Podcasts about letno

Pot iz brezna je naslov nove knjige v slovenskem prostoru, katere avtorja sta Jožef in Lidija Kociper. Govori o pasteh zasvojenosti z alkoholom. Letno se v Sloveniji zdravi okrog tisoč ljudi. Rehabilitacija traja pet let, uspeh pri rehabilitaciji pa je približno 75-odstoten, pri tistih, ki opravijo petletni program. Je pa malo ljudi, ki se zares odločijo za pet let rehabilitacije. Potrebno je poznavanje problematike alkoholizma in njegovega ozadja, ne le biološkega, ampak tudi psihološkega in socialnega, poudarjata gosta. Kako pa knjiga nagovarja tudi globlje, do kakšnih spoznanj sta prišla ob svojem delu in v skupinah? Je prav izmenjava izkušenj v skupinskih terapijah ta duhovna komponenta?

So far we have learned from the Lord's teachings on prayerin this passage in Luke 11, that prayer concerns our Father's presence, ourFather's purpose, our Father's provision, our Father's pardon, and our Father'sprotection. I couldn't help but notice that before we pray for His protection asbelievers, we should have the assurance that we have our own sins forgiven,which only comes because we have forgiven “everyone” who wronged, sinned, hurt,or offended us.  This is crucial if we are going to be able to expect theFather to protect us from the attacks of the evil one. Unconfessed sin in ourlives become a “stronghold” of Satan in our minds and hearts. Those strongholdscan only be destroyed by the mighty weapons of the Word of God and prayer: 2Corinthians 10:3-6 reminds us: “For though we walk in the flesh, we are notwaging war according to the flesh. For the weapons of our warfare are not ofthe flesh but have divine power to destroy strongholds. We destroy argumentsand every lofty opinion raised against the knowledge of God, and take everythought captive to obey Christ, being ready to punish every disobedience, whenyour obedience is complete.” Did you also notice that in this basic model and pattern ofprayer we are not taught to pray for the Father to keep us from experiencing sickness,suffering, pain, or discomfort. We are not taught to pray that we won't die.For sure, no doubt, it is not wrong to pray for our physical, mental, andemotional needs, or even for these needs in our family and friends. But farmore important than our circumstantial needs, it is clear here that the emphasisis on our character needs!  We are all goingto suffer afflictions and pain and one day face death.  That is the reality of life! But we have been promised thatthe Lord will give us grace and strength to go through it all with His presenceand therefore we don't need to worry or fear (Psalm 23:4). What is important isour faith and trust in our heavenly Father to supply for every need we have(Philippians 4:19).  We should also note that when we pray, “Do not lead usinto temptation”, that it means that the Lord is the One who might beleading us to do something wrong or evil. No, this statement is a way of sayingthat we need the Father's protection from the solicitation of the evil one to sinor do wrong. James make it very clear that God does not tempt us with evil: “Blessedis the man who endures temptation; for when he has been approved, he willreceive the crown of life which the Lord has promised to those who love Him. Letno one say when he is tempted, "I am tempted by God"; for God cannotbe tempted by evil, nor does He Himself tempt anyone.  1 John 2:16 reminds us that all temptations we face in thisworld concern three areas: “For all that is in the world--the lust of theflesh, the lust of the eyes, and the pride of life--is not of the Father but isof the world.”These are the same things that the Devil tempted Jesus with(Matthew 4:1-11). Peter warned us: “Be sober, be vigilant; because youradversary the devil walks about like a roaring lion, seeking whom he may devour”(1 Peter 5:8). Paul tells us in Ephesians 6:11-12; For we donot wrestle against flesh and blood, but against principalities, againstpowers, against the rulers of the darkness of this age, against spiritual hostsof wickedness in the heavenly places.” That is why we pray for our Father's protection against theevil one and his temptations. But we must also do our part by: “But put onthe Lord Jesus Christ, and make no provision for the flesh, to fulfill itslusts” (Romans 13:14).  If we are “drinking of the water of Life” that Jesusgives us in His Word, we not be thirsting for the dirty water from the well ofthe world (John 4:13-14). And remember Psalm 119:11: “Your word I havehidden in my heart, That I might not sin against You!”  Today, are you experiencing “deliverance from the evilone”! God bless!

Predsednica Nataša Pirc Musar se danes sreča z velikim mojstrom malteškega reda, jutri s papežem.Papež pri avdienci: v Pridigah nikoli ne oznanjamo samega sebe, ampak Kristusa.Letno zasedanje Komisije za etiko pri Comece.Na Brezjah uprizoritev madžarskih koledniških jaslic.

Ime meseca novembra je postal Matija Zupan, vodja enote TeleKap, telemedicinske mreže Nevrološke klinike ljubljanskega kliničnega centra, ki je v Sloveniji na voljo že 10 let. Letno na daljavo opravijo približno 1200 pregledov bolnikov z znaki akutne možganske kapi, s pravočasnim ukrepanjem nevrologov pa omogočajo takojšnje zdravljenje, ki je nujno za preprečitev trajnih posledic.

Na podnebni konferenci v Bakuju so po številnih zapletih in preložitvah ponoči vendarle dosegli dogovor o finančni pomoči državam v razvoju. V skladu z njim bodo bogate države revnim namenile pomoč v višini 300 milijard dolarjev na leto do leta 2035. Okoljski minister Bojan Kumer je izrazil prepričanje, da je svet vnovič dokazal, da se je zmožen dogovoriti za skupno dobro. Druge teme: - Izraelske sile nadaljujejo napade na Gazo in Libanon, Borell poziva k prekinitvi ognja. - Do konca decembra e možno vložiti zahtevo za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine. - Arhitekturna nagrada Piranesi za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.

Na pogajanjih na podnebnem vrhu v Bakuju so države še vedno na različnih bregovih glede novega cilja finančne pomoči za države v razvoju. Po navedbah pogajalcev so dokumenti s predlogi zmedeni. V oddaji tudi o tem: - Odziv obrambnega ministrstva na obtožbe koalicije: Slovenija v Izraelu od začetka vojne v Gazi ne kupuje orožja - Nemški industrijski velikan Bosch po Volkswagnu in številnih avtomobilskih dobaviteljih napovedal zaprtje več tisoč delovnih mest v avtomobilskih enotah. - Letno poročilo OECD o zdravju v Evropski uniji in pridruženih državah: 25 držav od 40-ih poroča o pomanjkanju zdravnikov

Ime tedna je postal Matija Zupan, vodja enote TeleKap, telemedicinske mreže Nevrološke klinike ljubljanskega kliničnega centra, ki je v Sloveniji na voljo že 10 let. Letno na daljavo opravijo približno 1200 pregledov bolnikov z znaki akutne možganske kapi, s pravočasnim ukrepanjem nevrologov pa omogočajo takojšnje zdravljenje, ki je nujno za preprečitev trajnih posledic.Kandidati so bili še: Gregor Veble Mikić, vodja skupine za fiziko letenja in glavni aerodinamik v ameriškem podjetju Joby Aviation, kjer jim je uspel prvi poskusni polet električnega letala z navpičnim vzletanjem. Zračni taksi, kot mu pravijo v Kaliforniji, je velik korak v napredku letalstva, ki je eno od večjih sprememb doseglo že pred časom, ko so propelerje zamenjali reaktivni motorji. Akim Pekunov in Maša Kastelic, športna plesalca, ki sta na svetovnem prvenstvu v kombinaciji desetih plesov v armenskem Erevanu osvojila naslov svetovnih prvakov. V kraljevski disciplini, kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov, sta premagala 30 najboljših plesnih parov z vsega sveta in Slovenijo po dolgem premoru vrnila na svetovni plesni zemljevid.

Mini teater, ljubko, majhno gledališče na eni izmed najlepših ulic v središču Ljubljane letos praznuje 25 let delovanja. Leta 1999 sta ga ustanovila Robert Waltl in Ivica Buljan z namenom, da bi okrepila ustvarjanje v postdramskem gledališču in gledališču za mlado občinstvo. Letno si predstave Mini teatra ogleda več kot 25.000 gledalcev, v četrt stoletja pa so tam skupno uprizorili kar 151 predstav. Gosta tokratne oddaje Oder sta ustanovitelja tega gledališča, Robert Waltl in Ivica Buljan.

Kulturno društvo Jožef Virk Dob pri Domžalah vabi v Letno gledališče Dob na 26. junijske večere pod zvezdami – Večere Komedije. Portugalski nacionalni muzej letalstva in Tehniški muzej Slovenije sta gostila razstavi obeh držav, na Portugalskem slovensko razstavo Leteči človek, Stanko Bloudek.

Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki V ponedeljek (8. 4. 2024) smo poročali o smrti osnovnošolca iz Novega mesta zaradi meningokoknega meningitisa. Ob tem žalostnem dogodku mnoge skrbi; zastavljajo si številna vprašanja. Zakaj zdravniki kljub intenzivnemu zdravljenju z antibiotiki najstnika niso uspeli rešiti? Za kakšno okužbo je šlo? Kako se je okužil? Zakaj so epidemiologi poiskali vse tiste, s katerimi je bil fant v stiku? Kdo je lahko ogrožen? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja pediater in infektolog doc. dr. Marko Pokorn s Pediatrične klinike v Ljubljani. Dr. Pokorn je v prvem odzivu za Radio Slovenija povedal: Letno je pri nas v vseh starostnih skupinah od 10 do 20 primerov invazivnih meningokoknih okužb, večina pri otrocih, mlajših od pet let, v zadnjih desetih letih pa je umrlo manj kot 10 bolnikov s takšno okužbo. Več v Ultrazvoku. O meningokoknem meningitisu (NIJZ) TUKAJ

O pripravah naše severne sosede na evropske volitve, o svežnju pomoči za gradbeno panogo, ki je zaradi ohlajanja gospodarstva v vse večjih težavah in sredi stavkovnega vala, pa tudi o pripravah na tradicionalne velikonočne sejme s praznično kulinarično ponudbo. Oglaša se naša avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš.

V tokratni epizodi se pogovarjava z Damianom Merlakom o njegovem portfelju naložb in pogledih v letu 2024, pogledala pa sva tudi v vzvratno ogledalo in poiskala naložbene napake in priložnosti. Epizoda bo objavljena tudi na Youtube (premierno ob 16:00)

Od 7. 11. 2023 do 16. 1. 2024 je odprt razpis za nagrado SozialMarie, ki je prva nagrada v Evropi za družbene inovacije. Razpis je namenjen projektom iz šestih držav, tudi Slovenije, ki uvajajo nove, učinkovite pristope k reševanju nekega družbenega problema. Pomembno je, da gre za projekte, ki že imajo družbene učinke, pa tudi, da še vedno potekajo. Nekaj več o nagradi pojasni članica mednarodne žirije Tanja Tamše, pogovarjali pa smo se tudi z županom madžarske občine Ipolytölgyes Bertalanom Radnaiem, ki je nagrado prejela lani.

Malo več kot pol milijona Nemcev je lani uradno izstopilo iz tamkajšnje Katoliške cerkve, to je največ v letu dni, odkar v nemški Katoliški cerkvi vodijo statistiko. Nekateri nemški teologi to številko komentirajo z dramatičnimi besedami, da nemška Katoliška cerkev umira pred očmi javnosti. S tem izzivom se soočajo tudi druge Cerkve. Koliko vernikov pa se letno izpiše iz krstne knjige Katoliške cerkve na Slovenskem, katere razloge navedejo ljudje v prid svoji odločitvi, kakšne so podobnosti in razlike z nemškim sistemom, o tem tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič.

Začenja se čas dopustov in potovanj in verjetno je prava mora, če vam zgubijo prtljago Letno poročilo Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti od njih kaže, da so mamila dobro dostopna v večini Evrope in to vse vrste. In glede na medijska poročila je Belgija eno od središč tihotapljenja prepovedanih drog. Za zanimivo potezo je poskrbel Evropski parlament, ki je podprl povečanje števila poslancev v prihodnjem sklicu in koristi naj bi imela tudi Slovenija.

V oddaji Karitas smo se pogovarjali z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem, ki nam je predstavil akcijo Pomagajmo preživeti in živeti, v kateri denar zbirajo za slovenske družine in posameznike, ki delajo, hodijo v službo in dobivajo dohodke, a jim ti ne omogočajo dostojnega življenja.

V oddaji Karitas smo se pogovarjali z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem, ki nam je predstavil akcijo Pomagajmo preživeti in živeti, v kateri denar zbirajo za slovenske družine in posameznike, ki delajo, hodijo v službo in dobivajo dohodke, a jim ti ne omogočajo dostojnega življenja.

Tekstilna industrija je skupaj s prometom, živilsko industrijo in bivanjem ena izmed največjih onesnaževalcev našega okolja. Ima namreč velik vpliv na rabo tal, onesnaževanje vode in emisije toplogrednih plinov. V zadnjem desetletju se je cena oblačil glede na inflacijo znižala, zaradi česar Evropejci kupujemo več oblačil, hkrati pa se vsak kos uporablja manj časa, zaradi česar zavržemo vedno več tekstila. V Sloveniji tako letno zavržemo kar 17.000 ton odpadnega tekstila. Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS poudarja. da večina odpadnega tekstila, ki ga proizvedemo Evropejci, kar 87 %, konča v sežigalnicah ali na odlagališčih. Ker odpadni tekstil zelo obremenjuje okolje, je pomembno, da zmanjšamo njegovo količino. Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov tako spodbuja k ponovni uporabi in popravilu tekstila in oblačil za zmanjšanje nastajanja tekstilnih odpadkov.

Drugi poudarki oddaje - Na Koroškem razvijajo podeželske cestne povezave - V Slovenski Bistirici v prenovo zdravstvenega doma zaradi prostorske stiske - Letno kopališče Mariborski otok letos kljub vročini z manj obiska kot lani - Svetovno prvenstvo v odbojki velika priložnost za promocijo Slovenije in Ljubljane

P. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, je predstavil letno poročilo mednarodnega Jezuitskega združenja za begunce s sedežem v Rimu.

P. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, je predstavil letno poročilo mednarodnega Jezuitskega združenja za begunce s sedežem v Rimu.

V svetu zavržemo tretjino proizvedene hrane, po drugi strani pa računamo na to, da bo treba do leta 2050 proizvodnjo hrane povečati za 70%, da bi nahranili povečano število prebivalcev. Hrana, ki jo letno zavržemo, je pridelana na 30 odstotkih vseh razpoložljivih pridelovalnih površin opozarjajo v društvu Ekologi brez meja. Zavržena hrana je vseobsegajoča težava, Slovenci smo v zadnjih letih zabojnike za odpadke napolnili z okoli 140 tisoč ton hrane, pa tudi z milijoni kubičnih metrov pitne vode, z desetimi odstotki proizvedene energije, kar znaša okoli 355 milijonov evrov denarja.

Kombinacija spretnih tržnih pristopov, vplivnic in vplivnikov na družbenih omrežjih, poceni delovne sile in naše neumnosti ter brezbrižnosti je silovita. Vsako leto ji uspe proizvesti in prodati 65 milijonov ton oblačil. Evropa je prodajo oblačil od leta 2000 podvojila. Nas dvakrat bolj zebe? Smo dvakrat bolj lepi in lepe? Gre za večinoma nekvalitetno poceni šaro dvomljivih materialov, ki modni naboj in funkcionalnost izgubi v nekaj mesecih. Kje vse to konča, se raje ne sprašujemo. Kdo to proizvede, da je tako poceni, nas ne zanima. Od kod so materiali in kako so potovali, je nepomembno, saj ima take pajkice Kim Kardashian. Nebuloze tokrat o tem, koliko parov hlač, superg, čevljev in koliko jaken je dovolj? Mesečno? Letno? Kdaj ste nazadnje kupili kaj, kar je dražje, ker je trajno in proizvedeno ter prodano na fer način?

Daljši in osrednji pogovor v tokratni oddaji smo namenili pregledu statističnih podatkov v Katoliški cerkvi v Sloveniji, o čemer smo se pogovarjali z voditeljem Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana Igorjem Dolinškom. Predstavili smo tudi bližajoči se Svetopisemski maraton, ki se začne 22. 1., ter programa za pripravo na veliko noč Exodus in Fiat.

Tonin za Radio Ognjišče: Očitno se bomo na volitvah znova borili za iste vrednote kot na plebiscitu.Publicist Blaž Podobnik: Leto 2021 se bo zapisalo kot leto večpolarnosti v svetu.Rast števila okuženih. Logarjeva: župani evropskih metropol ocenili, da ognjemeti v trenutnih razmerah niso varni, slovenskim se očitno ne zdi tako.Čakalne vrste v zdravstvu se bodo zaradi covida podaljšale.Uprava za varno hrano je v mesnici v Ilirski Bistrici sprožila izredni inšpekcijski nadzor.V slovenščini predstavljena papeževa poslanica za svetovni dan miru: sveti oče ni proti svobodnemu podjetništvu, vendar se mora sočasno krepiti družbena odgovornost.Vreme: Nekaj sonca, a ne po kotlinah in nižinah.Letna inflacija 4,9-odstotna, najbolj zaradi naftnih derivatov.Letno poročilo katoliške Cerkve v Sloveniji: pandemija je še okrepila solidarnost in dobrodelnost med nami.ŠPORT: Toplo vreme že tretje leto zapored pregnalo Zlato lisico s Pohorja.

Prižiganje sveč na grobovih je že stoletja način za vidno oznanjanje našega spomina na pokojne. Letno v Sloveniji prižgemo skoraj 20 milijonov sveč, kar predstavlja 8 sveč na vsakega prebivalca. S tem podatkom se uvrščamo na visoko tretje mesto v svetu. V Botrstvu pa nas je poleg očitnih ekoloških posledic zanimalo tudi, če smo lahko z nakupom sveč še humanitarni. Alternative klasični plastični sveči na grobovih v luči dobrodelnosti sta iskali Neža Borkovič in Kaja Ravnak.

Pred svetovnim dnevom duševnega zdravja: nujno bi bilo zagotoviti trajnost preventivnih programov

V Nemčiji se je dogajanje po zveznih parlamentarnih volitvah usmerilo v ugotavljanje, kakšno barvno kombinacijo bo sestavila nova koalicija. Nova sestava nemškega parlamenta bo najštevilčnejša doslej, vsebovala bo 735 poslank in poslancev. Letno bodo za potrebe parlamenta v Nemčiji odšteli 20 milijonov evrov več. Večja bo zastopanost žensk, ki se bo gibala na 34,7 odstotka, manjšin, istospolnih, v parlamentu pa bodo tudi dve transspolni osebi. Se obeta bolj odprta in multikulturna Nemčija? Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž tudi o želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.

Letno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov je po navadi nekakšen sejem svetovne politike, kjer si voditelji bolj ali manj vplivnih držav na newyorški Vzhodni reki izmenjajo stališča o tem in onem. Za letošnje zasedanje se zdi, da je takih res veliko in da želijo izkoristiti trenutek, da morda še zadnjič opozorijo svet na težo svojih problemov. Evropa na to, da se krha njeno zavezništvo z Ameriko, talibani pa na to, naj se jih v svetovni skupnosti končno začne jemati kot legalno oblast v Afganistanu. Voditelji balkanskih držav opozarjajo, da se napetosti krepijo na severu Kosova, kjer se Srbi in Albanci gledajo skozi daljnoglede ne ostrostrelnih puškah, v Bosni in Hercegovini, kjer zaradi blokad sistema javnim uslužbencem grozi, da bodo ostali brez plač. Seveda pa je trimesečno zasedanje priložnost tudi za lepe trenutke, na primer za izmenjavo državnih odlikovanj med predsednikom Slovenije in Republike Koreje.

Letno izide vrsta izvirnih pesniških in pripovednih literarnih del, pa precej manj izvirnih dramskih besedil. Zakaj je pomembno brati dramska besedila in zakaj so knjižne objave dramskih besedil dragocene, sta dve izmed vprašanj, na kateri bosta v tokratni oddaji Oder (v pogovoru z Markom Goljo) odgovorili dramatičarka ter prevajalka Jera Ivanc in dramatičarka Simona Semenič. Nikar ne zamudite.

Predstavili smo glavne ugotovitve Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2020. V pogovoru s sociologom dr. Vinkom Potočnikom in župnikom Ervinom Mozetičem ste slišali nekaj statistike ter njun komentar o razmerah.

Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo

Koronavirus: miti in resniceKoronavirus: miti in resniceOd prvih informacij o koronavirusu, ki so se v začetku letošnjega leta zdele le še ene izmed novic na tujem, bo kmalu leto dni. Letno dni epidemije, pandemije, nejasnosti, strahu in na žalost tudi smrti. Praznični čas je že tik pred vrati, vse skupaj pa kaže na to, da bo letošnji december res drugačen. Kako […] Prispevek Koronavirus: miti in resnice izvira s portala Student.si.

V osrčju Vipavske doline lahko obiščemo starodavno vasico Vipavski Križ, kjer najdemo starodavno obzidje, samostan in grad. Ta miren kraj zaznamujeta izjemna zgodovina in izvrstna kulinarika. Po njegovih slikovitih ulicah smo se sprehodili z zgovornim vodičem Ljubom Žgavcem, ki nam je pripovedoval zabavne zgodbice o njegovi zgodovini. Mirjana Bužanin nam je ponudila lokalne dobrote.

Tokrat o letnem licenciranju bikov in bojazni o osemenevanju krav s semeni mladih bikov.

V Melbournu so se preteklo nedeljo, 16. februarja 2020, poslovili od p. Cirila Božiča in Marije Anžič in se jima zahvalili za 18-letno delovanje v slovenski skupnosti. Slišali ste še nekaj zanimivih prispevkov z lanskoletnega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru, in sicer: Drago Gelt, Aljaža Pestotnika in Mariano Poznič. Ob koncu je bilo še nekaj aktualnih novic in vabil.

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo podrobneje predstavili statistiko različnih področij v Katoliški cerkvi pri nas. Za naš radio je letno poročilo 2019 komentiral tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. David Kraner.

Živa bitja imamo prirojeni in pridobljeni del imunske obrambe pred »patogenimi« mikroorganizmi. Letno naj bi zaradi tovrstnih okužb umrlo 16 milijonov ljudi, za to pa poskrbi »le« okoli 1400 življensko nevarnih patogenov, torej bakterij in virusov. Izredna prof.dr. Mojca Benčina z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani nam je v pogovoru na primerih vloge posebnih receptorjev povzela spoznanja iz več raziskav predvsem prirojenega dela imunskega sistema, skozi katere so razumeli, kako deluje njegova aktivacija. In predvsem, kaj to znanje ponuja v boju proti človeku nevarnim patogenim mikroorganizmom. Na sliki shema aktivacije prirojenega imunskega odgovora na vdor patogena (vir: Mojca Benčina, KI)

Letno gledališče Studenec vabi na ogled predstave Lepo je biti muzikant, II. del, ki je sicer nadaljevanje lanskoletne, pa vendar je to povsem nova, samostojna, komična zgodba, prepletena z melodijami bratov Avsenik.

Štrekljevo nagrado je letos prejela etnologinja Rožana Koštial. Sinoči se je začel letošnji ljubljanski poletni festival s koncertom Verdijevega Rekviema, ki ga je dirigiral Placido Domingo.Mladi mariborski pianist Nejc Kamplet je na Dunaju osvojil prvo nagrado na pianističnem tekmovanju.Marta Starbek Potočan nas je povabila na Večere komedije v Letno gledališče Dob.

Letno proizvedemo 300 milijonov ton novih plastičnih izdelkov. Kar polovico vse proizvedene plastike se uporabi le enkrat. Razkraja pa se na stotine let. Pravzaprav je plastika v našem življenju tako vseprisotna, da o njej v resnici sploh ne razmišljamo. Pa vendar, morda je vredno razmisleka dejstvo, da smo ljudje oblečeni v plastiko, da se umivamo s plastiko, da jo vdihujemo in nenazadnje, da plastiko tudi jemo in pijemo. Foto: pixabay

Redki so tisti, ki jih ne stisne pri srcu, ko vidijo fotografije lačnih otrok iz revnejših držav. Tudi pri nas nekateri otroci v šoli ne morejo k malici ali kosilu, saj starši nimajo denarja, da bi plačali obroke. Paradoks pri vsem skupaj je, da hrane na svetu ni premalo, le neprimerno je razporejena. Tako medtem ko si eni trgajo od ust, drugje hrano mečemo v smeti. Letno po ocenah Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na odpadu konča kar tretjina proizvedene hrane, skupaj to nanese več kot eno milijardo ton hrane. S tolikšno količino pa bi lahko nahranili do 2 milijardi ljudi. Tudi v Sloveniji se količina odpadne hrane zadnja leta povečuje. Kaj vse s tem vržemo stran, pa v prispevku Andreje Gradišar.