Podcasts about afriko

V začetku prihodnjega leta bodo učenci prvič sedli v klopi nove šole na jugu Ugande. Ena od ključnih pri projektu je misijonarka Urša Marinčič. Izobraževanje, opismenjevanje, zdravstvena nega in druge oblike pomoči so osnova njenega delovanja. Letos bo minilo sedem let, odkar se je preselila v Afriko. Še vedno ne more sprejeti, da so ljudje v 21. stoletju lačni in zaradi podhranjenosti tudi umirajo. V podeželskem okolju pa z malimi, a konkretnimi koraki pomaga ljudem k vsaj nekoliko boljšemu življenju. Če to pomeni odpeljati visoko nosečo domačinko po luknjastih cestah do bolnišnice, sodeluje tudi pri tem.Zapiski: sestra Urša Marinčič na Facebooku, Sledi večnosti, pogovor z Uršo Marinčič. Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

V novi epizodi z naslovom »Rajski Mavricij« smo se podali na glavni otok države, ki geografsko sodi pod Afriko. Dolge peščene plaže, tropska hribovita notranjost z mogočnimi slapovi in bogata pestrost lokalnega prebivalstva so več kot zadostni razlogi, zakaj smo se tokrat podali daleč na južno poloblo. Z nami je svojo izkušnjo in znanje delil izkušeni novinar in prostovoljec Popotniškega združenja, Miran Šinko.S06E05Gost: Miran ŠinkoModerator: Tilen NipičPremiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 14. 04. 2025Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh.PovezaveSpletna stran PZS: ⁠www.youth-hostel.si/si⁠Facebook PZS: ⁠www.facebook.com/popotnistvo⁠Instagram PZS: ⁠www.instagram.com/higlobetrotter⁠Popotniški snep Youtube: https://www.youtube.com/popotnistvo

Kratkoprozna zbirka klasika sodobne svetovne književnosti bralkam in bralcem v izbrušenem slogu predstavi življenje v Mozambiku, kakršno je, ne da bi podlegla cenenemu eksotizmu ali afektiranemu folklorizmuLetos mineva 50 let, odkar se je Mozambik otresel portugalskega kolonialnega jarma in razglasil neodvisnost. Ob tej priložnosti smo se v tokratnem Sobotnem branju odpravili na literarno potovanje v jugovzhodno Afriko, da bi si pobliže ogledali 800 tisoč kvadratnih kilometrov veliko deželo ob Indijskem oceanu, kjer živi kakih 34 milijonov ljudi. To smo storili s pomočjo Znočenih glasov, kratkoprozne zbirke, ki jo je spisal in leta 1986 objavil Mia Couto, ki velja za osrednje ime sodobne mozambiške književnosti in enega največjih stilistov, ki danes ustvarjajo v portugalskem jeziku. Kako je skozi prizmo Coutovega pisanja torej videti življenje v Mozambiku, smo preverjali v pogovoru s Katjo Zakrajšek, ki je Znočene glasove prevedla za založbo LUD Literatura in jim pripisala spremno besedo. Foto: Goran Dekleva

Vid Červek je radoveden. Pred šestimi leti se je odločil, da Evropa zanj ni dovolj. Začel je varčevati, opravljati različna dela, se učiti, spraševati ostale popotnike – in se odločil, da bo raziskal Afriko. Oster kritik kapitalizma, kolonializma in propada morale, predvsem pri vodilnih v zahodnem sistemu, se je med dvoletnim potovanjem po Afriki ustavil v Rožnati dolini. Govori o kreativnosti, iznajdljivosti, dojemanju časa in družbe, družini. O malariji, soočanju s smrtjo, o poglavarjih v vasi in ljubezni. Ali od česa beži? Se bo vrnil? Kaj bo potem? Dobrodošli!

Anton Codelli, vizionarski slovenski plemič in izumitelj, je bil pionir na področju avtomobilizma, radijskih komunikacij in televizijske tehnologije. Njegovo najpomembnejše delo je bilo vodenje izgradnje revolucionarne radijske postaje Kamina v nemški koloniji Togo, ki je omogočala komunikacijo med Afriko in Evropo. Njegov življenjski opus zajema tudi razvoj prvih radijskih postaj v Ljubljani, pionirsko delo na področju mehanske televizije ter pomemben prispevek k zgodnji filmski produkciji v Afriki.

Kljub temi in hladu je sobotno jutro nekaj posebnega. Vsaj za tiste, ki so prosti in jim ni treba v službo. Zato vsem, ki ste kljub soboti že pokonci, želim dobro jutro. Ob misli, da bi lahko še spali, lahko hitro pomilujemo sami sebe. Človek je bitje, ki se zna in zmore pomilovati. Pogosto pa se sprašujem, ali nam je to res v korist. Naj vsak le pomisli, kaj ga v teh zadnjih dneh pesti, kakšne težave ima, kaj težkega ga še čaka, in ne bo treba dolgo čakati, da se bomo zasmilili sami sebi. Ob tem smo hitro sami najbolj ubogi in nič nas ne more več utolažiti. Ko sem pred leti odhajal za dalj časa v Afriko, da bi pomagal ubogim, vsaj tako sem si mislil, sem kmalu opustil to namero. Res da nimajo služb, nimajo denarja, niti zdravstvene oskrbe, šole so slabe, še slabše ceste in promet. Država ne deluje in vsak se poskuša znajti, kakor zmore in zna, saj denarja nikoli ni dovolj, če ga sploh kaj imajo. Za nas Evropejce so to tipični ubogi ljudje, ki potrebujejo našo pomoč. Saj se res nič ne branijo našega denarja, a ob tem ne delujejo nesrečno. Njihovo življenje je kljub lakoti, bolezni in negotovosti veliko bolj polno veselja kot življenje povprečnega Slovenca. Tam s peščico riža prikličeš veliko več nasmeha kot pri nas z najboljšo pojedino. Afričani res nimajo veliko, še manj imajo upanja na boljšo prihodnost, imajo pa sedanjost, ki jo znajo živeti. Vsaj znali so, vedno bolj pa to izgubljajo. Dobili so pametne telefone, medmrežje in s tem tudi naše, severnjaške sanje. Do zdaj je bilo dovolj malo hrane in dobra družba, zdaj so to naše, potrošniške sanje, ki jih vedno bolj onesrečujejo. Čudil sem se, da jih ni bilo strah bolezni, niso se bali niti smrti, no, mrtvih se še vedno bojijo, a zdaj vedno bolj hrepenijo po denarju in blagu, ki ga to prinaša. Njihov mir je šel po gobe in iz njih, ki so bili prej ubogi le za nas, vedno bolj postajajo ubožni, ki se z velikimi pričakovanji podajajo na pot proti bogatemu severu. Ko na jutrišnjo nedeljo razmišljamo o ubogih, ne pozabimo, da ni dovolj naš dar. Prav bi bilo, da bi na revne ne gledali s pomilovanjem, ampak v želji, da v njih odkrivamo veselje do življenja. Želim vsem nam, da bi z veseljem darovali iz svojega obilja in s tem po zgledu sv. Frančiška, ko postajamo ubogi pri lastništvu, bili vedno bogatejši v radosti življenja.

Kanto: “Trajn nenien” de Dolĉamar el la kompaktdisko Trajn nenien. Legado: Franciska el Eko de Stefan MacGill “ Literaturo kurso en Serbio” kaj “ Hungaraj disertacioj protektendaj”. Parolado: Trigo Peng  pri ĉina verkisto Ĝin Jià Xin Kanto: el la kompaktdisko Procesio multkolora de Kajto “ Ŝipestro Tabako”. Legado: Brendan “ Esperanto en Afriko” de Miroslav […]

Heather Heldzingen preparis kaj prezentis la elsendon Kanto: “Sur mia kuŝejo” el la kompaktdisko Afriko Kompilo de Mayoma kaj Jomo . Legado:1)” Universala Kongreso, unuafoje en Afriko. Reve kaj Reale”  de La redakcio de Esperanto Revuo   2) “Rezolucio de la 109a Universala Kongreso de Esperanto  en Aruŝa” el la UEA retejo  . Kanto: Superbazaro […]

En la 1344-a E_elsendo el la 25.08.2024 ĉe www.pola-retradio.org: • La eĥoj ligitaj kun la 1-a UK en Afriko daŭre troveblas en nia laŭvica elsendo. Ĉi-foje pro la komuna foliumado de la kelkaj retaj periodaĵoj. Ni referencas al „Libera Folio” kaj citas el la raportaj vortoj de Tim Owen aperintaj en la teksto „En Aruŝo venkis idealismo”. Ni referencas al sezonoj.ru kaj aperinta en ĝi raporto de Jukka Pietiläinen „Unika okazaĵo en Aruŝo”, citante liajn finajn vortojn. Ni foliumas la rete aperintan septembran numeron de „Esperanto”, kiu plimulton de la numero dediĉas al la 1-a UK en Afriko, sed en kiu ni i.a. trovas ankaŭ interesajn informojn pri la antaŭinta ĝin ILEI-kongreso en la Suda Ameriko en Maceió, Brazilo. • En la komencaj aktualaĵoj ni informas pri niĉaj lingvoj sur la pola labormerkato; pri malkreskanta interesiĝo pri vintrinkado en la monda skalo; pri fandindustriaj tradicioj registritaj kiel laŭvica pola kulturheredaĵo. • La sciencbultena rubriko enhavas donitaĵojn pri apliko de novaj teknologioj jen por la akirado de grafeno el mikroplasto, jen por povi redati la kreiĝon de la Torina Mortotuko je la tempo de Kristo. • Ni krome informas pri nova ZEO en Bjalistoko. Muzike akompanas nin Feri Floro per fragmento de sia kanto „Kune kun vi”. La akompana al la programinformo interreta foto koncernas la malkreskantan vinpoduktadon en la monda skalo. • En unuopaj rubrikoj de nia paĝo eblas konsulti la paralele legeblajn kaj aŭdeblajn tekstojn el niaj elsendoj, kio estas tradicio de nia Redakcio ekde 2003. La elsendo estas aŭdebla en jutubo ĉe la adreso: https://www.youtube.com/results?q=pola+retradio&sp=CAI%253D I.a. pere de jutubo, konforme al individua bezono, eblas rapidigi aŭ malrapidigi la parolritmon de la sondokumentoj, transsalti al iu serĉata fragmento de la elsendo.

En la 1342-a E_elsendo el la 15.08.2024 ĉe www.pola-retradio.org: • Hodiaŭ ni prezentas la lastan faskon da sondokumentoj ligigitaj kun la 109-a UK en Aruŝo. Tio estas nia 8-a kaj lasta raporta kontribuo dediĉita al la 1-a UK en Afriko. Pri la publika kunsido de Akademio de Esperanto, okazinta la lastan ĵaŭdon, rakontas la sekretario de la Akademio, François Lo Jacomo. Marija Belošević informas kiel IKUE kaj KEU preparis sin por la Movada Foiro kaj proksimigas sian kontribuon al la Kleriga Lundo. Tim Owen konfesas publikan penton pro sia skeptikeco rilate al sukceso de la UK-o en Afriko. • Komence en aktualaĵoj ni informas pri la 104-a datreveno de la Varsovia Batalo 1920, solenata kiel Festo de la polaj militistaj fortoj; pri somera Paderewski-festivalo kaj la subĉielaj koncertoj de lia muziko en Ujazdów-parko; pri Medalo de Nils Gunnar Jerlov por profesoro Dariusz Stramski. • La akompana al la programinformo interreta foto rilatas al la esploroj de profesoro Stramski kaj la atribuita al li medalo de Oceanografia Societo. • En unuopaj rubrikoj de nia paĝo eblas konsulti la paralele legeblajn kaj aŭdeblajn tekstojn el niaj elsendoj, kio estas tradicio de nia Redakcio ekde 2003. La elsendo estas aŭdebla en jutubo ĉe la adreso: https://www.youtube.com/results?q=pola+retradio&sp=CAI%253D I.a. pere de jutubo, konforme al individua bezono, eblas rapidigi aŭ malrapidigi la parolritmon de la sondokumentoj, transsalti al iu serĉata fragmento de la elsendo.

En la 1339-a E_elsendo el 07.08.2024 ĉe www.pola-retradio.org: En nia merkreda raporta elsendo pri la 109-a UK en Aruŝo ni retrorigardas al la marda Komitata Forumo pri Informado, pri kiu ni interparolis kun Lu Wunsch-Rolshoven, UEA-oficisto pri komunikado. Ni parolas ankaŭ pri la hodiaŭa, t.e. merkreda Ekskursa Tago. Por ornami ĉi tiun temon aparte ni uzas por la programinformo fb-an foton de Māra Timermane. Tra la elsendo traplektiĝas ĉarma kanto „Afriko” muzikigita kaj kantigita de AI por la vortoj de Erika Godó (Belulino).

En la 1337-a E_elsendo el la 05.08.2024 ĉe www.pola-retradio.org: En nia lunda raporta elsendo pri la 109-a UK en Aruŝo, Tanzanio la ĉefan atenton ni donas al la tiutaga matena programo Kleriga Lundo. Informas nin pri ĝi la ĝenerala sekretario de UEA, Aleks Kadar. Li ankaŭ dividas kun ni siajn kongresimpresojn kolektitajn ĝis la lunda mateno, en kiuj elstaras la dimanĉa Solena Inaŭguro kun i.a. nova propono de Landaj Salutoj. Ni krome retrorigardas al la lunda eldono de la loka „The Tanzania Times” https://tanzaniatimes.net/over-830-delegates-from-66-countries-jet-in-arusha-for-the-2024-esperanto-world-congress/, kiu unuapaĝe raportas pri la UK elstarigante la kongresprograman kontribuon de afrikaj esperantistoj. Ĉar ĝi mencias ankaŭ kursokonkurson de UEA pri la svahila ni memorigas la enhavon de unu el la antaŭkongresaj Gazetaraj Komunikoj pri ĝi kiel parto de la kongresa temo “Lingvo, homo kaj medio por pli bona mondo” kaj pri  la rilata prelego de Prof. Élisée Byelongo pri tio "Kiel uzi Esperanton kaj la svahilan por la paco en Afriko?” kadre la kongresa Esperantologia Konferenco. Hodiaŭ en la kongresa programo aŭdiĝis aparta prelego pri Masaja kulturo kaj lingvo. Tial masajoj sur la interreta foto akompanas la hodiaŭan informprogramon. La elsendo estas aŭdebla en jutubo ĉe la adreso: https://www.youtube.com/results?q=pola+retradio&sp=CAI%253D

V različnih obdobjih svetovne zgodovine so bili pomembni različni kraji in dežele. Nekaj časa je bil sedež sveta, učenosti in kraljevskega blišča Egipt, sledile so Atene, pa Rim. In prav v Rimu so prvi uporabili izraz, da je »večno mesto« »glava sveta« ali latinsko: »caput mundi«. Rimski pesnik Mark Anej Lukan, ki je živel kmalu po začetku štetja let, med letoma 39 in 65, je namreč v svojem epu Farzalije ali Državljanska vojna Rim, ko je popisoval državljansko vojno med Cezarjem in Pompejem, omenil: »Tudi glavo sveta, najvišjo nagrado za vojne, Rim, si je bilo lahko prisvojiti.« Vpliv Rima v antiki je začel rasti v 2. stoletju pr. Kr., ko se je rimska država z osvajalnimi vojnami razširila v južno Evropo in severno Afriko. Naslednjih pet stoletij je Rim vladal večini dotlej znanega sveta, vse do današnje Škotske na severu, Romunije na vzhodu ali Španije na zahodu. Kljub propadu pa je z vzponom krščanstva in Katoliško cerkvijo znova vstal na ruševinah. Mnoga svetovna mesta so poskušala prevzeti slavo Rima in postati središče sveta. Tako je cesar Konstantin leta 330 po Kr. zgradil Konstantinopel kot drugi Rim. Tudi Hitler je želel, da bi Berlin postal »caput mundi«, zato je arhitektu Albertu Speeru naročil, naj ga prezida v imperialističnem arhitekturnem stilu. Danes je kar nekaj svetovnih mest, ki so pomembni centri sveta – na primer London kot finančno in poslovno oziroma trgovsko središče. Ali pa New York, ki se ga pogosto opisuje kot »nova glava sveta«. Vendar veliko pomembneje kot biti glava, torej sedež razuma, ki nadzoruje celotno človeško telo, bi bilo biti »srce sveta«, tisto duhovno središče, ki človeka navdihuje s smislom življenja in ga dvigne nad njegove materialne potrebe in pehanja za dobrinami.

V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili, da so v Mariboru odprli novo zgrajeno Zdravstveno postajo Magdalena, ki bo prve paciente sprejela julija ter, da je po interventnih ukrepih nujen razmislek o uravnavanju voda v prihodnje. Prav tako smo za vas pripravili prispevek, da podjetje Roto ob 75-letnici širi proizvodnjo tudi v Afriko ter, da bo osrednja mariborska tržnica v prihodnje iz garažne hiše omogočala vstop v staro mestno jedro. Oddajo pa smo sklenili z nenavadno nesrečo, v kateri je ni skupil zgolj kip Device Marije.

Film, ki je odprl Kinodvorovo Kinodvorišče v atriju Slovenskih železnic, prikazan pa je bil v sodelovanju s festivalom Kinootok, je pripoved o melanholični romanci v afriški četrti tretjega največjega kitajskega mesta. Režiserja, ki ga poznamo vsaj po filmih Bamako in Timbuktu, v svojih delih sledi dvema rdečima nitma: to sta izgnanstvo in nerazrešeno razmerje med Afriko in Evropo. Naslov Črni čaj namiguje na prvo temo, kot je povedal režiser sam, pa je film v nasprotju z uveljavljenimi predstavami o izgnanstvu, nastal na podlagi "želje upodobiti svet, ki je morda na poti k sožitju".

Kanto: el la kantoj de l'popolo “Dancu! Dancu”. Legado: el la revuo Esperanto 1) Heather “ La Internacia Astronomia Unio unuafoje kongresos en Afriko” de Amri Wandel 2) Laszlo “ Nur la libroj povas venki la monstrojn” de Georgi Mikalkov . Kanto: el la komapktdisko Okcitanio “ En memor'pri vi” de Patric Legado: Heather el […]

François Hugo je južnoafriški klinični psiholog in mednarodno priznan svetovalec za menedžment. V prostem času je tudi pilot. Rodil se je v Malaviju, v katerem so starši delali kot misijonarji. Pomena denarja in družbenega statusa se je tako zavedel šele, ko je odšel študirat v Južno Afriko, v kateri živi še danes. V oddaji Evropa osebno je med drugim povedal, kakšno je bilo otroštvo na afriškem podeželju, kako se poslovno okolje Južne Afrike razlikuje od evropskega in kakšen je njegov recept za 51 let uspešnega zakonskega življenja.

V Rimu se je včeraj odvil celodnevni vrh med Italijo in Afriko, ki so se ga udeležili voditelji Evropske in Afriške unije ter kar 22-ih afriških držav. Italija se je kmalu po izbruhu vojne v Ukrajini ponudila za novo vozlišče evropske preskrbe s fosilnimi energenti iz severne Afrike – vlada Giorgie Meloni pa je zdaj napovedala še obširnejši program sodelovanja z afriškimi državami. O namenih, dejanskih vložkih ter možnostih, ki si jih s tem odpira Italija, se je v živo iz Rima z Jankom Petrovcem pogovarjala Darja Groznik.

Heather Heldzingen preparis kaj prezentis la programon Kanto: el la kompaktdisko Plaĉas al mi de la grupo Kaj tiel Plu “Ni kunvenas”. Legado: 1)“Bondezira mesaĝo de UEA por la jaro 2024, jaro de la unua Universala Kongreso en Afriko” el la retejo de UEA. 2) el la revuo Israela Esperantisto numero 175 “ Dek kvar […]

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prevzela Mateja Čalušić, opozicija in kmetje kritični in zaskrbljeni.Kmetje so sinoči ob štajerski avtocesti v znak solidarnosti z nemškimi kmeti prižgali kresove.Zaradi pomanjkanja delavcev velik porast vlog na področju zaposlovanja tujcev.Zavod za zaposlovanje letos pričakuje nadaljnji upad brezposelnosti.Šport: Ema Klinec v Saporru kot najboljša slovenska skakalka deveta.Slovenski predstavnik v Varnostnem svetu Samuel Žbogar izrazil odločno nasprotovanje Slovenije izseljevanju Palestincev iz Gaze.Obrtniki in podjetniki si bodo tudi v letošnjem letu prizadevali za razbremenitve gospodarstva, tako administrativne kot davčne.Veleposlanik pri Svetem sedežu tudi o svoji vlogi posebnega odposlanca za Afriko.Letos Cerkev v Sloveniji praznuje več jubilejev, med njimi izstopa prekmurski zavedni Slovenec Jožef Klekl.Vreme: Pooblačilo se bo, jutranje temperature od -8 do -1 .

Na Meddržavnem sodišču v Haagu se je danes začela obravnava tožbe Južne Afrike proti Izraelu zaradi kršitve konvencije Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Predstavniki Južne Afrike so v javni razpravi pojasnili svoje argumente. Opozorili so, da napad skrajne palestinske organizacije Hamas na Izrael 7-ega oktobra lani ne more upravičiti domnevnega genocida Izraela v napadih na Gazo. Izrael je v prvih odzivih dejal, da je tožba brezpredmetna, Južno Afriko pa označil za pravno roko Hamasa. Druge teme oddaje: - Poljska vlada soočena z največjim uličnim protestom od začetka mandata - Preprečevanje nezakonitih migracij med prednostnimi nalogami policije v letošnjem letu - Ogrevanje na plin in lesno biomaso bo mogoče tudi v prihodnje, poudarja okoljski minister Kumer

... in se odpravi k babici v Afriko. Pripoveduje: Boris Kralj. Napisal: Miloš Macourek. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.

Kanto: JoMo kantas “ IJOKO” el la kompaktisko JoMo friponas Legado: Heather el la revuo Esperanto “ Kial mi sentas min bone en Afriko?” de Mireille Grosjean Franciska el Literatura Foiro n° 321 “ Ĉu la patrino de Leonardo da Vinci estis orienta sklavino de Kaŭkazio? “ de Viaĉeslav Ĉirikba. Konfirmo de la hipotezo de […]

Včasih naš balonček poznanstev, delovanja in sistema postane tako tesen, da imamo občutek, da je to to od lajfa. Naveličani in zdolgočaseni smo prepričani, da drugačen svet ne obstaja. Pa ni res. To so mi zelo slikovito pokazale zdravnice pripravnice, ki so se za tri mesece odpravile v Afriko na medicinsko humanitarno odpravo. Prostovoljno so delale v vaški kliniki in zastonj zdravstveno oskrbovale lokalno prebivalstvo. V 91 dneh so vbrizgale 972 injekcij, izpulile 312 zob, videle 63 sončnih zahodov, imele kravo sredi dnevne sobe in opazile 36 žiraf. Med vrači, diagnozami in mangi so našle svojo družino in odkrile vnovično upanje in vero v svoj poklic, ki so ga prej skoraj izgubile.

Na Koroškem ostajajo kupi mulja, ki ga še posebno starejši sami ne morejo očistiti, zato bodo hvaležni za vse dodatne pare rok, ki so še pripravljeni priskočiti na pomoč. Čeprav zadnje deževje ni bilo tako apokaliptično kot tisto v začetku avgusta, so se intervencije vrstile, gasilci pa ostajajo brez opreme, da bi lahko odhiteli na pomoč. Najhuje je na Prevaljah, kjer jim je voda odnesla opremo, pa v Črni na Koroškem, kjer so prostovoljni gasilci in gorski reševalci ostali brez vsega. Ostale teme: - Interventni zakon za pomoč po poplavah pred pristojnim parlamentarnim odborom, jutri na mizah poslancev. - Afriko pretresa nov državni udar, v Gabonu oblast prevzeli visoki vojaški častniki. - Floridi se približuje najhujši orkan v sto letih.

Heather preparis kaj prezentis la programon  Kanto: “Teo kaj Amo” de la grupo Sepa Asorti el la kompaktdisko Elektitaj kantoj. Legado: 1)“Invito al Aruŝa kaj Afriko” el Eko 49  de Stefan MacGill. 2)  “Najbaroj sur la sama ŝipo” de Cho Sung Ho el Monato. Kanto:” Ni Tostu la verdan fortunon” el  lakompaktdisko  Ni Tostu la […]

V različnih obdobjih svetovne zgodovine so bili pomembni različni kraji in dežele. Nekaj časa je bil sedež sveta, učenosti in kraljevskega blišča Egipt, sledile so Atene, pa Rim. In prav v Rimu so prvi uporabili izraz, da je »večno mesto« »glava sveta« ali latinsko: »caput mundi«. Rimski pesnik Mark Anej Lukan, ki je živel kmalu po začetku štetja let, v letih od 39 in 65, je namreč v svojem epu Farzalije ali Državljanska vojna Rim, ko je popisoval državljansko vojno med Cezarjem in Pompejem, omenil: »Tudi glavo sveta, najvišjo nagrado za vojne, Rim, si je bilo lahko prisvojiti.« Vpliv Rima v antiki je začel rasti v 2. stoletju pr. Kr., ko se je rimska država z osvajalnimi vojnami razširila v Južno Evropo in severno Afriko. Naslednjih pet stoletij je Rim vladal večini dotlej znanega sveta, vse do današnje Škotske na severu, Romunije na vzhodu ali Španije na zahodu. Kljub propadu pa je z vzponom krščanstva in Katoliško cerkvijo znova vstal na ruševinah. Mnoga svetovna mesta so poskušala prevzeti slavo Rima in postati središče sveta. Tako je cesar Konstantin leta 330 po Kr. zgradil Konstantinopel kot drugi Rim. Tudi Hitler je želel, da bi Berlin postal »caput mundi«, zato je arhitektu Albertu Speeru naročil, naj ga prezida v imperialističnem arhitekturnem stilu. Danes je kar nekaj svetovnih mest, ki so pomembna središča sveta – na primer London kot finančno in poslovno oziroma trgovsko središče. Ali pa New York, ki se ga pogosto opisuje kot »nova glava sveta«. Vendar veliko pomembneje kot biti glava, torej sedež razuma, ki nadzoruje celotno človeško telo, bi bilo biti »srce sveta«, tisto duhovno središče, ki človeka navdihuje s smislom življenja in ga dvigne nad njegove materialne potrebe in pehanja za dobrinami.

Vieniems tai – tolima egzotika, kitiems – nepamatuoti pavojai, o treti joje mato neišsemiamų galimybių. Tai – Afrika. Kuo šis regionas taip traukia Lietuvos verslą?Svečiai: tyrimų centro „AfriKO“ analitikas, VU Tarptautinių santykių ir politikos mokslų instituto doktorantas Lukas Ivanauskas, ISM Vadovų studijų direktorė dr. Audronė Nakrošienė ir tarptautinės finansinių technologijų kompanijos „Eleving Group“ padalinio Kenijoje vadovas Domas Mineikis.Ved. Irma Janauskaitė

Padec berlinskega zidu je vsaj za nekaj desetletij prinesel absolutno prevlado zahodnih držav na svetovnem geopolitičnem odru. Če smo se na zahodu ob tem potapljali v zmagoslaven občutek konca zgodovine, pa tovrstna politično-ekonomska ureditev sveta marsikomu ne ustreza tako zelo. Ne le Kitajski, državi, ki se je s skokovito gospodarsko rastjo zadnjih desetletij izkazala za največjo tekmico Združenih držav in želi imeti temu sorazmerno več vpliva v svetovni ureditvi, ampak tudi številnim drugim manj razvitim državam, ki v tem unipolarnem okolju ne vidijo najboljših pogojev za svoj razvoj. Ni torej presenetljivo, da se nekatere tako imenovane države globalnega juga skušajo na različne načine organizirati tudi mimo prevladujočih zahodnih institucij. V tokratni Intelekti se bomo posvečali morda najbolj odmevnemu izmed teh poizkusov, platformi, poimenovani BRICS, ki povezuje največje države v razvoju - Brazilijo, Indijo in Kitajsko - ter Rusijo in kasneje pridruženo, gospodarsko veliko šibkejšo Južno Afriko. Kako učinkovita in pomembna je zares ta povezava, katere članice imajo sicer skupno več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva in več kot četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda? Ali BRICS s svojo investicijsko banko članicam prinaša otipljive ekonomske koristi ali so pomembnejše politične implikacije tega povezovanja? Ter kako se vse to spreminja v luči vojne v Ukrajini in zahodnih sankcij, ki jo spremljajo? Gostje so politologa, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Šterbenc in znanstvena sodelavka centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Jana Arbeiter ter ekonomist Davor Vuchkovski, asistent na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.

Britanski agent James Bond 007 je ponarodel že po vsem svetu, nekoliko manj ljudi pa pozna francosko vzporednico OSS 117, ki temelji na istoimenskem romanesknem izvirniku Jeana Brucea. Prvi roman je pravzaprav izšel že nekaj let pred prvim delom serije Iana Flemminga. Vendar pa francoska filmska različica temelji na parodiranju angleške. Če ji pridružimo še Le Magnifique iz 1973 z lani umrlim legendarnim Belmondojem v glavni vlogi, filmom, ki vsaj v prvi polovici ure sproža neponovljive salve smeha, bi lahko rekli, da gre skoraj za nekakšen žanr v francoski filmski zgodovini. Tudi tokrat je Tajni agent 117, ki ga igra Jean Dujardin, karikatura angleškega bratranca, ob pomoči te karikature pa se dokopljemo do uvida v vse, kar je s njim narobe. Je šovinist, navzven uglajen, a komaj prikrit rasist, ignorantski izvrševalec imperialistične in postkolonialne politike svoje dežele. Ravno sproščenost francoskega pristopa filmu omogoči brutalno kritiko francoskega odnosa do nekdanjih kolonij, ne da bi bilo vse skupaj pretirano moralistično, kot pogosto deluje pri debatah v anglosaškem svetu, katerih problem je, da jim manjka ravno ščepec humorja. Ob popolnoma dostopni, preprosti kinematografiji, ob zgodbi, v kateri je zabava v ospredju, najnovejšemu nadaljevanju uspe postaviti nekakšno malo šolo postkolonialnega položaja. Pokvarjeni in nastavljeni predsedniki, ideal izvožene demokracije, temelječe na režiranih volitvah in zahodnih tajnih službah, ki sabotirajo opozicijo, površni antikomunizem, vljudni rasizem, ki počiva na stoletjih orientalizma, za pročeljem pa skriva brutalne predsodke, vse to je predmet smešenja in hkrati izobraževanja gledalcev. Pri tem je film uspešen tudi zato, ker je dosleden in recimo Rusov ne prikazuje kot rešitelje, temveč kot alternativne imperialiste, ki Afriko izkoriščajo za boj proti Zahodu. Čeprav se zgodba dogaja leta 1981, pa je aktualizirana tudi z vpeljavo lika mlajšega agenta. Med mladim in starim lahko opazimo odnos, značilen za današnje mlajše generacije ter njihove očete in dede. Na eni strani konservativizem, ideal mačista, pokroviteljsko vsevedništvo, predsodki, a tudi impotentnost; na drugi spolna androginost, globalizem, boj proti predsodkom, vendar tudi histeričnost. Za hip se zdi, da smo priče pristranskosti, da je smešenje vendarle nekoliko neuravnoteženo, vendar se z razvojem zgodbe vse skupaj uravnoteži. Tajni agent 117 je tako eden redkih primerov današnje kulturne produkcije, ki mu uspe biti neobremenjen ter hkrati neusmiljeno kritičen. Je več kot primeren ogled za poletni večer, ponuja pa tudi dobro izhodišče za debato na pijači po ogledu.

V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo trikratno doktorico znanosti Miro Delavec Touhami, učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji, kjer biva že skoraj desetletje in zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi. Literarna zgodovinarka, ki že vrsto let raziskuje lik prve slovenske pesnice Josipine Urbančič Turnograjske, pravnica, pisateljica in raziskovalka ter humanitarka Mira Delavec Touhami živi razpeta med Afriko, Slovenijo in Nemčijo.

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.Žižkova interpretacija Antigone je, kot bi pričakovali, nasprotna večinski intuicijiŽižkova interpretacija Antigone je, kot bi pričakovali, nasprotna večinski intuiciji. Glavna junakinja drame ni politična borka za univerzalno dobro, temveč za partikularno. V kontekstu sodobne Evrope jo mislec primerja s skrajno desnico, ki zahteva vračilo k domnevnim lokalnim tradicijam. Kreon, na drugi strani, je resnični tragični lik, ki z doslednim uveljavljanjem zakona skuša ohraniti družbeno vezivo, in za to plača visoko ceno. Filozofova drama je dialektična: v skladu s siceršnjimi izpeljavami sta tako lažni progresizem Antigone kot slepi legalizem Kreona slabi izbiri. Zadevo lahko reši samo revolucionarni subjekt, ki gre z njima onkraj njiju. Film sestavljajo tri jasno razmejene linije. Prva je Žižkovo izvajanje tez v črnem filmskem prostoru. Drugi je uprizarjanje prizorov njegove drame, ki ga slovenski gledalci izvajajo na različnih lokacijah v Ljubljani. Tretja pa kolaž arhivskih posnetkov, političnih govorov in protestov, ki segajo vse od druge svetovne vojne do sodobnosti, posnetkov, ki odsevajo razvoj protislovij Evrope ter nastanek in krizo Evropske unije. Gledalci, ki ne poznajo Žižkove misli in njenih osnovnih izhodišč, bodo vse tri najbrž težko prepletli. To je namreč, vse do konca, dokajšen izziv tudi za tiste, ki se s filozofijo bolj redno ukvarjajo. Ne gre za to, da bi bil osrednji protagonist filma hermetičen, prej za to, da nam režiser pomen skozi omenjeno razcepljenost zgolj nakazuje. Vsebinsko jedro filma je toliko bolj zaprto, ker se ukvarja z Evropo kot bolj ali manj izoliranim in enovitim območjem. Simptomatična je Žižkova izjava, da je do stanja celine kritičen, vendar vse kritike, na primer protirasistična in feministična, vendarle izhajajo iz evropske tradicije. Pri tem spregleda, da je tudi rasizem sam v današnji obliki produkt Evrope, da so ideje in prakse enakopravnosti spolov obstajale na drugih celinah, da je vpliv evropske filozofije razumljiv tudi zaradi idejnega kolonializma. Pa seveda to, da je evropska identiteta, kot tudi druge, fikcija, utemeljena na namernem potlačevanju drugih vplivov, in da ima morda Južna Evropa več skupnega s severno Afriko kot Skandinavijo. Stara Grčija, denimo, temelji tudi na idejah starega Egipta in Perzije. Levičarska rešitev, kakor jo ponudi režiser v igranem delu, je smiselna, vendar poigravanje s starim komunističnim imaginarijem ter črnim humorjem o streljanju nasprotnikov deluje organsko preživeto. Na filmu je preprosto nekaj boomerskega; nekaj takega, kar bi morda delovalo pred nekaj leti, medtem ko se je zdajšnji zgodovinski trenutek od tega pospešeno oddaljil. Kljub temu si ga je vredno ogledati; Žižkove izpeljave so vendarle intelektualno stimulativne, poetika igranih prizorov ter izvedbe domačih igralcev vzbudita radovednost, arhivski posnetki pa osvežujejo spomin in stvari postavljajo v kontekst.

V noči s četrtka na petek bodo misli in besede potovale med Etiopijo in Slovenijo, med Afriko in Evropo. V goste prihaja direktor Inštituta za afriške študije Eyachew Tefera. Mož, ki ga je pred tremi desetletji študijska pot k nam pripeljala povsem naključno, v okviru inštituta danes razvija in promovira kulturne, gospodarske ter znanstveno-raziskovalne dejavnosti na obeh celinah ter opozarja na globalne izzive, ki jih prinašajo podnebne in geopolitične spremembe v svetu: migracije ter nujnost sodelovanja, globalnega učenja in vzajemnega razumevanja. Na Nočni obisk ga je povabil Peter Močnik.

Pozdravljeni, prispeli smo Kenijo, država v vzhodni Afriki, ki nosi ime po gori Kenya.

Potem ko so južnoafriški znanstveniki včeraj odkrili novo različico koronavirusa - ki so jo poimenovali B 1 1 529, so se članice Evropske unije odločile za začasno prepoved letalskih povezav z Južno Afriko. Svetovna zdravstvena organizacija medtem opozarja, da gre za preuranjeno odločitev in da je treba še preučiti virus. Po sporočilu Evropske agencije za zdravila pa je še prezgodaj, da bi lahko vedeli, ali nova različica terja tudi novo cepivo. Druge teme oddaje: - Do konca meseca naj bi na intenzivnih oddelkih zdravili več kot 300 covidnih bolnikov - Poslovil se je literarni zgodovinar, literarni teoretik in akademik Boris Paternu - Ema Klinec na uvodni tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih druga

V letošnjem letu praznujemo 50. obletnico prihoda Františka Foita v Velenje. Foit je bil češki raziskovalec in umetnik, ki se je v svojem življenju dvakrat odpravil v Afriko. Prvič skupaj z biologom dr. Jiřijem Baumom, drugič s svojo soprogo Ireno. To potovanje naj bi trajalo nekaj mesecev, a se je zavleklo za več kot 20 let, tudi zato, ker so ju v današnji Demokratični republiki Kongo zaradi antropoloških doprsnih kipov označili za ljudožerca. Po vrnitvi v Evropo sta prišla v Velenje in Foit je Muzeju Velenje tudi odstopil svojo afriško zbirko, ki je zdaj na ogled na Velenjskem gradu.

Paskelbtas šių metų Nobelio literatūros premijos laureatas. Juo tapo Abdulrazakas Gurnah. Apie šių metų komisijos sprendimą kalbamės su Afrikos tyrimų ir konsultacijų centro „AfriKo“ bendraįkūrėja Mante Makauskaite.Ketvirtadienį Kaune prasidėjo trečiasis Istorijų festivalis. Ši „Kaunas 2022“ iniciatyva siekia priminti daugiatautę miesto atmintį, stiprinti dialogą tarp skirtingų bendruomenių ir meno kalba kalbėti šiuolaikiniam europiečiui aktualiomis temomis. Vienas festivalio renginių – spektaklis „Jaunimas kalba apie karą“. Su jo režisiere Saule Sakalauskaite kalbėjosi Kotryna Lingienė.Palydovai ir atlikėjai, patiriantys nesvarumo būklę – visa tai išvysti bus galima naujosios muzikos serijos „Kontaktas“ pirmajame koncerte, kuris šiandien bus tiesiogiai transliuojamas ir per LRT KLASIKĄ. Apie visą seriją ir šio vakaro koncertą Rasai Murauskaitei pasakojo „Kontakto“ koordinatorė Silvija Čiuladytė, kompozitorė Agnė Matulevičiūtė, ir saksofonininkas Arminas Bižys.Paulinos Nalivaikaitės pasaulio muzikos naujienų apžvalga.LRT KLASIKOS studijoje vieši pianistas, meno daktaras Vincenzo de Martino. Apie kelią į muzikos interpretacijos paieškas ir Lietuvos kultūrą – rubrikoje „Be kaukių“.Ved. Gerūta Griniūtė ir Ignas Andriukevičius

Kolikokrat ste se ustavili pri stranskih učinkih tablet, ki vam lajšajo in podaljšujejo življenje? Sam se pred potjo v Afriko nisem spraševal ali je cepljenje smiselno ali ne - zaupal sem stroki. Cepljenje je, kot pravi papež Frančišek, dejanje ljubezni do samega sebe in drugih.Komentira Alen Salihović.

Igrico je napisala avtorica Litsa Mitella z otoka Ciper, saj veste, kjer govorijo grško in turško, leži pa tam v Sredozemskem morju med Grčijo in Afriko. Igro smo uvrstili v spored zato, ker je država Ciper tudi članica Evropske unije, Slovenija pa tega pol leta predseduje njenemu Svetu. Avtorica Litsa Mitella je študirala grško jezikoslovje na univerzi v Atenah v Grčiji, sicer pa je srednješolska profesorica in redno sodeluje z ciprskim radiem. Njena posebnost so otroške oddaje, vse značilne po humorju in trpki zajedljivosti, satiričnosti. Igra, ki jo boste lahko zdaj poslušali, ima naslov KAVÁKA. Tako je namreč ime zelo duhoviti in gromozansko veliki kokoši, vpleteni v zgodbo o revnem naivnem kmetu, ki se mu zasmili kruti vladar. Ja, prav ste slišali: revnemu kmetu se zasmili kruti vladar! Torej je očitno, da se mora vmešati najmanj kokoš! Prevajalka Tina Mahkota Dramaturg Goran Schmidt Režiserka Ana Krauthaker Tonski mojster Staš Janež Glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina Kavaka Sabina Kogovšek Kmet Pavle Ravnohrib Njegova žena Judita Zidar Njun sin Gregor Čušin Kralj Uroš Smolej Stražar in Sonce Aljoša Koltak Mesec in Gonjač kamel Karel Brišnikt Traja 36' 16'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v januarju leta 2003.

Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, vsi smo že kdaj opazovali ptice na nebu. Njihovo lahkotno preletanje, spuščanje in dviganje. Še posebno kakšnega orla, ko s svojimi razprtimi krili lahkotno lebdi v zraku in se v nekaj zamahih dvigne v višave. Ko z odrtimi usti zremo v nebo, ne gre brez zavisti. Kako bi bilo čudovito, če bi sami zmogli tako lahkotno obviseti v zraku, motriti svet pod sabo in se na hitro dvigniti v višave. Saj imamo naprave, ki nam to omogočajo skoraj tako, kot zmorejo ptice. A to ni isto in vsi si tega ne moremo privoščiti. Sam se spomnim takih pogledov, ko sem pol leta preživel pod najvišjih vrhom Afrike. Vsak jasen dan je postregel s čudovitim pogledom na zasnežen vrh. Kilimandžaro je vabil dan za dnem. Nisem našel dovolj časa in sem raje z denarjem pomagal šoli, kjer sem delal, kot da bi šel na vrh. Če pa bi bil kot ptica, bi bil v nekaj urah na vrhu. Za te sanje ni treba v Afriko, že v naših gorah vidimo številne ptice, ki z lahkoto dosegajo vrhove. Človek ne more leteti kakor orel. Smo pa v istih gorah doživeli, kako smo korak za korakom bližje vrhu. Le začeti je treba in pri tem vztrajati. Ko smo na vrhu, nam prav tako vse leži pod nogami. Otroci ne potrebujejo veliko, da začnejo sanjati o izrednih stvareh, ki jih bodo naredili. Iz preprostih desk nastajajo avtomobili, iz peska gradovi, iz smeti naselja. Otrok brez kril leta in je v trenutku palček, v drugem čarovnik in v tretjem vitez. Spušča in dviga se v svoji domišljiji, da ga odrasli težko dohajamo. V ranem otroštvu se ob tem nasmehnemo, pohvalimo otrokovo iznajdljivost. Ko odrašča, mu hitro začnemo pridigati, da se na tak način ne da živeti. Odrasti pomeni stati na trdnih tleh in ne v sanjarjenju. S tem pridiganjem prepogosto mladim ubijemo prihodnost. Življenje postane brez smisla in nobena naloga jih ne vabi, da bi res zaživeli. Pozabljamo na naše vzpone na visoke vrhove. Nismo ptice, da bi kar poleteli, lahko pa dosežemo vrh, če le začnemo hoditi in ne obstanemo. Otrok, ki sanja, mora le razumeti, da je za te sanje treba začeti delati. Samo na tak način se mu bo zdelo vredno potruditi in premagovati ovire na poti življenja. In še ena stvar: brez vsaj kakšnega občutka biti na vrhu, uspeti v življenju, nas bodo minile tudi sanje. Želim vsem, da bi ob čudenju pticam na nebu spet prebudili željo po vrhovih, takih in drugačnih in že danes naredili prvi korak proti vrhu.

Dva bratři přišli před lety z Afriky do Evropy. Nyní se po deseti letech setkávají. Mají se vrátit do Afriky, jak navrhuje starší bratr Fall, nebo zůstat, jak plánuje Seck? Hru Haló, Afriko! napsal Rodrigue Yao Norman, původem Tožan, ještě před svou vlastní emigrací do Belgie. Text evokuje důležitá společenská témata jako např. problematiku migrace a integrace cizinců, otázku domova, identity, kořenů a odpovědnosti za osud svůj, své rodiny i rodné země či kontinentu.

Dva bratři přišli před lety z Afriky do Evropy. Nyní se po deseti letech setkávají. Mají se vrátit do Afriky, jak navrhuje starší bratr Fall, nebo zůstat, jak plánuje Seck? Hru Haló, Afriko! napsal Rodrigue Yao Norman, původem Tožan, ještě před svou vlastní emigrací do Belgie. Text evokuje důležitá společenská témata jako např. problematiku migrace a integrace cizinců, otázku domova, identity, kořenů a odpovědnosti za osud svůj, své rodiny i rodné země či kontinentu.

V približno štiristoletnem procesu, nekako med letoma 1500 in 1900, si je peščica evropskih držav podvrgla svet. Evropski raziskovalci, trgovci, plantažniki, industrialci, vojaki in, kajpada, kolonisti so si zlagoma podredili obe Ameriki ter Avstralijo in tam izvedli genocid strašljivih razsežnosti nad staroselskim prebivalstvom. Razkosali so si Afriko in v odvisen ali polodvisen položaj spravili starodavna azijska cesarstva od otomanskega na zahodu do kitajskega na vzhodu. Ta proces se je v naš kolektivni zgodovinski spomin vpisal z dvema besedama: kolonializem in imperializem. Toda v tem zmagoslavju Britanije, Španije, Francije, Portugalske, Nemčije, Nizozemske, Rusije, Belgije in Italije je bilo vsebovano tudi že seme poraza – tekmovanje med evropskimi velesilami za nadzor nad svetom, nad ozemlji, surovinami, trgovskimi potmi in tržišči ter ljudmi je namreč sprožilo najprej prvo, nato pa še drugo svetovno vojno, ki sta staro celino izčrpali do te mere, da Evropa starih kolonialnih imperijev preprosto ni več mogla zadržati. In tako sta kolonializem in imperializem enkrat za vselej odromala na smetišče zgodovine, kajne. No, kolonializem v pretežni meri morda res, glede imperializma pa stvari niso tako preproste. Samir Amin, sloviti francosko-egiptovski marksistični ekonomist in politolog ter pionir teorije svetovnih sistemov, je bil, na primer, prepričan, da je imperializem tudi danes še prav lepo pri močeh, da pravzaprav predstavlja temeljni ekonomsko-politični okvir, znotraj katerega se odvija življenje na našem planetu. Svojo interpretacijo oziroma analizo imperializma je Amin potrpežljivo razvijal skozi vrsto let, nekaj njegovih tozadevnih razprav pa je pri Založbi /*cf. pred nedavnim izšlo tudi v slovenskem prevodu pod naslovom Sodobni imperializem : spisi o kapitalizmu, imperializmu in revoluciji. Kako je torej Amin mislil imperializem, da ga ni v uporabo prepustil le tistim zgodovinarjem, ki se ubadajo z 18. ali 19. stoletjem, ampak ga je s pridom apliciral na analizo sodobnega, globaliziranega sveta? In v kakšni podobi se mu je ta svet skozi prizmo koncepta imperializma navsezadnje razkril? – To sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili sociologa dr. Marka Kržana, ki je Aminov Sodobni imperializem prevedel in mu pripisal spremno besedo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: finančno središče na Manhattnu v New Yorku (Wikipedia, King of Hearts, CC BY-SA 4.0)

Tokrat smo spregovorili o uspešnih postnih akcijah za nakup koz za Afriko in loncev juhe za Venezuelo. Z nami so bili: misijonarka s. Andreja Godnič, sodelavka Slovenske Karitas jana Lampe in kaplan Gregor Bregar.

Kanto: el la kompaktdisko JoMo friponas “ En la I J K “. legado: Heather)el la revuo Esperanto 1)“Universalaj kongresoj: Kio? Kia? Kiel? “ de Dima Ŝevĉenko kaj Anna Striganova 2) “ Afriko brilas”  de Aŭgustin Kakozwa Kanto: el la kompaktdisko JoMo friponas “ la virbovo kaj la luno.” Parolado: Marcel “ La europaj eraroj”. Legado: Heather […]

Potrjen je prvi primer južnoafriške različice koronavirusa pri nas. Okuženi je pred odhodom na dopust v Afriko prejel dva odmerka cepiva proti covidu. Ob tem je slišati svarila, da se bodo nove različice virusa širile tudi med cepljenimi in prebolelimi. Britanska pa bi bila po mnenju pristojnih lahko vzrok za poslabšanje epidemiološke slike na Obali in Krasu: tttttt Prehajanje meje Obalno-kraške regije od danes prepovedano, šole tudi tam ostajajo odprte ttttttt Novinarji brez meja pozivajo slovensko vlado k financiranju STA tttttt Savdski princ odobril umor novinarja Kašogija, razkrivajo ameriški obveščevalci tttttt Slovenske skakalke ekipno osvojile srebro, danes posamičen preizkus čaka skakalce ttttttt

Svetovno rokometno prvenstvo v Egiptu bo osrednji športni dogodek januarja. Slovenska reprezentanca bo na turnirju igrala devetič, zadnjega je izpustila, pred tem pa v Franciji dosegla največji uspeh z bronasto medaljo. Visoko lahko poseže tudi tokrat. Svetovno rokometno prvenstvo bomo s prenosi slovenskih tekem neposredno s prizorišča spremljali tudi na valu 202, po tekmah pa bosta nekdanji reprezentant Jure Natek in reporter Uroš Volk nadaljevala serijo rokometnih podkastov Cepelin. Za popotnico o moči in nemoči slovenske reprezentance, ter prvih tekmecih. Jure Natek se je spomnil tudi svojega prvega stika z Afriko leta 2005, kakšen je bil slišite v Cepelinu.

V dopoldanskem Navalu na šport se posvetimo uvodu v svetovno prvenstvo v rokometu, ki se bo v četrtek začelo v Egiptu. Slovenska reprezentanca je v Afriko odpotovala z željo po kolajni. Načrte in pričakovanja strnemo v dopoldnevu na Valu 202.

... in se odpravi k babici v Afriko. Pripoveduje: Boris Kralj. Napisal: Miloš Macourek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1981.

Keliolika jaunų IT specialistų iš Nigerijos šiuo metu dirba Lietuvos įmonėse. Jie čia atvyko su programa „Digital Explorers“, kurios tikslas – skatinti Lietuvos bendradarbiavimą su didžiausia Afrikos ekonomika Nigerija, siekiant skaitmeninės ekonomikos plėtros ir augimo abiejose šalyse. Tai lygiaverte partneryste ir abipuse nauda grįsto projekto pavyzdys.Vieni jo sumanytojų ir įgyvendintojų – Afrikos tyrimų ir konsultacijų centras „AfriKo“. Vilniuje įsikūręs Baltijos šalių centras analizuoja visų trijų valstybių užsienio politiką Afrikos klausimais bei įgyvendina projektus, ne gelbėdami Afrikos gyventojus, bet dirbdami kartu su jais.Išsamiau apie tai laidoje pasakoja „AfriKo“ komandos nariai: Mantė Makauskaitė, Eugenija Kovaliova, Rūta Dmukauskaitė ir Lukas Ivanauskas.Ved. Sigita Vegytė

„LRT ieško sprendimų“. Kurios priemonės kovojant su COVID-19 buvo veiksmingiausios Pietų Korėjoje, vadinamoje viena geriausiai viruso plitimą valdančių šalių? Kokios pastangos norimo vis dėlto nedavė? Giedrės Trapikaitės pasakojimas.Leonas Šukys – daugiau nei dvidešimt metų LRT dirbanis inžinierius, kuris, atrodo, gali sutaisyti beveik viską. Ar visiems prietaisams galima suteikti antrą gyvenimą? Kodėl svarbu nepasiduoti inovacijų ir įrangos išvaizdos tobulumo kultui? Interviu su žmogumi, kurį LRT darbuotojai vadina burtininku.Rugsėjo pradžioje vėžiu sergančių vaikų paramos fondas „Mamų unija“ atvėrė naujų namų duris. Juose galės apsistoti vėžio paliestų vaikų šeimos, veiks dienos centras, kuriame bus teikiamos reabilitacijos, psichologijos, kt. paslaugos ir neįgaliems šalies vaikams. Pasak fondo prezidentės Eglės Mėlinauskienės, šis ambicingas projektas įgyvendintas tik gerų žmonių dėka. Kalbina portalo LRT.LT žurnalistė Domantė Platukytė.Žurnalistinis konkursas mokiniams „Afrika nėra šalis“ kviečia savaitę pabūti žurnalistu Afrikoje. Afrikos tyrimų ir konsultacijų centro „AfriKo“ viena iš įkūrėjų Eugenija KovaliovaVed. Giedrė Čiužaitė

Pogovarjali se bomo z Bojano Pivk Križnar, ki je pomemben člen Ustanove Toma Križnarja, učiteljica razrednega pouka, novinarka, ki so jo osvojile Nubske gore, kjer s soprogom Tomom Križnarjem pomagata zdraviti gobavost. Predlani sta pristala v priporu med Sudanom in Južnim Sudanom. V pogovoru tudi o tem, kakšno grožnjo lahko za Afriko pomeni koronaviurs. Nočni program bo iz koprskega studia vodila Tjaša Škamperle.

Letošnje leto bo v turističnem smislu precej drugačno; zaradi pandemije in posledično strožjih varnostnih ukrepov bomo dopust preživljali v bližnjih državah ali pa kar doma … zato bomo v naslednjih nekaj oddajah namignili, kam na izlete po bližnjih krajih. Začeli smo v Mariboru, iz štajerske prestolnice pa smo odpotovali še na celino, polno kontrastov – v Afriko.

V tokratni turistični oddaji smo se ustavili na turističnih kmetijah in preverili, kako odprte so te za obiskovalce. Kolesarili smo po Dravski kolesarski poti in se odpravili v Afriko - zibelko človeštva.

Kanto: “Gvantanamino” kantita de la grupo  de Alta Tajdo Legado: Franciska 1) en la revuo Esperanto en Afriko n°41 Afrikanoj el diversaj landoj donas sian opinion sub la titolo “ Madagaskara terapio por preventi, flegi korona-viruson” 2) Deklaracio pri Covid -19 de la Tuttera Ekosocialisma Reto  Matt: el Esperanta Retradio  de Anton Oberndorfer“Separita ejo por […]

V samem osrčju Sahare pa tudi še dlje proti jugu, v polpuščavskem Sahelu, na orjaškem ozemlju, ki si ga delijo Libija, Alžirija, Mali, Burkina Faso in Niger, živijo Tuaregi. Na Zahodu o njih slej ko prej vemo le malo: da so nomadi; da so s svojimi karavanami stoletja pomagali trgovsko povezovati sredozemski svet s subsaharsko Afriko; da so njihova oblačila po tradiciji modre barve. Morda je kdo tudi že slišal glasbo, ki so jo tuareške skupine, kot je Tinariwen, razmeroma uspešno ponesle v svet. Se pa razume, da se za temi skopimi informacijami skriva bistveno več – bogata kultura, bogata zgodovina, kompleksna tradicionalna družbena struktura in zdaj, v zadnjem času, žal tudi katastrofalna kombinacija podnebnih sprememb, nasilno zatrtih sanj po vzpostavitvi lastne države in islamističnega terorja, kombinacija, ki je tuareški narod spravila v sila težaven položaj. Delček te kompleksne tuareške stvarnosti smo skušali predstaviti v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili literarno znanstvenico in pravnico, ddr. Miro Delavec Touhami, ki na Fakulteti za državne in evropske študije pri Novi univerzi pravkar končuje že svoj tretji doktorat, v katerem se posveča prav mednarodno-pravnim vidikom položaja, v katerem se Tuaregi trenutno nahajajo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: rauschenberger (Pixabay)

Lan Falenti Koncilija si je med srednjo šolo in študijem vzel leto dni odmora - šel je na prostovoljno delo v Južnoafriško republiko, kjer je skrbel za geparde. Študent v Padovi je gost oddaje Gymnasium.

Spoznali smo življenje Ljudmile Belcijan iz Predoselj pri Kranju in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. O njenem življenju varuške na kraljevem dvoru, ki ga predstavlja razstava Dekle iz ozadja zgodovine v Gorenjskem muzeju, sta spregovorila soavtorja Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

Spoznali smo življenje Ljudmile Belcijan iz Predoselj pri Kranju in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. O njenem življenju varuške na kraljevem dvoru, ki ga predstavlja razstava Dekle iz ozadja zgodovine v Gorenjskem muzeju, sta spregovorila soavtorja Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

V Gorenjskem muzeju v Kranju je še do sredine septembra na ogled razstava z naslovom Dekle iz ozadja zgodovine, ki predstavlja Ljudmilo Belcijan in njeno pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. To je dokumentarna razstava Gorenjskega muzeja Kranj, ki je nastala v sodelovanju Slovenskega Etnografskega muzeja. Avtorja sta Alenka Pipan in dr. Marko Frelih.

Mednarodna skupnost skuša izzive, povezane z vse bolj globalnimi migracijami, reševati tudi z Marakeško deklaracijo. Po podatkih Organizacije Združenih narodov več kot polovica beguncev na svetu prihaja iz treh držav, iz Sirije kar 5,5 milijona, iz Afganistana 2 milijona in pol in iz Južnega Sudana 1,4 milijona. Bežijo predvsem zaradi oboroženih spopadov in zloma sistema. Evropska unija med drugim namenja iz skrbniškega sklada za Afriko več kot štiri milijarde evrov pomoči za upravljanje migracijskih tokov. Večina pomoči pa gre za zadrževanje migrantov in beguncev na afriških tleh in manj za razvojne projekte. Najgostoljubnejši model sprejemanja beguncev predstavlja Uganda, ena najmanj razvitih držav na svetu, ki ta hip gosti več kot 1,3 milijona beguncev. Avtorica oddaje je Sandra Brankovič.

Muzej novejše zgodovine Slovenije je založil in izdal zbornik ob 120-letnici rojstva Ivana Rudolfa, primorskega domoljuba, ki je pred in med drugo svetovno vojno deloval med Primorsko, Ljubljano, Bližnjim vzhodom in Afriko. Edinstveno delo je opravil na afriških tleh, kjer je zbral okoli 4.500 vojnih ujetnikov, večinoma primorskih Slovencev in jih organiziral za odporniško delovanje. V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnite odlomkom iz njegovih poročil.

Muzej novejše zgodovine Slovenije je založil in izdal zbornik ob 120-letnici rojstva Ivana Rudolfa, primorskega domoljuba, ki je pred in med drugo svetovno vojno deloval med Primorsko, Ljubljano, Bližnjim vzhodom in Afriko. Edinstveno delo je opravil na afriških tleh, kjer je zbral okoli 4.500 vojnih ujetnikov, večinoma primorskih Slovencev in jih organiziral za odporniško delovanje. V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnite odlomkom iz njegovih poročil.

Že lansko leto so dijaki II. Gimnazije Maribor odpotovali v Afriko, točneje v Ugando, kjer so pomagali dograditi šolo in postaviti učilnico na prostem, otroke učili plavanja in še marsikaj drugega. Letošnje leto se je projekt nadaljeval, v sodelovanju z romunskimi in ugandskimi dijaki, zdaj pod mednarodnim imenom “Never Lose Your Soul”. Rdeča nit projekta so migracije mladih talentiranih ljudi iz območij varovane narave, združuje pa dve pereči temi, ki sta skupni vsem vključenim partnerjem. Območja varovane narave se v zadnjih desetletjih praznijo (tudi v Sloveniji) in mladi, še posebej talentirani ljudje, odhajajo v tujino. Škoda je dvojna – območja varovane narave so brez svojega človeškega razvojnega potenciala (“urejamo” jo iz pisarn) in beg možganov iz Slovenije se nadaljuje. Na tem in marsičem drugem so na svojem popotovanju štirinajst dni letos delali mariborski dijaki, ki so se iz Ugande vrnili pred nekaj dnevi – njihove izkušnje slišite po 20h! Z nami v studiu bodo Matija Medved Mlakar, Nejc Poljanec, Jakob Vidmar, Ema Žagar, Vita Movrin, Lana Krmelj, Tilen Basle in profesorica Zdenka Keuc.

Dum la Trilanda Kongreso en Zweibrücken ni kaptis la okazon interparoli kun la ĝenerala sekretario de UEA. Kiel statas la situacio en Roterdamo ­— Kio estas la planoj por la estonteco — Kiel evoluas la aktivula trejnado, ekzemple la AMO-seminario — Kiel statas la aktivaĵo de UEA in la interreto — Kio pri UK en Afriko

Samo idealisti - junaška in tragična zgodba primorskih padalcev, je naslov dokumentarnega filma, ki je nastal v slovenskem programu deželnega sedeža RAI v Trstu. Njegova avtorja sta novinar Ivo Jevnikar in režiserka Marija Brecelj. Film odstira tragične zgodbe tako imenovanih primorskih padalcev, mladih slovenskih fantov, ki jih je italijanska fašistična oblast kot svoje vojake ob začetku druge svetovne vojne poslala v prve bojne vrste v Afriko. Tam so jih zajele angleške sile in jih izurile ter s padali poslale v Slovenijo in na ozemlje takratne Jugoslavije. Nekateri osvoboditve niso dočakali, tisti, ki so jo, je niso užili. O tragičnih zgodbah primorskih padalcev in zakaj sta morala posneti dokumentarni film, sta Barbari Kampos pripovedovala njegova avtorja.

Kaj se zgodi s staro ponošeno majico, ki jo oddate v zbiralnik? Ostane v Sloveniji, se razseli po Evropski uniji ali se vrne v Afriko, kjer jo na tržnici kupi obiralec bombaža?

Vsi vemo, da nekatere ptice jeseni odletijo v tople kraje in se spomladi spet vrnejo. Pa ste vedeli tudi, da je pri nas od vseh vrst ptic več kot polovica selivk in da velikost ni pomembna, saj se selijo tudi majhni kolibriji in velike ujede? Vemo tudi, da ptice letijo v Afriko. Pa ste vedeli, da nekatere preletijo vso črno celino, 8500 kilometrov, vse do Južnoafriške republike ter da razlog za selitev ni toplota, pač pa hrana? Nekatere poti so dolge le nekaj 100 metrov – z gore v dolino – najdaljši pa je let polarnih čiger. Te dvakrat na leto preletijo razdaljo med Arktiko in Antarktiko, torej vsakič približno 20 000 kilometrov. V vsem njihovem življenju je to kar nekaj razdalj med Zemljo in Luno. Če menite, da ste, kar zadeva ptice selivke, za luno, poslušajte Noetovo bando. Gost je profesor doktor Davorin Tome z Nacionalnega inštituta za biologijo.

написан живьём Rodskeez - In Transition - Original Mike Koglin featuring Tanya-Laila - Find Me - Orjan Dub Coodkezo - Paroxysm - Original Dj bOnus - Desember - Original Airscape feat. Jes - My Love - Daniel Wanroy and Mark Green Dub Natious - Amber - Edu remix Pulser featuring Josie - Undo the Silence - Original Sebastian Brand - Serenade - Original Cj Stone - Shining Star - Martin Roth Nustyle Remix

написан живьём Rodskeez - In Transition - Original Mike Koglin featuring Tanya-Laila - Find Me - Orjan Dub Coodkezo - Paroxysm - Original Dj bOnus - Desember - Original Airscape feat. Jes - My Love - Daniel Wanroy and Mark Green Dub Natious - Amber - Edu remix Pulser featuring Josie - Undo the Silence - Original Sebastian Brand - Serenade - Original Cj Stone - Shining Star - Martin Roth Nustyle Remix