Podcasts about razlogi

Verniki se v baziliki sv. Petra poslavljajo od pokojnega papeža Frančiška.Ene zadnjih besed papeža Frančiška zahvala svojemu osebnemu zdravstvenemu asistentu.Teološka konferenca: Razlogi našega upanja v letu 2025Ob godu sv. Jurija, zavetnika Ljubljane, maša na grajskem dvorišču Ljubljanskega gradu.

Razlogi za začetek ortodontskega zdravljenja so različni – od estetskih do odpravljanja težkih oblik nepravilnosti zob in čeljusti, pri vseh pa je osnovni pogoj za začetek primerna ustna higiena. Koliko časa traja zdravljenje, kakšne so čakalne dobe in ali so tako imenovani nevidni zobni aparati enako učinkoviti? Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo Boštjan Lavriša, dr. dentalne medicine, specialist čeljustne in zobne ortopedije. Vabljeni k zapisu vprašanja na prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličite med oddajo!

Kiti v rekah, mroži na evropskih obalah, delfini v pristaniščih – tudi v koprskem, na primer. Morski sesalci se vse pogosteje pojavljajo daleč od svojih običajnih domovanj. Zakaj? Mednarodna skupina znanstvenikov je v nedavni obsežni študiji, ki jo je vodila organizacija OceanCare, raziskovala prav to nenavadno vedenje. Sodelovalo je tudi slovensko društvo Morigenos. Razlogi so zapleteni, a med glavnimi vzroki izstopata podnebna kriza in človekov vpliv. Študija, ki jo je marca objavila priznana znanstvena revija Marine Policy, pa prvič prinaša tudi jasna priporočila – kako se odzvati, ko morski sesalci zaidejo v kraje, kjer jih ne bi pričakovali. Kako zaščititi njih in ljudi, več o tem je Lei Širok povedal dr. Tilen Genov.

Školjkarstvo doživlja viden upad proizvodnje v Evropi in Sredozemlju. Razlogi so zapleteni in medsebojno povezani, ugotavljajo strokovnjaki. Naš največji školjkar Mitja Petrič izpostavlja, da školjčišča v bližini obale niso več rentabilna in jih bo treba opustiti. Izkušnje iz tujine, pa tudi raziskave v našem morju kažejo, da so školjčišča na odprtem morju dobra in učinkovita praksa za blaženje, denimo, posledic segrevanja morja in plenjenja orad. A je zakon, ki bo to pri nas omogočil šele v usklajevanju.

Razlogi za obstoj Slovenske kulturno - gospodarske zveze ostajajo isti, kot so bili pred 70 leti ob njeni ustanovitvi. Tako o delovanju ene od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji razmišlja predsednica Ksenija Dobrila. Kaj pa je največji izziv organizacije, ki jo vodi od 2019? Literarna ustvarjalnost je dober pokazatelj vitalnosti narodne skupnosti in zanima nas, kako so s predstavitvijo na tokratnem knjižnem sejmu v Ljubljani zadovoljni slovenski zamejski založniki. Gostimo prekmurskega literata, prevajalca in pedagoga Štefana Kardoša, ki že nekaj mesecev pomaga pri pouku slovenskega jezika v Porabju. Ustavimo pa se tudi v Grožnjanu, ki se ponaša z nazivom mesto umetnikov. Pa si ta naziv sploh še zasluži?   Foto (Mateja Železnikar): Slovenske pesnice iz Italije na knjižem sejmu v Ljubljani ob spremljavi violončelistke Andrejke Možina

Izrael je okrepil in razširil ofenzivo v Libanonu, po besedah premierja Benjamina Netanjahuja so ubili že več potencialnih voditeljev šiitskega gibanja Hezbolah. Slednje je sicer prvič podprlo predlog o premirju libanonske vlade. O izraelskem napadu poročajo še iz Sirije. Druge teme: - Razlogi za čakalne dobe v zdravstvu pomanjkanje kadra in vedno več povpraševanja, trdijo zdravniki - Ustavno sodišče zavrglo zahtevo opozicije glede priznanja Palestine - Z Nobelovo nagrado za fiziko nagradili odkritja na področju strojnega učenja

Zakaj se v Evropi zmanjšuje prodaja električnih avtomobilov, zlasti na nemškem trgu? Kaj so vzroki za kitajsko avtomobilistično pomlad in ali so električni avtomobili res edina alterativa za zeleni prehod? Nad slabo prodajo električnih avtomobilov tarnajo tudi slovenski trgovci. Razlogi za prodajno zimo so med drugim visoke cene električnih avtomobilov, pomanjkanje surovin za njihovo proizvodnjo in nezadostna polnilna infrastruktura. A tisto, kar morda najbolj skrbi uveljavljene evropske proizvajalce avtomobilov, pa je kitajska konkurenca, ki s cenovno konkurenčnimi avtomobili že meša prodajne štrene. Kam bo šla električna mobilnost in ali je nanjo zares pripravljena tudi Slovenija, pa v pogovoru s strokovnjakom za trajnostno mobilnost Andrejem Brglezom.

Cerkev v Sloveniji danes obhaja nedeljo Slovencev po svetu. Sveti Frančišek Asiški je večkrat dejal, da smo le popotniki in tujci na tem svetu. Če pogledamo še dlje v zgodovino, v čas Stare zaveze, vidimo, da so ljudje potovali, se selili in iskali boljše pogoje za življenje. Razlogi, da nekdo zapusti dom, domovino in gre v svet, so zelo različni. Nekateri so šli, kot pravi slovenski pregovor, s trebuhom za kruhom, v upanju, da jim bo tujina dala tisto, česar doma niso našli. Mnogi so zapustili dom, družino in prijatelje ter se podali v tujino, ker so upali, da bodo tam našli boljše življenje. In res, nekateri so si materialno ustvarili boljše življenje, a nekje v globini svojega bitja so nosili “boleče” domotožje, nosili so dom. Nekateri so se vrnili, pri mnogih pa je želja po vrnitvi ostala neizpolnjena. To govorim iz osebne izkušnje. V družini mojega očeta je bilo pet otrok. Samo moj oče je ostal doma, v Sloveniji. Ostali so odšli v Nemčijo, ena sestra pa potem še naprej v Avstralijo. Vedno sem čutil to njihovo razpetost. Dom je dom, ampak del srca je pognal korenine tudi v tujini, kjer so se rodili njiihovi otroci, kjer so odraščali in si ustvarili svoje življenje. Danes bi lahko razmišljali tudi o tistih Slovencih, ki so “morali” zapustiti domovino zaradi političnih razlogov. Ti ljudje ne bi nikoli zapustili svoje domovine, preveč so jo imeli radi. Toda če so želeli rešiti svoje življenje, so to morali storiti. Lahko bi rekli, da je z njimi odšel v svet del Slovenije. In ta del še vedno živi. Mnogi, ki doma niso uspeli, so morali v tujino, kjer so jih priznali, šele pozneje pa je to priznanje sledilo tudi v domovini. O ozadjih teh resničnosti danes ne bomo razglabljali. Ustavimo pa se ob Jezusu – tudi on je bil popotnik. Oznanjal je tako, da je hodil iz kraja v kraj. V današnjem evangeliju ga srečamo, ko se vrne v domači kraj in tam doživi nesprejetje. Evangelist Marko je zapisal (Mr 6,1-6), da so se mnogi, ki so ga poslušali, spotikali nad njim. On pa jim je odgovoril: “Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.” Vsem Slovenkam in Slovencem želim predvsem notranjega miru. Pobrskal sem po spletu in našel res veliko pregovorov o domu in domovini, kar pomeni, da pregovor “Povsod je lepo, a doma je najlepše” resnično drži. Želim vam lepo nedeljo, doma v Sloveniji in po svetu.

Na upravnih enotah so za prihodnji teden napovedali stavko, ki bo na 36-ih enotah trajala od ponedeljka do srede. Predstavnikom vlade in sindikata državnih organov ni uspelo najti rešitev za preprečitev stavke. Razlogi za nezadovoljstvo so: kadrovska podhranjenost, preobremenjenost zaposlenih in prenizke plače. V oddaji tudi: - Odstopil predsednik komisije, ki preiskuje sume o vpletanju politike v delo policije, Miha Lamut. - Bolnišnica Nasser v Han Younisu na jugu Gaze popolnoma odrezana od sveta. - Na prireditvi Parašportnik leta podelitev priznanj najboljšim športnikom invalidom za leto 2023.

Letošnji Teden za življenje je nosil naslov »Povzdignimo dar življenja«. Vrednost tega daru je tako velika, da je ni mogoče natančno opisati z besedami ali ovrednotiti s številkami. Če smo lani odprli zahtevno temo evtanazije s pravnega, moralnega in zdravniškega vidika, smo letos gostili osebe, ki na svoji življenjski poti odkrivajo nešteto razlogov za življenje. Duhovnik Miro Šlibar, invalidka Darinka Slanovec, oče Željko Spajić in Marijina sestra Edith Metelko so bili gostje okrogle mize.

Mariborski svetniki bodo na današnji seji obravnavali predloge številnih podražitev. Med njimi je tudi odvoz smeti, izstopa pa več kot 80-odstotno zvišanje cen za pobiranje bioloških odpadkov. Razloge za uskladitev cen je v Radijski tribuni pojasnil direktor Snage Franc Dover, beseda pa je med drugim tekla tudi o uspešnem poslovanju v letu 2022.

V epizodi #103 je bil moj gost Aleksander Batič, avtor knjige Vseeno. Vse je eno, mož in oče dveh najstniških otrok, po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist iz mednarodnega poslovanja in financ. Izobraževal se je tudi v Veliki Britaniji, več državah EU in Kanadi. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Kdo je Aleksander Batič? Kako najti nekaj, kar rad delaš? Odnos do stvari/dela, od kod izhaja odnos? Tehnike v meditaciji Razlogi za pisanje knjige Kaj je odgovornost za Aleksandra? Zver, ki stoji za tabo Kaj je ljubezen? Pastirjevanje Permakultura Vprašanje prejšnjega gosta ============================= Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). =============================

Evangeličanska cerkev na Slovenskem je po sedmih letih dobila novega duhovnika. V Moravskih Toplicah je bil med slovesnim bogoslužjem za rednega duhovnika cerkvene občine Moravske Toplice umeščen Primož Kumin. Nekdanji vojaški kaplan je kot edini evangeličanski duhovnik do zdaj končal študij teologije na ljubljanski teološki fakulteti. Govoril bo o odločitvi za duhovniški poklic in o izzivih duhovniškega poklica. V svoji magistrski nalogi je preučeval vprašanje o tem, zakaj ne obstajajo razlogi proti ženskam duhovnicam pa tudi o istospolnih porokah in o evtanaziji.

V treh tovarnah so v minulem tednu napovedali ukinjanje proizvodnje, in sicer v Magni, A&E Europe in v Talumu – na liniji za aluminij. Tudi Mariborska livarna bo morda ugasnila proizvodnjo v Mariboru. O razlogih in posledicah zapiranja tovarn v Podravju bomo govorili v Radijski tribuni.

Je izvrsten potapljač. Ribe lovi tudi skupinsko. Prenočuje na bojah školjčišč. Pred zimo odleti na hrvaške otoke, kjer gnezdi. Pozno spomladi je spet v Tržaškem zalivu in nas do pozne jeseni razveseljuje na sprehodih ob morju, ko na kakšnem skalnem osamelcu razpre mokra krila. Ta morska ptica je seveda sredozemski vranjek. Strokovnjaki ugotavljajo, da je v zadnjih 12 letih njegova populacija v Tržaškem zalivu občutno upadla. Razlogi še niso povsem jasni, zagotovo pa jih je več, pojasnjuje dr.Urša Koce iz društva DOPPS, ki sredozemskega vranjeka preučuje že vrsto let. Podrobneje ga je predstavila v tokratni oddaji. foto: Iztok Škornik

Včasih je veljalo, da zobni aparat nosijo le mladostniki, posebno v zadnjih letih pa se povečuje tudi število starejših, ki se odločijo za to zdravljenje. Razlogi so različni - od estetskih do odpravljanja težkih oblik nepravilnosti zob in čeljusti. Kateri so pogoji za začetek zdravljenja in koliko časa to povprečno traja? Kako učinkovite so nove vrste zobnih aparatov, ki jih trg ponuja, v primerjavi s klasičnimi aparati? Gost petkovega svetovalnega servisa je Boštjan Lavriša, dr. dentalne medicine, specialist čeljustne in zobne ortopedije.

Evropski parlamentarci so nedavno podprli predlog evropske komisije, da bodo po letu 2035 v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksida – samo še na električni pogon. Razlogi so različni zmanjševanje onesnaževanja zraka in prispevek k blaženju podnebnih sprememb. Na AMZS-ju so prepričani, da je zmanjševanje onesnaževanja nujno, a opozarjajo, da gre za izziv, ki ga zgolj z menjavo pogona v avtomobilih ni mogoče rešiti. Ob tem ocenjujejo, da Slovenija ni pripravljena na silovit razmah električne mobilnosti. Predsednik Andrej Brglez je mnenja, da so cilji visoko zastavljeni. Lani so bili prodani namreč le 3% električnih vozil. Po letu 2035 naj bi bili v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksidaEvropski parlamentarci so nedavno podprli predlog Evropske komisije, da bodo po letu 2035 v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksida – samo še na električni pogon. Razlogi so različni – zmanjševanje onesnaževanja zraka in prispevek k blaženju podnebnih sprememb. Na AMZS-ju so prepričani, da je zmanjševanje onesnaževanja nujno, a opozarjajo, da gre za izziv, ki ga samo z menjavo pogona v avtomobilih ni mogoče rešiti. Ob tem ocenjujejo, da Slovenija ni pripravljena na silovit razmah električne mobilnosti. Predsednik Andrej Brglez meni, da so cilji visoko zastavljeni. Lani so namreč prodali le tri odstotke  električnih vozil.

Močen človek ima moč nad seboj, ne pa nad drugimi. Tobačna industrija nas že več stoletij prepričuje, naj sledimo svojim užitkom in naj za svoje bistvo postavimo ideal užitka, četudi še tako samodestruktivnega. V novi oddaji Reflektor gostimo Nežo Polh, generalno sekretarko Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK), s katero smo spregovorili o tem, ali sploh prižgati prvo cigareto ali ne. Prisluhnite! Vpliv staršev na kajenje otrok; Neža Polh, Mihaela Lovše: https://youtu.be/srnDMdekav4 0:00 Uvod 0:39 Davidova zgodba o kajenju 1:20 O siljenju v kajenje 4:03 Treba je vedeti, kaj sploh je kajenje in kdo je tobačna industrija 5:56 Zakaj tobačna industrija cilja mlade 6:49 Glede prižiga prve cigarete 7:36 Sestava cigarete 8:50 Odvaditi se od zasvojenosti 9:49 Kako pa izgleda dober odnos do sebe? 11:18 Mr 7, 15 13:37 Vpliv kajenja na okolje in svet 15:55 Posledice kajenja 16:29 Razlogi za in proti kajenju 17:46 O prvi cigareti 19:10 Kaj v primežu želje po kajenju storiti namesto cigarete – kaj se to pravi biti čist 22:18 O razdvojenosti kadilca 23:15 Odgovornost in ljubezen posameznika do sebe in družbe – informacija je ključ 24:12 Odgovornost tobačne in cigaretne industrije 25:10 Jezik, ki ga uporabljamo, ko govorimo o cigaretah 26:22 Mladi mor'mo v'kp držat 27:16 Zaključne misli 28:00 Zaključek Kamera, zvok in fotografija: Siniša Kanižaj Koordinator mladih: David Tomažin Urednica oddaje Reflektor: Mojca Purger Izdaja Družina d. o. o., www.druzina.si #OddajaReflektor #mladi #neža_polh #kajenje #prva_cigareta

Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo med 600 in 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti na pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna. O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj Jure Čepin z našimi dopisniki in s sogovorniki - Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ, - Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, - Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Gre res za (omejen) denar?Večina zaposlenih v šolstvu se je na pobudo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture to sredo odločila stavkati. Zaprtih naj bi bilo od 600 do 700 šol ter vrtcev, stavki pa se je pridružil tudi visokošolski sindikat. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter plačilo dodatnega dela zaposlenih v času obvladovanja epidemije. Ministrici Simoni Kustec očitajo, da nima posluha za njihove zahteve in da ne kaže pripravljenosti za pogajanja, ministrica pa odgovarja, da vlada do volitev ne bo sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ in da je stavka v trenutnih razmerah nepotrebna. O poteku stavke, razlogih in možnih rešitvah voditelj Jure Čepin z našimi dopisniki in s sogovorniki – Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ-a, – Gorazd Kovačič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, – Mitja Slavinec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Tudi letos smo priča rumenenju žit, temu pa so najbolj podvrženi ječmeni. Razlogi za to so lahko večplastni, opozarja Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo mesto.

Tudi letos smo priča rumenenju žit, temu pa so najbolj podvrženi ječmeni. Razlogi za to so lahko večplastni, opozarja Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo mesto.

Svet se je v zadnjih dneh leta kar malce ustavil, številne vlade po svetu in v Evropi ob tem razmišljajo, da bi življenje v prazničnih dneh še bolj ustavili. Razlogi so znani, pandemija in širjenje koronavirusne različice omikron. Še naprej so zaostreni odnosi med Rusijo in Zahodom, predsednik Putin v zadnjih dneh ne varčuje z ostrimi besedami proti Natu in sicer Zahodu, ki mu pripisuje krivdo za slabe odnose.

Ob širjenju pogoja PCT na čedalje več dejavnosti se zanimanje za cepljenje proti covidu povečuje. Ker pa spremlja cepljenje tudi veliko dvomov, smo Radijsko tribuno posvetili razlogom ZA in tudi zadržkom – zbrali smo dejstva in ponudili nasvete zdravnic, ki smo ju povabili v studio –, in tako skušali odpraviti čim več dvomov za lažjo odločitev na podlagi verodostojnih informacij. Pripravila Vesna Martinec.

O delnem postenju in učinkih te prehranske strategije sem govoril že velikokrat, nisem pa se osredotočil na "stranski učinek" do katerega pride pri večini posameznikov.In to je izboljšanje fokusa. Predvsem v dopoldanskem času.Zakaj do tega prihaja, kako lahko to izkoristimo in mogoče še izboljšamo, pa izveš ob ogledu videa.Priporočam tudi, da obiščeš omenjen profil od Kaje in podeliš malo ljubezni s kakšnim lajkom ali followom. Se splača. Instagram od Kaje: https://www.instagram.com/im_just_kaia/?hl=enPatreon stran, kjer me lahko podpreš: https://www.patreon.com/anzejertČASOVNICA 00:00 - 01:28 - Nova pridobitev v mojem studiu in UVOD. 01:29 - 02:04 - O čem bomo govorili? 02:05 - 03:13 - Kaj so ketoni? 03:13 - 06:18 - Fiziološki in Psihološki odzivi na 48 urno postenje (ŠTUDIJA). 06:19 - 08:31 - Vpliv postenja na predvsem živčni sistem (PREGLED RAZISKAV). 08:32 - 10:06 - Razlogi za izboljšanje FOKUSA (stres, razdraženost, acetil holin). 10:07 - 11:11 - Acetil holin. Najpomembnejša komponenta fokusa? 11:12 - 11:41 - Moj protokol za izboljšanje samega FOKUSA #1 - Spanec. 11:42 - 12:54 - Moj protokol za izboljšanje samega FOKUSA #2 - Dolžina postenja. 12:55 - 14:18 - Moj protokol za izboljšanje samega FOKUSA #3 - Cirkadiani in ultradiani ritmi. 14:19 - 14:39 - Moj protokol za izboljšanje samega FOKUSA #4 - Dopoldanski čas. 14:40 - 15:14 - Moj protokol za izboljšanje samega FOKUSA #5 - Povišanje adrenalina (dvorezen meč!). 15:15 - 15:55 - Moj protokol za izboljšanje samega FOKUSA #6 - Čisto zBiohackana rutina. 15:56 - Zaključek.Playlista z vsemi videi o postenju: https://www.youtube.com/playlist?list=PLIFZcQ_qQ5fP1vWOmueedUTKy5YaAncu_

Nedavno so odhod iz Slovenije napovedale tri tuje družbe. Delo bo izgubilo skoraj 1100 zaposlenih. Razlogi so: epidemija, izgube trga in slabi obeti za poslovanje. Prave razmere v gospodarstvu se bodo razkrile šele letos, zlasti takrat, ko bo usahnila državna pomoč. Napovedi so pesimistične – pričakovati je nova odpuščanja. Z voditeljico Urško Valjavec in gosti razčlenjujemo posledice odhoda tujih družb, se sprašujemo o državnih sredstvih, ki so jih podjetja prejela, ter skušamo predvideti, kaj se bo v prihodnjih mesecih dogajalo na trgu dela. Gostje: - generalni direktor Zavoda za zaposlovanje Mitja Bobnar, - predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, - predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez, - profesor Fakultete za družbene vede Anže Burger. Razmere na Koroškem predstavlja naša radijska dopisnica Metka Pirc.

Kruh zamesim in ga pustim vzhajati približno 2 uri. Potem ga pognetem in ga pustim cca 40 minut v peharju, nato ga dam v pečico, ogreto na 230 stopinj. Pomažem ga z jajcem in 3x zarežem. Pečem ga 55 minut in na eni strani pri zarezi vedno poči. Zakaj? Kaj naj delam drugače, da ne bo razpoke? Razlogi so lahko trije: gostota testa, premalo vzhajano testo ali jajčni premaz na vrhu.

Eden pomembnejših pogojev za nastanek samovžiga sena je vlaga. Shranjeno seno mora imeti manj kot 15 odstotkov vlage. Razlogi za prezgodnje skladiščenje sena, ki posledično prinesejo preseženo količino vlage, so različni: prehitro spravilo zaradi nevarnosti prihajajočega dežja, nedoslednost pri sušenju, lahko se vlaga v senu poveča tudi zaradi sekundarnih dejavnikov, na primer: zaradi poškodovane strehe objekta seno moči dež ali pa se seno vlaži iz tal, pravi mag. Tatjana Pevec s KGZ Celje.

V tokratni oddaji Za naše kmetovalce preverjamo, kakšna letina se obeta oljkarjem. Posebno na primorskem kaže, da bistveno slabša kot lani, saj se plodovi sušijo in odpadajo. Razlogi so po mnenju strokovnjakov v izjemno neugodnih spomladanskih vremenskih razmerah, ki niso dovoljevale oplodnje. Zaradi vremenskih sprememb strokovnjaki na vseh področjih iščejo tolerantne sorte, odporne na bolezni in škodljivce. Tudi pri vinski trti. V Selekcijsko trsničarskem središču Vrhpolje prav letos končujejo večletno preizkušanje tolerantnih sort. Sivka je vse bolj popularna. Na Krasu so jo poželi v začetku julija, zdaj pa je čas za njeno predelavo. Obiskali smo enega večjih pridelovalcev Gregorja Renčelja iz Povirja. Bili pa smo tudi na Goričkem na sadjarski kmetiji Ficko, ki je vključena v shemo izbrane kakovosti. Oddajo je pripravila Ingrid Kašca Bucik.

SPORED: od začetka do 19:45 - Razlogi za zmago Raptorsov na 4. tekmi, napoved 5. tekme in pogled proti prestopnemu roku od 19:45 do konca - Vsi vidiki združevanja Cedevite in Olimpije! Prve reakcije, pomisleki in razlogi za optimizem Nova epizoda podkasta je razdeljena na dva dela. Tema prvega dela je bila prelomna četrta tekma finala in napoved morebitne zadnje pete tekme, zazrli pa smo se tudi proti nezadržno bližajočemu prestopnemu roku. Drugi del pa je posvečen novici, ki je razburkala domačo in tudi evropsko košarkarsko sceno. Ljubljanska Olimpija se bo združila z zagrebško Cedevito in nastala bo Olimpija Cedevita. V tej epizodi smo skušali najti odgovore na mnoga vprašanja. Ali bo Kawhi Leonard po Miamiju 2014, letos zabil žebelj v krsto še ene košarkarske dinastije. Kaj to pomeni za Kawhija in njegovo kariero? Ali lahko branilce naslova še reši morebiten povratek Kevina Duranta na peti tekmi? Kdo bo za Warriorse igral naslednjo sezono? In pa seveda vsi pozitivni ter negativni vidiki nastanka Cedevita Olimpije. Nam prodajajo bučke ali pa gre za resen projekt? Bomo v Ljubljani kmalu zopet gledali evroligaško Olimpijo ali pa smo morda priča zadnjemu poglavju legendarnega kluba? Vse to in še več v podkastu. Na vseh platformah bomo veseli vsake naročnine, všečka in tudi komentarja. Vabljeni k poslušanju. Podcast najdete tudi na: https://www.youtube.com/channel/UCKLpnltwWgurfvVlHp7krFg/featured?view_as=subscriber https://player.fm/series/sportinfo-podcast https://itunes.apple.com/si/podcast/sportinfo-podcast/id1275454286?mt=2

V Sloveniji porabimo povprečno po osem sveč na prebivalca letno, kar nas uvršča na tretje mesto držav po porabi nagrobnih sveč. Razlogi so tudi kulturni, nekateri pa jih prižigajo bolj za še živeče znance kot za pokojnike. Ostanki sveč vsekakor predstavljajo velik okoljski problem, ne glede na to, ali smo prižgali mojco, blaža, petro ali morda elektronsko svečo. Ste pripravljeni glede na pogubne okoljske vplive plastike prižgati kakšno ‘mojco iz akcije' manj?

Jugoslav Petković je soustanovitelj in direktor podjetja Flaviar, ki je ekskluziven klub za ljubitelje žganih alkoholnih pijač, ki posluje na področju Amerike. Jugoslav je podjetju najprej pomagal kot mentor in investitor, nato pa se je podjetju tudi pridružil in ga skupaj z ekipo pripeljal do profitablnosti. Omeniti moramo še Jugoslavove prvotne podjetniške podvige. Je ustanovitelj podjetij Domenca in Mimovrste, v katerih je svoje deleže prodal in ustanovil lasten sklad tveganega kapitala.  V podcastu sva se pogovarjala o : kako pomemben je tajming v podjetništvu, kako najti ravnotežje med produktno in tržno usmerjenostjo in zakaj se splača fokusirati na težke poslovne ideje?    Časovnica pogovora: 2:00 Podjetniški začetki Jugoslava (jpdesign, Domenca, Mimovrste) 13:20 Razlogi za uspeh Domence in Mimovrste.com 16:00 Pomen ekipe za podjetniški uspeh 18:30 Pomen tajminga oziroma pravočasnosti pri podjetniškem uspehu  23:50 Kako Jugo izbira poslovne ideje v katere vlaga 32:35 Kako najti ravnotežje med produktno in tržno usmerjenostjo 34:30 Prelomna točka v zgodbi podjetja Flaviar 41:00 Predstavitev podjetja Flaviar 51:00 Kako se Jugo loti finančnega načrtovanja  57:50 Poslovni model podjetja Flaviar 59:15 Kako so v podjetju Flaviar razvili pijačo lastne blagovne znamke 1:09:50 Načrti za prihodnosti podjetja Flaviar 1:12:15 Kolikšen delež prihodkov bi moral startup vlagati v marketing?  1:23:20 Kakšen nasvet bi Jugo dal mlajšim, ki se lotevajo podjetništva?