerem sta etnografija in kulinarika eno, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Minister je odgovoril na očitke iz vložene interpelacije, orisal trenutne razmere v domovih za starejše, pojasnil ključne ukrepe iz protikoronskih paketov, spremembe pokojninske zakonodaje ter spregovoril o nadaljnjih izzivih na področju skrbi za starejše in socialnih transferjev.

Kako se odzovejo naša pljuča na nanodelce, ki jih vdihnemo? Slovenski znanstveniki so v prebojni študiji, objavljeni v reviji Advanced Materials, uspešno dešifrirali dogajanje in razvili tudi model, ki bi lahko omogočil preverjanje škodljivosti nanomaterialov brez uporabe testnih živali. Gre za zelo pomembna vprašanja, ki segajo na različna področja. Po eni strani smo nano delcem iz prometa in s kurišč bolj ali manj neprestano izpostavljeni, po drugi strani pa nepoznavanje potencialne škodljivosti novih nanomaterialov zavira razvoj na številnih področjih - od razvoja zdravil in cepiv do razvoja in aplikacij cele vrste novih nanomaterialov, denimo v zelenih tehnologijah. »Do zdaj so raziskovalci večinoma verjeli, da se celice imunskega sistema tiste, ki nas branijo, saj ves čas čistijo pljučni epitelij virusov in bakterij,« razlaga prof. dr. Janez Štrancar z Instituta "Jožef Stefan". »Izkazalo se je, da nanomaterial najprej vstopi v epitelij. Pri kovinskih oksidih epitelij uporabi zanimivo obrambno strategijo: zalije jih z lipidi.« A telo tako nastale "cvetače", kot so novonastale tvorbe zaradi njihovega videza poimenovali raziskovalci, še vedno obravnava kot tujke. V boj z njimi vpokliče celice imunskega sistema, ki pa zmorejo razgraditi zgolj maščobe, v katere je epitelij nanomaterial zapakiral. Ta se spet sprosti in zgodba se ponovi. Rezultat so kronična vnetja pa lahko vodijo tudi do razvoja resnih bolezni. Več o zanimivih novih spoznanjih v pogovoru z Janezom Štrancarjem v Podobah znanja. Vabljeni k poslušanju. Foto: iz osebnega arhiva Janeza Štrancarja

Papež Pavel VI. je Terezijo Avilsko (1515-1582) kot prvo žensko v zgodovini razglasil za učiteljico Cerkve. In sicer prav zaradi njene globoke izkušnje molitve. V oddaji nas bo zato zanimalo: Kaj je za Terezijo molitev? Kaj razume z izrazoma meditacija in kontemplacija? Kako ju razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Ali obstajajo podobnosti in razlike med zahodnim in vzhodnim pojmovanjem? Kakšen je bil odnos med sv. Terezijo Avilsko in njenim sodobnikom, pomembnim duhovnim učiteljem sv. Janezom od Križa? Kako je Terezija s svojo duhovno karizmo vplivala na sodobno teologijo? Ponovili bomo oddajo, v kateri smo se pogovarjali s poznavalcem Terezijinega življenja in dela, profesorjem za pastoralno teologijo in duhovnost na Saint Mary's University v Londonu, dr. Petrom Tylerjem.

V oddaji smo gostili Janeza Krmelja, misijonarja na Madagaskarju. Pri vsaj dveh izmed njegovih projektov ste sodelovali tudi naši poslušalci. Teden pred letošnjo Pustno sobotno iskrico smo prisluhnili kakšne sadove lahko rodi. Slišali ste tudi kako je med Malgaši in slovenskimi misijonarji odmeval lanski obisk papeža Frančiška.

Ti si angel Razstava s koncertom bo v nedeljo 24. novembra 2019 ob 17. uri v Prešernovem gledališču v Kranju.

V vsaki od enajstih epizod serije Abonma Borštnik v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 45. Festivala Borštnikovo srečanje. Tih vdih spremljajo: Benjamin Zajc, dramaturg, Mirana Trnjanin, igralka in Varja Hrvatin, dramatičarka. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Maribor Nejc Gazvoda: Tih vdih Mestno gledališče ljubljansko Režiser: Nejc Gazvoda Dramaturginja: Eva Mahkovic Scenograf: Darjan Mihajlović Cerar Kostumograf: Andrej Vrhovnik Avtor glasbe: Laren Polič Zdravič Lektorica: Maja Cerar Oblikovalec svetlobe: Boštjan Kos Igralci: Mirjam Korbar, Jure Henigman, Ajda Smrekar, Matej Puc, Tjaša Železnik, Lara Wolf k. g. Leto dni po očetovi nepričakovani smrti se odtujena družina zbere, da bi najmlajši hčerki, ki jo vsi kličejo »tamala« in ki odhaja študirat v Ljubljano, dala čim več nasvetov in obilo ljubezni. Tamala ima sestro Petro in brata Marjana, ki sta od nje starejša več kot 10 let, ter mamo, ki je ne razume. Vse štiri je prizadela nedavna izguba očeta in nanje vplivala bolj, kot so si to pripravljeni priznati. Petra, ki s fantom Janezom živi v Ljubljani, kljub ljubečemu razmerju, polnem duhovitosti, preživlja žalostno, še nerazkrito zgodbo, 34-letni Marjan pa še vedno živi doma in je tudi zaradi nekdanje partnerice Maje, matere njegovega otroka, le senca tega, kar je bil nekoč. In Maja ravno na ta dan prihaja na obisk.

V tokratni oddaji smo govorili o drušvu Operando, ki je minuli teden začelo akcijo v podporo papežu Frančišku, o sinodi v Amazoniji, o obletnici rojtva papeža Janeza Pavla II. Ob zaključku smo slišali tudi pogovor z jezuitskim misijonarjem iz Prekmurja patrom Janezom Mujdrico.

Dotaknili smo se papeževega pisma duhovnikom, pri čemer je dr. Juhant komentiral tudi razmere, v katerih delujejo župniki v Sloveniji. Dotaknili smo se tudi političnih tem in tako spregovorili o integriteti ministrov, pa tudi o načrtih političnih strank za jesen. Dr. Juhant jepredstavil tudi svoj pogled na bližajoči se dan spomina na žrtve totalitarizmov.

S 73. podcast oddajo se je zgodila manjša sprememba glede podcast oddaje Golavt. Oddaja ne bo več na sporedu ob nedeljah, ampak ob sredah in in petkih. Ob sredah bova z Janezom Borovnico s skupaj z gosti pokomentirali aktualno dogajanje na domačih in tujih nogometnih zelenicah. Ob petkih pa bodo na sporedu moji interjuji z nogometaši in nogometašicami. V tokratni oddaji sva z Janezom pogledala v vse najboljše evropske lige in analizirala aktualni krog v prvi slovenski nogometni ligi. Glasba/Music: Rockin' Riff - Nicolai Heidlas Real Ride - Nicolai Heidlas On and On - Nicolai Heidlas

Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.

Pogovor je potekal 9. septembra, 2017 v Vetrinjskem dvoru po mariborski premieri filma Nikoli nisva šla v Benetke v okviru Mobilnega Udarnika. Pobudo za projekcije je lani v okviru pogovora Ekstremno lokalno v GT22 dal Aljoša Ternovšek, glavni igralec filma, kot gost pa se nam je pridružil tudi njegov soigralec v filmu in oče Peter Ternovšek. (*10. 04. 1947) Slovenski dramski igralec, nosilec Borštnikovega prstana, je svojo igralsko pot začel kot učitelj na osnovni šoli Sladki Vrh, kjer se je zaposlil takoj po končanem učiteljišču v Mariboru. V tem času je imel za sabo že prvo vlogo - kot šestnajstletnik je dobil priložnost in leta 1963 v mariborskem gledališču odigral vlogo Poprčka v istoimenski igri Ljubiše Djokića. Ob vsakoletnem delu z otroško gledališko skupino je odigral mnogo vlog tudi v vaški gledališki skupini. Leta 1971 ga je povabil v Dramo SNG Maribor njen tedanji ravnatelj Branko Gombač in v kratkem času so sledile vloge, ki so ga zapisale med prepoznavna imena mariborskega in slovenskega igralskega sveta. Od leta 1971 do leta 2007 je bil član mariborske Drame, kjer še vedno gostuje, sodeluje pa tudi v filmih in TV nadaljevankah ter se kot gost rad pojavi tudi v drugih slovenskih gledališčih. Igralca, ki je v svoji karieri odigral več kot sto vlog v uprizoritvah domače in tuje dramatike ter pod vodstvom številnih režiserjev starejše in mlajše generacije, je teatrolog Vasja Predan označil »za enega najbolj odprtih in svetlih odrskih ustvarjalcev«. Vir: http://sigledal.org/geslo/Peter_Ternov%C5%A1ek Filmske vloge: http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/4210/peter-ternovsek/ (*1972, Maribor) Aljoša Ternovšek je rojen v Mariboru, sin igralca in dobitnika Borštnikovega prstana 2006, Petra Ternovška. Po končani srednji šoli, kjer je bil član dramske skupine RUSLI, se je vpisal na ljubljansko Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo in jo tudi uspešno zaključil leta 1995. Prvo zaposlitev je našel v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je odigral kar nekaj prepoznavnih vlog. V sezoni 2004/05 je postal član Mestnega gledališča Ptuj. Gledalci TV zaslonov ga poznajo kot Dušana Vaupotiča - Duleta iz oddaje Tistega lepega popoldneva. O istoimenskem junaku je bil leta 2002 posnet film z naslovom Kleščar. Skupaj z Janezom Škofom pa je vodil tudi EMO 2006. V sezoni 2011/2012 je postal član igralskega ansambla Prešernovega gledališča Kranj. Vir: http://sigledal.org/geslo/Aljo%C5%A1a_Ternov%C5%A1ek Filmske in TV vloge: http://www.imdb.com/name/nm1475617/

Oddaja podcasta BIMpogovori v kateri gostimo Janeza Mikca - govorimo o gradbeništvu ter delu in življenju na Novi Zelandiji, ali se študenti kaj naučijo v času študija, nepremičninskih težavah na Novi Zelandiji, ... Janez tudi ve, kaj pomeni "M" ;-)

Z legendarnim voditeljem TV Dnevnika, novinarjem in zunanjepolitičnim urednikom Janezom Čučkom o novinarstvu včasih in danes. Poročal je iz okoli 70-ih držav sveta, tudi...