Podcasts about ptuja

Roman Ogenj pripoveduje zgodbo resnične osebe Štefke Cobelj, ki je kot kustosinja zaznamovala ne le ptujski kulturni prostor, ampak je njeno delo kot predstavnice Jugoslavije seglo daleč v tujino. Avtor Aleš Šteger je njeno življenje revolucionarke, ki pa nikakor ne najde prave umestitve v prostor, čas in dogajanje, mojstrsko oblikoval tudi v opis turbulentnega časa med drugo svetovno vojno in po njej. Ogenj, naslov romana, je metafora časa, nerazumevanja, praktično izbrisa ene najbolj kontroverznih osebnosti Ptuja, uničenja prizadevanj, znanja in ambicij. Je revolucija tudi tokrat požrla svojega otroka?

Po dolgotrajnih pogajanjih naj bi bil danes prelomen dan za prenovo pokojninskega sistema. Napovedan je bil namreč podpis dogovora socialnih partnerjev o predlogu nove pokojninske zakonodaje. Predstavniki vlade, sindikatov in delodajalcev so uraden podpis napovedali za 14-to uro, pred tem so sklicali sejo pogajalske skupine. Toda zadnji hip se je zapletlo in podpisa danes ne bo. Drugi poudarki: - Ruski predsednik ostaja odprt za pogovor z ameriškim kolegom, so v odzivu na Trumpovo jezo odgovorili iz Putinovega kabineta. - Marine Le Pen zaradi zlorabe evropskih sredstev obsodili na zaporno in denarno kazen ter ji prepovedali kandidiranje za francosko predsednico. - Policija zbira obvestila o medvrstniškem nasilju na območju Ptuja, vključil se je tudi center za socialno delo.

Piše Marica Škorjanec Kosterca, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Prva romana pisatelja, teologa in filozofa Branka Cestnika Sonce Petovione in Šesti pečat je navdihnila preteklost Ptuja, zlasti starorimska Poetovia in njeni prebivalci v mestu in bližnji okolici, od koder izvira avtorjev rod. Tretji roman Pogovori z Njo sega v čas druge svetovne vojne, v njem prikazuje življenje slovenskih mobilizirancev v nemški vojski, eden med njimi je Jakob Špilek, ki se je boril na zahodni fronti avgusta 1944. Tudi v četrtem romanu Razmik med žerjavi pisatelj zajema iz istega časa, njegovi literarni junaki in nejunaki pa se bojujejo na vzhodni fronti. Skrivnostni naslov romana je povzet iz sovjetskega filma Let žerjavov in iz balade pesnika Gamzatova. Žerjavi so duše nekdanjih vojakov, ki so se skupaj bojevali in umirali. »Ko ustvarijo klin in složno letijo, dobro poglej, če je v formaciji vrzel. Če opaziš razmik med žerjavi, tolik, da bi tam lahko letela še ena ptica, vedi, to je prostor zate. Skoraj boš tam, med njimi, mrtev tovariš ob mrtvih tovariših. Duša v telesu bele ptice.« Roman sestavljajo štiri obsežna poglavja, razvrščena po bojnih premikih petnajste čete 304. pehotne divizije nemške vojske na vzhodni fronti v Ukrajini leta 1943 do začetka aprila 1944, predvsem po izgubljeni bitki za Stalingrad in predaji feldmaršala von Paulusa. Posamezne etape bojevanja nemških vojakov in Sovjetov se vrstijo po času in kraj posameznih spopadov, kratkotrajnih zmag in porazov do zadnjega umika. Vsi datumi o vojnih dogodkih so točno navedeni, poznavalsko so opisani tudi kraji in pokrajine. Po več kot osemdesetih letih je čas že zabrisal zgodovinski spomin na dogajanje med drugo svetovno vojno, generacije so se zamenjale, ostaja pa ustno izročilo, da je bil nekdo iz slovenske družine soldat v Hitlerjevi nacistični Nemčiji. Ostali so tudi dokumenti. Roman Razmik med žerjavi oživlja te čase in mlade ljudi, ki so bili nenehno izpostavljeni smrtni nevarnosti in pobijanju, ne da bi vedeli, za koga se borijo, saj niso verjeli nacističnim idejam. Borili so se, da bi preživeli. Na koncu knjige je Branko Cestnik dodal slovarček zastarelih in pozabljenih besed iz vojaškega življenja ter izrazov iz nemščine. Sledi še časovnica zgodovinskih dogodkov, na katere se veže pripoved. Začne se s 6. aprilom 1941 in konča s 3. aprilom 1944, ko je ameriško letalstvo prvič bombardiralo Budimpešto. Avtor navede tudi datum 6. junij 2023, ko je bil v rusko-ukrajinski vojni uničen največji jez Kahovka na Dnepru, poplava v Hersonu pa je razkrila okostja padlih nemških vojakov iz druge svetovne vojne Resnične osebe, ki nastopajo oziroma ki so omenjene v romanu, pojasnjuje posebna razlaga. Med njimi so sovjetski maršal Rodion Malinovski, eden najboljših nemških generalov Erich von Manstei in nemški generalpolkovnik Karl-Adolf Holidt, poveljnik na novo postavljene šeste armade po nemškem porazu v bitki pri Stalingradu, ki je deloval v Ukrajini v Donbasu in ob Dnepru. Pisatelj ne poudarja posameznih literarnih likov, saj je težišče dela bojevanje 15. čete nemške vojske, ki so jo decembra 1942 iz Francije prepeljali na vzhodno fronto, kjer je bilo minus 30 stopinj in so bili jarki pokriti z raztrganimi trupli branilcev. Tukaj je nastajala povezanost petih vojnih tovarišev: Ludvika Voduška, kmečkega sina iz okolice Ptuja, ki je bil vajen trdega dela, v domači godbi pa je igral violino, Avstrijca Hansa Auerja iz Wagne, Nemca, ki so ga klicali Deggi- Deggi, Frizijca z vzdevkom Tulipan in plemenitega Švaba Wolfganga. Ludvik nosi v sebi za vojaka nenavadno skrivnost, ki bi bila zanj lahko usodna. Že kot deček je namreč sklenil, da nikoli ne bo nikogar ubil. Angelu Neubijanja, kot je to stanje imenoval nekdanji ministrant Hans Auer, ki se je na angele spoznal od doma, je Ludvik ostal zvest tudi v vojnih razmerah. Ohranil je vse vrednote staršev in verske vzgoje, nikoli ni meril v človeka. Novo srečanje s sokrajanom Cvetom Ogorelcem iz skupine izvidnikov obeta prijateljstvo, vendar je to človek, ki je že zgodaj prestopil mejo med Dobrim in Zlom, s svojimi zločinskimi dejanji se celo hvali: »Lastnoročno sem ubil za pol potniškega vagona civilistov, Rusov in Ukrajincev, Ciganov in Židov. Žide še posebej rad…« Pretresljivo so opisani Ludvikovo osebno soočenje s sovražnikom – ruskim učiteljem iz Moskve, preselitev izoliranih »božjih pacifistov menonitov«, usoda šestletne deklice, ki jo je lastna družina v času prisilne lakote, »gladomora«, ubila in kruto pojedla, iztrebljanje neželenih skupin, kot je bila Mlada garda, uničevanje Judov, pomor nedolžnih talcev. Razmik med žerjavi ni le zgodovinski roman o vojnem dogajanju, ki se kar naprej ponavlja in mu ni videti konca. Odpira se prepad med Dobrim in Zlom, geslo zmagovalca je »Ni usmiljenja za šibke!« Morda se bo življenjska zgodba Floriana – Cveta Ogorelca, Ludvikovega vrstnika iz okolice Ptuja, razpletla v končnem delu vojne trilogije Branka Cestnika, pisatelja, ki, kot pravi, mora povedati zgodbo, ki je še niso povedali drugi.

Danes se v Svetu kulture podajamo na pesniško potovanje od Kamnika do Ptuja. Na Ptuju potekajo dnevi poezije in vina, ki že 28 let združujejo pesniško besedo in vina. Letošnji častni gostje so danska pesnica Pia Tafdrup, belorusko-ameriška pesnica Valžina Mort ter poljski pesnik Jacek Dehnel, ki je letošnji avtor Odprtega pisma Evropi. Predstavili bomo tudi knjigo Maistrovih trideset. V Maistrovem letu, ki ga je vlada razglasila ob 150-letnici rojstva ter 90-letnici smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra, je v sozaložništvu Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in založbe Buča izšla knjiga Maistrovih pesmi.

Poročali smo o težavah z vodovodom v občinah Črenšovci, Odranci in Dubrovnik, peti obletnici odprtja Poti med krošnjami, arheoloških najdbah na območju Ptuja in naravnih slamicah, ki jih izdelujejo v Zgornji Kungoti.

Drugi poudarki: - V spodnjem Podravju nestrpno čakajo začetek graditve glavne ceste od Ormoža proti Ptuju, a kaj, ko ni znana trasa skozi oziroma mimo Ptuja. - Največja naložba v občini Loški Potok ta čas je usmerjena v izboljšanje oskrbe s pitno vodo. Novo vrtino povezujejo z vodovodnim omrežjem. - Sevniški oziroma posavski gasilci nasploh z vozilom, ki jim ga lahko zavidajo marsikje drugje - novim vozilom za gašenje in reševanje z višin. - Spomladi bo odprl vrata nov študentskim dom Univerze na Primorskem, a bo dodatnih 118 ležišč še vedno veliko premalo.

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati.

Tokrat smo povezali meteorologijo in astronomijo. Naš gost je bil ljubiteljski meteorolog in astronom Albin Gradišnik, s seboj je pripeljal prijatelja Marka Vidoviča in Janka Levaniča, ki sta mu pomagala izpeljati projekt diptih sončna ura. Kakšna ura je to in kje v bližini Ptuja stoji? Tudi o amaterski meteorološki postaji in opazovanju vremena je tekla beseda.

Pred nami je prvi pravi poletni konec tedna, ki ga bo marsikdo podaljšal do prazničnega torka, zato ga bodo zaznamovali zastoji na cestah. Običajno se promet najbolj zgosti od meje z Avstrijo proti notranjosti in potem naprej proti slovenski Obali ter na cestah proti mejnim prehodom s Hrvaško. Najbolj obremenjena je ljubljanska obvoznica s smeri Gorenjske in potem naprej proti Kopru, gost promet je tudi od Šentilja mimo Maribora in Ptuja proti Gruškovju. Ne glede na gostoto prometa bi lahko za manj stresa na cestah veliko naredili udeleženci. Drugi poudarki oddaje: - Povprečna plača za april v primerjavi z marčevsko nekoliko višja; neto je dosegla tisoč 487 evrov. - Razmere na trgu z zelenjavo so kaotične, opozarja stroka. Domači pridelovalci težko tekmujejo z nizkimi cenami. - Slovaški parlament ob obstrukciji opozicije sprejel nov zakon o javni radioteleviziji; kritiki svarijo pred vplivom politike. - V 77. letu je umrl sodnik sodišča Evropske unije Marko Ilešič.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Župani posavskih občin želijo biti vključeni v načrtovanje projekta NEK 2. - Zakaj se je podražilo ogrevanje v Mariboru, če se je cena plina znižala? - V Postojni dodatna proga mestnega avtobusa, v Izoli nad zlorabe dovolilnic za parkiranje. - Mladi navdušenci nad robotiko s Ptuja bi se radi udeležili svetovnega prvenstva, a šola nima dovolj denarja.

V prvi decembrski turistični oddaji smo povedali, kako pripravljeni so naši gorski centri na novo zimsko sezono. Ustavili smo se na Mariborskem Pohorju, kjer so pred nedavnim znova zagnali gondolo, in preverili, kakšne novosti čakajo tam smučarje…potem pa smo odpotovali na Bližnji vzhod; po Iranu nas vodi Marjan Ostroško s Ptuja.

V turistični oddaji smo se podali na doživetje za ljubitelje vina, tradicije, zgodovine in kulinarike našega najstarejšega mesta – Ptuja. Tamkajšnji Zavod za turizem je pripravil novo ponudbo, poimenovali so jo Popotovanje po mestu tisočletne vinske kulture. Z ultrakolesarko Bernardo Jurič pa smo se tokrat zapeljali po Aljaski.

Vlada bo danes obiskala Koroško. To bo njen prvi regijski obisk v tem mandatu. Središče dogajanja bo v Slovenj Gradcu. Tam popoldne načrtujejo srečanje članov vlade z župani, predstavniki gospodarstva in drugimi nosilci razvoja v regiji. Sledila bo seja vlade. Župani poudarjajo predvsem, da morajo nujno izvedeti, kdaj bodo dobili povrnjene intervencijske stroške, saj skoraj dva meseca po poplavah izvajalci še niso bili poplačani. Druge teme oddaje: - Ujma škodo povzročila tudi v slovenskem turizmu, ki pa še vedno okreva hitreje kot po svetu, ugotavljajo ob svetovnem dnevu turizma - O nezakonitih migracijah vodje diplomacij Slovenije in še štirih srednjeevropskih držav danes na Dunaju, v Nemčiji odmeva prijetje sirskih tihotapcev ljudi - Policisti po skoraj desetih urah pogajanj z oboroženim moškim blizu Ptuja vdrli v hišo in ga pridržali

Čez pol ure se bo prvič srečal vladni svet za trajno obnovo po poplavah. Iskali bodo rešitve, ki bodo tudi v pomoč tehničnim pisarnam na terenu. Kot pravi vodja državne pisarne Blaž Dolinšek, bodo projekte pripeljali od začetka do konca: ko bo projektna dokumentacija izdelana, bo znana cena sanacije, ljudem pa bodo pomagali pripravit vloge za državna sredstva in druge vire financiranja. Med prednostnimi nalogami bodo ukrepi za vzdrževanje vodotokov, sanacijo plazov ter graditev objektov in infrastrukture. Druge teme: - Za nadzor notranjih meja se zaradi povečanega števila nezakonitih prihodov migrantov odloča vse več evropskih držav. Bruselj odgovarja, da mora biti to skrajni ukrep. Hrvaška medtem ne razmišlja o postavitvi ograje na svoji južni meji. - Armenci še naprej množično bežijo iz Gorskega Karabaha, v katerem je nadzor prevzel Azerbajdžan. V Armenijo se jih je po najnovejših podatkih zateklo že več kot 19 tisoč. - Na območju Ptuja so že več ur na terenu policisti, specialna enota in policijski pogajalec, potem ko so bili zjutraj obveščeni o moškem z orožjem. Kot je pojasnila Anita Kovačič Čelofiga s policijske uprave Maribor, so ga večkrat pozvali, naj odloži orožje in se preda, a tega ni storil. Nekajkrat je stopil na balkon hiše in z balkona sprožil več strelov, meril pa je tudi na policiste. Za zdaj še ni znano, ali je z moškim v hiši še kdo.

Svet vlade za obnovo po poplavah, ki ga koordinira gradbeni inženir in priznani projektant mostov Marjan Pipenbaher, se bo popoldne sestal na prvi seji. Gre za posvetovalni organ, ki bo oblikoval predloge in ukrepe za trajno obnovo po poplavah. Te ukrepe bodo upoštevale tehnične pisarne, ki bodo pravzaprav vodile sanacijo. Delovale bodo na terenu, in sicer v okviru državne tehnične pisarne. Druge teme: - Mariborski policisti sporočajo prve informacije o streljanju na območju Ptuja. - Pri obveznem cepljenju šolarjev in dijakov nekaj sprememb. - Francija pospešuje prizadevanja za doseganje podnebnih ciljev.

Danes se je prvič sestal svet za obnovo, ki je bil imenovan po uničujočih avgustovskih poplavah. Vodi ga gradbeni inženir Marjan Pibenbaher, ki je med drugim navedel nujne ukrepe, kot so čiščenje rečnih strug še pred jesenskim deževjem. Glede dologoročnejšega urejanja rek in nabrežin pa je pudaril, da bo moramo to reševati celovito. Obnova bo po njegovih besedah stala preveč, da bi si privoščili medsebojno neusklajene rešitve. Druge teme: - Notranji minister Poklukar parlamentarnemu odboru zagotovil: policija obvaduje razmere na meji - Bruselj Azerbajdžan na pogovorih prosil za podrobnosti o prihodnosti etničnih Armencev v Karabahu - Policijska akcija na območju Ptuja še vedno poteka; policija se pogaja strelcem, poškodovanih naj ne bi bilo

Na vzhodu države še odpravljajo posledice obilnega deževja. Ponoči se je sprožilo še 16 plazov. V Šentilju so morali zaradi grožnje plazu izseliti štiri družine, zanje zdaj nameščajo kontejnerje. Župani Slovenskih goric in Ptuja pa so se dopoldne sešli s predsednikom državnega sveta Markom Lotričem in predlagali sprejetje interventnega zakona za odpravo posledic neurij. Drugi poudarki oddaje: - Parlamentarna komisija, ki preiskuje vmešavanje politike v delo policije, začela delo - Novi nadzorniki Luke Koper naj bi zamenjali vodstvo, ki ga je imenovala Janševa vlada - V Cerknem bo spet odmeval avantgardni jazz.

Obilno deževje je prizadelo predvem vzhod države. O poplavah poročajo z območja Ormoža, Ptuja, Maribora, Celja in Murske Sobote. Najhujša noč je za ormoškimi gasilci. Samo sinoči se je na vzhodu sprožilo skoraj 70 plazov. V Šentilju ogrožajo več hiš, več ljudi so začasno izselili. Na terenu je poleg gasilcev in civilne zaščite tudi vojska. Hidrologi za danes napovedujejo umirjanje razmer. V oddaji tudi: - Rusija odstopila od enega ključnih varnostnih sporazumov v Evropi po hladni vojni - Francosko sodišče Sarkozyju potrdilo zaporno kazen zaradi korupcije - Iz izolskega hotela Delfin v morje izteklo 30 tisoč litrov kurilnega olja

Na nočni obisk smo povabili ustanoviteljici društva SiA, ki nudi varen prostor povezovanja ter pomoč in podporo pri sočutnem starševstvu in osebnem razvoju. Simona Vrbanič, profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike, in Anemari Meznarič, magistrica psihologije, sta mamici s Ptuja, ki ju je življenje usmerilo na pot nenehnega učenja. Društvo SiA je njun skupen »otrok« s srčno vizijo. Otrok, ki nenehno išče odgovore na vprašanje, kako z izboljšanim odnosom do sebe in drugih zaživeti bolj polno in povezano ter posledično bolj kakovostno življenje. V pogovoru bomo zavili na različna področja življenja – kakšno bomo rekli tudi o vedenju in naših odzivih nanj, predstavili delovanje možganov ter vpliv naših vzorcev in prepričanj, ob tem pa bomo odgovorili tudi dve pomembni vprašanji – kako graditi odnos s samim seboj in z otrokom?

Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je igralec, stand up komik in promotor Ptuja Tadej Toš. Februarja je prejel ptujsko občinsko nagrado oljenko za dosežke za področju kulture in za promocijo Ptuja. Pravi, da se je odrekel politični satiri in zdaj raje neguje vključevalen humor, ki ljudi razveseli, z veseljem pa pride smeh; to je zanj največja nagrada. V pogovoru med drugim razkriva, kaj pomeni oznaka »ptujski humor«, razložil pa bo tudi, zakaj je prepoznavnejši po glasu in po stasu in zakaj se primerja z osamljenim jezdecem.

Planiški četrtek je tradicionalno namenjen otrokom. Tudi letos se ga je udeležilo več tisoč otrok z vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva, mnogim so obisk omogočili različni donatorji. Med tistimi, ki so glasno spodbujali slovenske skakalce, so bili tudi otroci iz programa Botrstvo. Avtobusi so v dolino pod Poncami prispeli iz Maribora, Velenja, Novega mesta, Cerknega, Idrije, Sevnice, Ljubljane, Šentjurja, Ptuja, Ajdovščine in Metlike. Kako so se imeli in kaj se jim je še posebej vtisnilo v spomin?

Ponujamo pogovor s prevajalko Anjo Naglič, letošnjo prejemnico Jermanove nagrade za prevode družboslovnih in humanističnih del. Sledil bo prvi slovenski pesmomat na vrtu Društva slovenskih pisateljev, po tem pa začetek 23. festivala Pixxelpoint v stari in Novi Gorici. Opozorili bomo na novo kulturno pridobitev Ptuja in na tri razstave: kiparju Jakobu Savinšku ob 100-letnici rojstva posvečeno v kamniški Galeriji Miha Maleš, na domiselno interpretacijo arhitektovih del v Plečnikovi hiši v Ljubljani z naslovom »Sicer sem samo gospodinja, ampak ne vem …«, in na razstavo »Delo v nastajanju …« v ljubljanskem ŠKUC-u, ki razmišlja o skupnostih onkraj kapitalizma. Posebej pa smo se posvetili novosti na Ptuju – novemu Kabinetu Stojana Kerblerja. FOTO: Prvi slovenski pesmomat so tehnično izgotovili na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani VIR: rtvslo.si

Na 94. rojstni dan Radia Slovenija prihaja na nočni obisk odgovorni urednik Prvega Danijel Poslek. V njegovi dosedanji novinarski karieri ga je najbolj zaznamovalo sedem letno obdobje dopisništva s Ptuja. Kot odgovorni urednik bdi nad radijskim programom Prvega, ki poteka 24 ur na dan sedem dni v tednu. Koliko patine je čutiti v oddajah najstarejšega radijskega program pri nas in kako se uvajajo novi novinarski pristopi in nove tehnologije, pa tudi o nogometu, njegovi kratki filmski karieri in življenju med Ptujem in Ljubljano, v nočnem programu po polnoči.

V turistični oddaji smo se ustavili pri projektu Naša Drava – z njim so oživili dogajanje ob reki in na njej. Zatem smo predstavili še novo interaktivno turistično aplikacijo, s katero lahko turisti, pa tudi domačini, spoznavajo kulturno dediščino Ptuja. Ob koncu oddaje pa smo svet spoznavali malo drugače – z Američanko Diane Skokan smo ga odkrivali skozi prostovoljno delo.

Zgornjegorenjske občine bodo gorskim reševalcem zagotovile drone. V občini Šmarješke Toplice je zaživel Prostofer – prevozi za starejše občane. Tudi s Ptuja prihaja dobra novica. Tam beležijo najnižje število iskalcev zaposlitve doslej. Moška komuna skupnosti Srečanje v Vremskem Britofu pa je končala velik projekt – zgradila je vodovod.

Piše: Iztok Ilich Bere: Jure Franko Mateji Ratej, raziskovalki na Inštitutu za kulturno zgodovino in področni urednici pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, gre veliko zaslug za napredovanje tega nacionalno pomembnega projekta. Kot urednica Biografskih študij v zbirki Življenja in dela je Osebnostim slovenske medicine in Osebnostim slovenskega novinarstva iz zadnjih dveh let dodala še Slovenski biografski almanah 19. stoletja, že 28. knjigo v zbirki. K sodelovanju je povabila 17 uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev na različnih področjih humanističnih ved in z njimi ustvarila zbornik biografskih študij, ki pomenijo poglobitev dela Novega Slovenskega biografskega leksikona. Kot pojasnjuje, se almanah enakovredno osredotoča na gospodarske, politične, kulturne in druge kontekste ter pomembno prispeva k osvetlitvi kulturnozgodovinske krajine slovenskega prostora v »dolgem« 18. stoletju, ki se je simbolno končalo s prvo svetovno vojno. V ospredju so ljudje, ki so v tem času sami ali kot pripadniki vplivnih rodbin delovali v umetnosti, pravu, šolstvu in duhovniškem poklicu z dodatnimi dejavnostmi. Urednica je mednje uvrstila tudi biografske portrete Ivane Kobilca, Alojza Kraigherja, Matevža Langusa in Josefa Stefana, o katerih sicer že obstaja obsežna literatura. Del bralcev jih bo tako najbrž le na hitro preletel in zato morda tudi spregledal kak doslej manj znan poudarek. Večje pozornosti bodo deležne druge osebnosti, zlasti vrsta zaradi nemškega rodu ali naklonjenosti nemštvu v pozabo odrinjenih prebivalcev južne Štajerske. Pri tem je pomembno, da jih avtorji predstavitev ne obravnavajo kot nacionalne odpadnike, temveč jim vračajo vlogo legitimnih soustvarjalcev časa in prostora, v katerem so delovali. Za Slovenski biografski almanah 19. stoletja je značilno tudi hkratno obravnavanje več rodov v svojem času pomembnih družin, ki so zapustile globoke sledove v svojem okolju, vendar jim raziskovalci v drugi polovici preteklega stoletja niso namenjali večje pozornosti. Prvi v tej vrsti je Henrik Adam grof Brandis s potomstvom, lastnik gospostva Spodnji Maribor s sedežem v mestnem gradu. Matjaž Grahornik ga predstavlja kot domoljuba, ki se je med drugim izkazal s podporo avstrijski vojski. Jerneja Ferlež je imela z razkrivanjem družinskih korenin in delovanja iz Sudetov priseljene rodbine Kieffmann precej več dela. Ugotovila je, da je pet rodov, občasno več sorodnikov skupaj, vodilo veliko mariborsko gradbeno podjetje. Po drugi vojni so bili nacizmu naklonjeni Kieffmanni razlaščeni in obsojeni, a jih ob izreku kazni že ni bilo več v Mariboru. Tri rodove tretje rodbine sta povezovala priimka Kremenšek-Borštnik. Preučevanju korespondence predvsem ženskih sorodnic se je posvetila Katja Mihurko Poniž. Najbolj so jo zanimali odnosi med sestrami, ki jih je dopisovanje povezovalo v socialno mrežo, obenem pa preraslo v pričevanje o družbenem položaju žensk na Slovenskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Širši krog ljudi povezuje tudi zgodba uspešnega slikarja in fotografa Aloisa Kasimira s Ptuja – predstavlja ga Marjeta Ciglenečki – značilnega pripadnika štajerskega meščanstva, ki se je v času nacionalnih trenj deklariralo za Nemce. Bil je tudi začetnik razvejane umetniške rodbine Kasimir-Oeltjen. Med politiki, ki so se v drugi polovici 19. stoletja opredelili za slovensko stran, sta bila pomembna pravnika Ferdinand Dominkuš in Milan Jaklič. Prvega predstavlja Aleksandra Gačić: čeprav je le slabo govoril slovensko, je ustanovil Slovensko matico ter bil zaslužen za nastanek slovenske čitalnice in časnika Slovenski narod v Mariboru. Jakličev portret pa je izrisal Jurij Perovšek; predstavlja ga kot prvega prevajalca Komunističnega manifesta in urednika vrste socialnodemokratskih glasil in med drugo vojno sodelavca Osvobodilne fronte. Andrej Rahten uvršča kanonika Karla Kluna med najbolj dejavne politike v deželnem in državnem zboru. Bil je organizacijski utemeljitelj Slovenske ljudske stranke, ustanovitelj časnika Slovenec ter zaslužen za ustanovitev slovenske gimnazije v Kranju in za uveljavljanje slovenščine v upravi, sodstvu in na drugih ravneh. Iz duhovniških vrst je bil tudi konservator, filozof in pionir slovenske umetnostne zgodovine in spomeniške topografije Avguštin Stegenšek, ki ga predstavlja Jure Maček. Daša Ličen je drugo poglavje almanaha posvetila Isabel Burton, svetovljanski pisateljici in pustolovki, ki je pomemben del življenja prebila v Trstu. Še štirje portreti zanimivih, na različnih področjih uspešnih žensk so uvrščeni v zadnji del knjige. Bojana Bajec in Silva Bandelj predstavljata življenjsko pot v Ljubljani rojene gledališke igralke Avguste Vele Negrin, ki je postala primadona srbskega gledališča, Vlasta Stavbar pa odkriva učiteljico Antonijo Štupca, narodnostno, kulturno in socialno aktivistko na Štajerskem. Učiteljica je bila tudi Marija Wessner; Vesna Leskošek o njej piše, da je dekletom in ženam z ustanovitvijo Ženskega vzgojnega in podpornega društva Mladika pomagala pridobiti izobrazbo za poklic in vključitev v plačano delo. Urednica Mateja Ratej je prispevala posebno zanimivo poglavje o Konstanci in Hilariju Tofan, beguncih iz nekdanje avstro-ogrske Bukovine v Mariboru, o katerih je našla gradivo v kazenskih spisih tamkajšnjega okrožnega sodišča. Leta 1929 sta se znašla na sodišču – on, profesor zgodovine, zaradi posilstva služkinje, ona, izobražena gospodinja, pa zaradi mazaštva odgovorna za smrt druge služkinje. Po burnem procesu sta se preselila v Šentjur in tam umrla. Avtorica je njun primer osvetlila kot tragično zgodbo, ki bi lahko doletela kateregakoli preobčutljivega izobraženega begunca, zaznamovanega z vojno in nasilno iztrganega iz domačega okolja.

Ime tedna je Simon Vendramin, vodja intervencije na Krasu in poveljnik poklicne Gasilske enote v Novi Gorici. Pretekli teden se je na vrhuncu požarov tudi do 1700 poklicnih in prostovoljnih gasilcev, vojakov, sekačev in drugih pripadnikov sil zaščite in reševanja ter drugih prostovoljcev, ki so prišli z vseh koncev Slovenije in iz tujine, v izjemno težkih razmerah uspešno bojevalo z najobsežnejšimi požari v zgodovini Slovenije. Simon Vendramin je postal tudi ime julija 2022. "Vsi skupaj smo pokazali, da če stopimo skupaj, smo kos tudi tako velikim intervencijam. Tam, kjer je volja, ko strnemo moči, je tudi uspeh." Simon Vendramin Simon Vendramin poudarja, da je samo predstavnik vseh, ki so del intervencije na Krasu: "Rad bi poudaril, da sem danes zelo presenečen, da sem imenovan za ime tedna. Glede na ogromno delo, ki ga opravljamo, nisem niti sledil medijem, da se to glasovanje sploh dogaja. Sem zgolj predstavnik v prvi vrsti gasilk in gasilcev ter drugih predstavnikov sil zaščite in reševanja, policije in vojske ter prostovoljcev in domačinov, ki so se v teh dneh nesebično borili s tem katastrofalnim požarom na Krasu." Vendramin dodaja, da je koordinacija takega števila ljudi, različnih služb in struktur velik proces, za katerim stoji velika in številčna skupina ljudi, ki mora vse te stvari skoordinirati, da stvari tečejo, kot morajo.  "Ta beseda hvala ne gre meni, ampak gre vsem sodelujočim na intervenciji. Tudi jaz bi izkoristil to priložnost in se vsem zahvalil za pomoč, ki so jo nam in vsem skupaj ponudili pri gašenju tega požara. Hvala." Simon Vendramin Simon Vendramin Preostala kandidata:  Kristjan Čeh, svetovni prvak  v metu diska. Mladi silak iz okolice Ptuja  je  bil na SP v ZDA razred zase. V tretji seriji meta diska je z 71,13 metra postavil rekord svetovnih prvenstev, osvojil svojo prvo člansko medaljo na velikih tekmovanjih in drugo zlato na svetovnih prvenstvih v atletiki za Slovenijo. Tadej Pogačar, drugi na letošnji dirki po Franciji. Po dveh zaporednih zmagah na najprestižnejši kolesarski dirki na svetu je svojo tretjo spet končal kot najboljši mladi kolesar s tremi etapnimi zmagami, a tokrat se mu je zmaga izmaknila zaradi drobnih napak in tudi zaradi okužb s korono v njegovi ekipi. 

Podražitev goriva v prihodnjem tednu je dejstvo. Manj občutna bo na bencinskih servisih zunaj avtocest, kjer bo vlada znova regulirala marže trgovcev. Njihove cene naj bi bile tako za porabnike v Sloveniji primerljive s tistimi v sosednjih državah. Za prihodnji teden premier Robert Golob napoveduje pogovore z živilskimi trgovci, ob pa tem prikaz cen osnovne košarice živil pri ponudnikih, da bi bilo vidno, kje so marže najvišje. V enem mesecu naj bi vlada predstavila ukrepe proti draženju zemeljskega plina in električne energije Poudarki oddaje: Stik s poslušalci zaznamuje našega slavljenca prav od začetka. Val 202 praznuje 50 let. Prinašamo vabilo na večerno koncertno praznovanje, doživite ga lahko tudi prek radijskih valov ali spleta. Slovenija mora kot članica Nata precej okrepiti izdatke za obrambo. To namero ogrožajo napovedani ukrepi zaradi energetske in finančne krize ob vojni v Ukrajini, meni strokovnjak za obramboslovje Vladimir Prebilič. Današnja druga etapa kolesarske dirke Po Sloveniji od Ptuja do Rogaške Slatine bo priložnost za sprinterje. Tadej Pogačar za vodilnim, Poljakom Rafalom Majko, zaostaja osem sekund, dve manj pa Domen Novak, ki je bil včeraj drugi.

Praznujemo praznik evharistije - središče naše vere in zakramentalnega življenja.Že enajsto leto zapored se je v organizaciji pobude Molitev in post za domovino začela devetdnevnica za Slovenijo.Pred ustavnim sodiščem shod v podporo materinski in očetovski ljubezni.Dirka po Sloveniji priložnost za lokalno gospodarstvo in turizem.Vlada nad draginjo s podražitvijo marž, premier Golob priznava, da bo cena naftnih derivatov višja.Ekonomist Lahovnik: V ponedeljek pričakujem gnečo na bencinskih črpalkah, upam, da je zalog dovolj.Vreme: Popoldne in zvečer v vzhodnem in osrednjem delu države mogoče močnejše nevihte.Na Hrvaškem v gostinstvu primanjkuje približno 10.000 delavcev.Voditelji Nemčije, Francije in Italije obiskali Kijev, o pomoči Ukrajini tudi obrambni ministri NATA.Druga etapa dirke po Sloveniji danes od Ptuja do Rogaške Slatine Groenewegenu, v skupnem seštevku brez sprememb – prvi poljak Majka, druga in tretja pa Slovenca Novak in Pogačar

Iz cerkve svetega Leopolda Mandiča na Ptuju na peto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik moderator, pater Andrej Feguš, pojeta pa otroški in odrasli pevski zbor pod vodstvom Janje Korpar.

V tokratni oddaji Sedmi dan vam posredujemo nadaljevanje pogovora z znanim slovenskim minoritom patrom Janezom Šamperlom iz samostana Svete Trojice v Podlehniku v Halozah. 41 duhovniških let je preživel po različnih samostanih, največkrat kot njihov gvardijan-predstojnik – od Ptuja, Ptujske gore, Ljubljane, Pirana do italijanskega Assisija Izdal je okoli 50 različnih publikacij, med njimi tudi dve knjigi o blagopokojnem misionarju patru Mihi Drevenšku.

Si upate ugibati, koliko tekaških skupin imamo v Sloveniji? Ogromno! V prvem delu tematske oddaje na to temo sem poklical sedem tistih, ki ste jih najbolj pogosto predlagali. Z mano lahko sedaj tečete od Vipave do Novega Mesta, iz Kranja čez Škofjo Loko v Ljubljano in iz Ptuja čez Maribor v Mursko Soboto! Vabilu so se prijazno odzvali Blaž Čadež (Prvi in drugi tekaški korak), Aleš Bezjak (Tao Ptuj), Renato Gnezda (ŠD Tekači Vipavske doline), Aleš Lindič (Marathon Novo Mesto), Martin Lekovar (LJ tekači), Danijel Mithans (Zveza prijateljev teka) in Boris Kaučič (Borisova bežeča deca). Če še niste, boste sedaj sigurno šli vsaj pogledat, kako vam najbližja tekaška skupina teče in se heca. Nadaljevanje sledi!

Naš gost je znani slovenski minorit pater Janez Šamperl iz samostana Svete Trojice v Podlehniku v Halozah. 41 duhovniških let je preživel po različnih samostanih, največkrat kot njihov gvardijan-predstojnik – od Ptuja, Ptujske gore, Ljubljane, Pirana do italijanskega Assisija. Redovništvo kot visoka šola služenja, sočutja, dobrote in ljubezni.

V turistični oddaji smo se ustavili na Ptuju, kjer z novim promocijskim katalogom v več jezikih nagovarjajo turiste. Novo publikacijo za turiste so pripravili tudi pri Združenju turističnih kmetij Slovenije. V sklopu ponovitev potopisov pa smo slišali del zanimive pripovedi s potovanja po Peruju.

S ponedeljkom se sproščajo nekatere protikoronske omejitve; med drugim v gostinstvu, trgovinah ter kongresni in športni dejavnosti. Tako je na današnji seji ob obisku Ptuja odločila vlada. Ob tem je zdravstveni minister Janez Poklukar potrdil, da bodo v našem najstarejšem mestu le dobili urgenco. Preostali poudarki oddaje: - Predsednik Borut Pahor pričakuje podporo novim kandidatom za zagovornika načela enakosti, za viceguvernerko in za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije - Sodelavca nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića v Haagu obsojena na 12 let zapora - Tadej Pogačar zmagal v vožnji na čas na kolesarski dirki po Franciji, košarkarji za 50 točk nadigrali Angolo

V prvi uri četrtka bomo prisluhnili geografu, sociologu in mladinskemu pisatelju Igorju Plohlu. Po nesrečnem padcu z lestve pred dvanajstimi leti je postal paraplegik, prvo obdobje po nesreči je opisal v svojem avtobiografskem romanu z naslovom : Ne domišljaj si. V njem opozarja na posledice poškodbe hrbtenjače in osvešča bralce o življenju in potrebah invalidov. Letos pa je predstavil tudi svojo novo slikanico z naslovom: Lev Rogi v Afriki. V nadaljevanju noči bomo slišali pogovor s prejemnikoma najvišje državne nagrade za znanstvenoraziskovalne dosežke, profesorjema z Univerze v Mariboru, dr. Samom Kraljem in dr. Darkom Goričancem. Metka Lipnik s Ptuja pa nam bo predstavila lepote Tajske in Kambodže.

Ko so se zaprle trgovine in je prišel v veljavo odlok o prepovedi združevanja zaradi epidemije, so se skoraj izpraznile tudi ulice. Takrat na Društvu za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice zunaj opazili večinoma samo še njihove člane in članice. Kako je na ulici slišati pobude "Ostanite doma", kakšno nevarnost predstavlja novi koronavirus, in v čem bo ta zima drugačna za brezdomce? Gorazd Rečnik, Nataša Uršič in Gašper Andrinek so bili na ulicah od Maribora, Ptuja, do Ljubljane in Nove Gorice.

Skupina Infected s Ptuja bo kmalu obeležila drugo obletnico svojega prvenca 'Kolaž', s katerega je najboljše pustila za konec - single Bejbi, ki jih je predstavil širšemu občinstvu. V živo so obredli že mnoge koncertne odre, med drugim tudi velikega na festivalu INmusic v Zagrebu.

Mož, ki ga je težko ujeti. Je človek, ki se pogosto sprehaja po svetu, pravi sam. Prihaja iz Ptuja, je geopolitični ekonomist, svetovalec, manager, predavatelj in kolumnist. Prisoten doma in na tujem. Dr. Laris Gaiser. Kalil se je kot svetovalec v italijanski vladi in tam začel svojo kariero v mednarodnih vodah. Vrednote v politiki, diplomatski jezik in načini uveljavljanja interesov, so zelo okvirna izhodišča pogovora z njim, med vrsticami pa boste lahko razbrali še marsikaj o geopolitiki.

Pripravili smo pogovor z letošnjo prejemnico Aškerčeve nagrade za življensko delo za varovanje in ohranjanje slovenske arhivske dediščine ter posredovanja le-te v javnost. Marija Hernja Masten je poklicno pot leta 1971 začela v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, ki mu je ostala zvesta do leta 2011, ko se je uradno upokojila. Svoj poklic doživlja kot poslanstvo, ki se ni zaključilo v pokoju. V ptujskem arhivu se je soočila z vsemi izzivi, ki jih prinaša arhivsko delo. V začetku njene kariere se je moderna slovenska arhivistika šele uveljavljala, porajala so se številna strokovna vprašanja. Sodelovala je v raznih projektnih skupinah, ki so uvajale standarde na področju vodenja evidenc, popisovanja, dela z ustvarjalci, arhivske zakonodaje, razstav in stikov z javnostmi. Delala je na pripravi metodoloških kriterijev za izdelavo vodnikov, inventarjev in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva. V okviru znanstvenega dela, ki ga je posvetila raziskovanju starejše zgodovine ormoško-ptujskega območja, je izvedla mnoga predavanja in znanstvene simpozije ter pripravila številne razstave. Njeno raziskovalno delo je prispevalo k celovitejšemu poznavanju lokalne in širše slovenske zgodovine. Med najpomembnejše projekte, ki jih je vodila, spada raziskovanje obeh ptujskih statutov (1376 in 1513), raziskovala je pečate in grb mesta Ptuja, ptujske meščane, mestno hišo, njena zadnja obsežna raziskava pa je bila posvečena zgodovini dominikanskega samostana. Glede na večletno sodelovanje, ki ga je imel ptujski arhiv s Kasaškim klubom Ljutomer, je Marija Hernja Masten postavila Muzej ljutomerski kasač. Zbrala je nekaj tisoč dokumentov in predmetov ter ustvarila največjo zbirko arhivskih virov za rejo in tekmovalni šport kasačev na Slovenskem. Skupaj z Nado Jurkovič je v letih 2012–2015 uredila arhiv minoritskega samostana in slovenske minoritske province sv. Jožefa s sedežem na Ptuju. Bila je ena glavnih sodelavk projekta Arhivski fondi in zbirke v SFRJ za SR Slovenijo iz leta 1984 ter urednica obeh vodnikov po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva na Ptuju (1985, 2009). V ptujskem arhivu je začela tudi z izdajo arhivskih virov (Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917 iz leta 1995, Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597 iz leta 2008) in inventarjev (npr. dva zvezka Urbarji gospoščine Hrastovec 1555–1848). Vzpostavila in ohranjala je številne povezave z arhivi v tujini. Pomemben je njen prispevek pri evidentiranju za slovensko zgodovino pomembnega arhivskega gradiva v Štajerskem deželnem arhivu, še zlasti za potrebe restitucije gradiva iz Avstrije. V letih 1996–1998 je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije. Tudi v društvu je pripomogla k prepoznavnosti Slovenije v mednarodnih arhivskih krogih. Navezala je stike s številnimi stanovskimi društvi, zlasti iz sosednjih držav. Posebej velja omeniti mednarodni kolokvij Delovne skupnosti srednjeevropskih arhivskih društev, ki ga je na Ptuju organizirala leta 1996. Njeno delo je bilo vedno usmerjeno v javnost, vse z namenom popularizacije arhivske stroke, spoštovanja pisne kulturne dediščine ter seznanjanja javnosti s pomembnostjo arhivov pri prevzemanju, urejanju in ohranjanju arhivskega gradiva. Foto: Sogovornica pri urejanju arhivskega gradiva pred desetletji (vir:Pokrajinski arhiv Ptuj)

Letos iz številnih krajev poročajo o pravi invaziji komarjev. Razlogov je seveda več; nas pa bo zanimalo, zakaj imajo komarji nekatere ljudi »raje« kot druge. Ko komar piči, njegova slina razdraži kožo in povzroči neprijeten občutek, ki človeka sili v praskanje. Kakšna je prva pomoč ob piku komarja in drugih žuželk? V oddaji Ultrazvok svetuje klinična farmacevtka mag. Darja Potočnik Benčič s Ptuja. Pred radijski mikrofon jo je povabil Iztok Konc. Foto: Emphyrio/ Pixabay

Z Vitom sva predebatirala vse od njegove dosedanje kariere, dela od doma, življenja v tujini, do Ptuja. 1:20 Vito in London 5:30 Kako je, ko greš prvič od doma živet 9:20 Razvijanje VR igre 10:20 Delo v slovenskih ekipah v tujini 11:02 Kakšno je bilo tisto eno leto na faksu 12:09 Kako je Call of Duty vplival na Vitovo karierno pot 15:56 Kako je na trgu dela brez faksa 18:55 Crypto mining farma na Ptuju 21:27 Delo od doma, dvorezni meč? 26:30 Delo v Eurostar-ju in delo v korporaciji 28:39 Branje knjig in delo na sebi 31:00 Kako so doma sprejeli odselitev 32:00 Prihodnost v Sloveniji? 33:40 Potovanje okoli sveta 36:00 Downtime + produktivnost 38:00 Zadnji moment in pisanje seminarskih nalog 39:55 Luknja v CVju na intervjujih za službo 40:28 Življenje freelancerja in motivacija 41:40 Monetizacija in doprinos k razvoju globalne družbe 42:00 Delo na nečem virtualnem in nečem konkretnem 47:00 kot otrok sem želel… 52:18 Kaj bi naredil drugače z znanjem, ki ga imaš danes 53:00 Strah pred zavrnitvijo in zakaj je dobro hodit na intervjuje za službo 53:30 Taktika iskanje službe (prakse) v tujini 57:45 Vito interpretira ime podcasta Glass Balloons 1:00:00 Ptuj vs London 1:05:00 Kaj sta se naučila v času korone Vita lahko najdete na: https://www.instagram.com/meznaricnet/ https://meznaric.net Stay glassy @glass_balloons: https://www.instagram.com/glass_balloons/ @stefantabakovski: https://www.instagram.com/stefan_tabak/ (zvok) @jurestušek: https://www.instagram.com/jurestusek.photo/ (visuals)

V turistični oddaji smo se ustavili na Ptuju, kjer so pred nedavnim razpravljali o prihodnosti turizma po Covidu 19. K temu smo dodali razglednico iz našega najstarejšega mesta, ki upravičeno nosi naziv zakladnica tisočletij. V tokratni oddaji pa smo še zadnjič odkrivali slovenska jezera.

V turistični oddaji ste lahko izvedeli, kako so na sezono po uveljavitvi bonov pripravljeni nekateri hotelirji, povabili smo vas na izlet na Goričko in predstavili mobilno aplikacijo, ki bo obiskovalcem približala turistično ponudbo Ptuja, Lenarta in Ormoža. V potopisnem delu oddaje pa smo tudi danes odkrivali slovenska jezera.

Pretežni del dogajanja romana Sonce Petovione je postavljeno v čas okoli l. 180, ko so na območje antičnega Ptuja, na področje panonskih in noriških ozemelj začeli prihajati prvi kristjani. Romaneskni prvenec Branka Cestnika, teologa in filozofa, patra klaretinca, je obsežno in gosto tkano delo, fascinantno z vidika rekonstrukcije zgodovinskega časa in prostora. Odlikujejo ga tudi posluh za polifonijo, fabuliranje in odpiranje še danes aktualnih tem.

O načrtovanem širjenju proizvodnje ajdovske družbe Biaseparations v domačem kraju, vztrajanju Ptuja pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture, kljub nekaterim pomislekom zardi pomanjkanja finančnih sredstev, in o letini soli v Sečoveljskih solinah.

Gost oddaje je glasbeni pedagog, urednik, tonski mojster in zborovodja Mitja Gobec s Ptuja. Sodi med naše najpomembnejše poznavalce slovenske zborovske literature, bil pa je tudi pobudnik nedavnega odkritja spominskega obeležja duhovniku in skladatelju Stanku Premrlu (1880-1965), duhovniku in skladatelju, ki je uglasbil Prešernovo Zdravljico. 29. marca pred 30. leti je slovenska skupščina sprejela Zakon o himni Republike Slovenije, ki je njeno sedmo kitico določil za slovensko himno. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.

Koronavirus se je iz Italije razširil še na Hrvaško in v Avstrijo. V Italiji število okužb še narašča, razširile so se proti jugu države. Pri nas za zdaj okužbe z virusom še niso potrdili, predstavniki ministrstva za zdravje se bodo o pripravah in ukrepih danes pogovorili z vodstvi bolnišnic, poseben sestanek so že imeli na Primorskem. V oddaji še: - SDS, SMC, NSi in Desus uskladile koalicijsko pogodbo. Zaokrožila prva ministrska imena - Zaradi strogih pravil kreditiranja za polovico manj potrošniških posojil - NLB pred sklenitvijo velikega posla, kupila naj bi drugo največjo srbsko banko - Središče Ptuja napolnile maske - velika zabava v slovo od pusta

37-letni Sašo Turnšek iz Ptuja je javnosti znan kot pirotehnik, ki je pred tedni odigral eno ključnih vlog pri dezaktiviranju najdenih letalskih bomb v Mariboru. Ob poslušanju oddaje Obrazi sosednje ulice pa boste izvedeli, da je tudi strokovnjak za promet oziroma krožišča, zaposlen na Univerzi v Mariboru, in da je njegovo pot v državno enoto za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi tlakoval njegov oče, ob tem pa bo naš sogovornik še orisal značaj slovenskega voznika.

V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.

Uporaba prehitevalnega pasu v Sloveniji pozna številne intepretacije. Eni blendamo za ritjo pri 150 km/h, drugi se peljemo od Ptuja do Kopra po prehitevalnem pasu tako, da tempomat nastavimo na varnih in zakonitih 121 km/h. Prvi trdijo, da so nevarni drugi, drugi se pritožujejo, da prvi nimajo pojma. Kljub jasnim mejam zakonitosti, se očitno težko dogovorimo. Kaj vam (poleg zakona, ki pravi 130 km/h za prehitevanje) narekuje optimalno uporabo prehitevalca? Kdo ima bolj prav, kralji tempomata ali plemstvo nemške LED tehnologije?

Čeprav večina ob omembi Turnišča pomislijo na prekmursko naselje pa gremo tokrat res v Turnišče ampak ne v Prekmurje. V okolico Ptuja bomo šli. Streljaj od najstarejšega slovenskega mesta je namreč dokaj neznan grad Turnišče, ki sicer kaže res žalostno podobo in kar kriči po pošteni obnovi, k sreči pa se za razpadajočim poslopjem bohoti prekrasen drevesni park, ob njem pa Turniški ribnik, ena od posebnosti Dravskega polja. Šli smo do parka, ki je bil predolgo časa kot kakšna zaspana kraljična.