Podcasts about potrebno

Pot iz brezna je naslov nove knjige v slovenskem prostoru, katere avtorja sta Jožef in Lidija Kociper. Govori o pasteh zasvojenosti z alkoholom. Letno se v Sloveniji zdravi okrog tisoč ljudi. Rehabilitacija traja pet let, uspeh pri rehabilitaciji pa je približno 75-odstoten, pri tistih, ki opravijo petletni program. Je pa malo ljudi, ki se zares odločijo za pet let rehabilitacije. Potrebno je poznavanje problematike alkoholizma in njegovega ozadja, ne le biološkega, ampak tudi psihološkega in socialnega, poudarjata gosta. Kako pa knjiga nagovarja tudi globlje, do kakšnih spoznanj sta prišla ob svojem delu in v skupinah? Je prav izmenjava izkušenj v skupinskih terapijah ta duhovna komponenta?

Informacije o dogodkih po svetu redko pridejo do vseh ljudi. Vseeno smo izvedeli kaj se je zgodilo v Parizu, kaj se dogaja po svetu. So tudi dogodki, ki jih ne moremo zaslediti v medijih. Vedno znova je potrebno pomagati človeku, da bi svoje hrepenenje po sreči prav udejanjil v svojem življenju. Dogodki zadnjih let kažejo, koliko ljudem je to ukradeno ali celo uničeno. Ob beguncih smo postali prestrašeni, skušali smo se temu izogniti. Pri sprejemanje beguncev na obalah otoka Lampedusa v Sredozemlju je zdravnik Petro Bartolo naredil vse kar je lahko. Vsak je prinesel s seboj svojo zgodbo. Najbolj pretresljive so bile zgodbe otrok. Tihotapili so jih za prodajanja njihovih organov. Potem so jih odvrgli na smetišče. Veliko dogodkov niti ne pride v medije. Teh dogodkov ne vidimo in o njih ne slišimo. Vse to je življenje danes. Odprte človeške oči opazijo propadanje civilizacije, ki je storila veliko dobrega za vse človeštvo. Kaj se dogaja? Mislim, da nas pritegne govorjenje o pravici do sreče. Do nje skušamo priti preko raznih oglaševalcev, ki nam s svojimi izdelki zagotavljajo pravo pot k sreči. In mi temu verjamemo! TODA! Sreča sama po sebi ne obstaja. Vedno je povezana z ljudmi okoli nas. Zaprti v svoje lastne želje in trenutne občutke sreče, začnemo propadati. Nikakor ne moremo priti do obljubljene sreče in veselja. Zakaj nihče o tem ne govori? Zakaj nihče ne usmerja ljudi v pravo smer. NAPAKA! Veliko ljudi govori o svoji poti, o svojem zgrešenem pojmovanju življenja in o pravih vrednotah. Med njimi je uspešen mlad poslovnež Jean – Marc Potdevin, ki sam o sebi pravi, da je pri 40 letih imel vse kar si človek želi: imel je dobro službo, imel je dovolj denarja, imel ugled v družbi, privoščil si je lahko vse kar si je zaželel. Ob tem je prišel do spoznanja, da mu zavidanja vreden uspeh ni potešil globlje želje, želje po sreči. Spremenil je svoje življenje. Postal je svoboden, ker je imel pogum zapustiti lažno svobodo iz oseminšestdesetih let – pravzaprav suženjstva razpuščenih nagonov (tako sam pravi). Vedno znova potrebujemo spodbude, zglede, ki bi nas usmerjali v pravo smer. Vprašanje je ali vidimo te zglede? Polnost sreče ne najdemo v trenutkih veselja, polnost sreče najdemo v prizadevanju za druge, za srečo in veselje drugih. Potrebno je veliko odpovedovanja, premagovanja samega sebe. Na tej poti hitro omagamo, zato so potrebni ljudje, ki nas spodbujajo in nam stojijo ob strani. Vsak izmed nas lahko postane opora in zgled za druge. To je odločitev za življenje, za kulturo življenja, to je odločitev za srečo. Odločitev je naša!

19. Festival Odprte hiše Slovenije OHS, z osrednjo temo Dediščina za prihodnost, odpira vprašanje: kaj je tisto, kar je danes zares pomembno in potrebno, da zgradimo in na kak način! Dediščina ni samo ohranjanje preteklosti, ne gre samo za vrednote, ki jih ima zapisane stroka spomeniškega varstva, ampak za kulturno gesto, ki jo kot družba razumemo, ko dediščino ohranjamo in jo ponovno vključujemo v vsakdanje življenje, pravi arhitektka Lenka Kavčič vodja OHS, največjega arhitekturno nepremičninskega festivala Odprte hiše Slovenije. Festivala OHS ne predstavlja le primere odlične arhitekture in razne prostorske ureditve, ampak hkrati odpira nešteto vprašanj in nas poziva na debato. Lenka Kavčič je za svoje delo prejela več mednarodnih nagrad in priznaj: Plečnikovo medaljo za projekt Igriva arhitektura, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok o arhitekturi, in zlato medaljo na mednarodnem bienalu industrijskega oblikovanja BIO 16. Leta 2023 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za naravne vire in prostor.

Pred bližnjo 70. obletnico podpisa Avstrijske državne pogodbe so slovenske poslanke in poslanci pripravili deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji, predvsem pri rabi jezika. Iz besedila deklaracije izhaja, da kljub določenemu napredku, pravice naših rojakov na avstrijskem Koroškem in Štajerskem še vedno niso v celoti uresničene: predvsem na področju šolstva v slovenskem jeziku, dostopa do dvojezičnega sodstva in javne uprave. Potrebno bi bilo dvigniti kakovost šolstva in vanj vključiti predšolsko vzgojo ter zagotoviti možnosti za učenje jezika tudi izven območja poselitve slovenske narodne skupnosti. Nujno je tudi sprejetje novele zakona o narodnih skupnostih ter zakonsko zajamčeno jezikovno znanje v sodstvu ter javni upravi. Predlog deklaracije, ki sledi peticiji, ki so jo novembra 2023 predstavniki manjšine predložili Evropskemu parlamentu, je bil danes na dnevnem redu skupne seje odbora za zunanjo politiko in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, predvidoma jutri popoldne ga bodo obravnavali še na izredni seji državnega zbora.

Aleksandar Vasiljević je autor i samostalni istraživač istorije, sa posebnim fokusom na drevnu istoriju Balkana. ________________________________________________________________________________________________Sponzori ⚡️Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Svi smo mi delom i dalje ona deca koja smo nekad bili, samo smo u drugačijem, većem telu, zaključak je Borka Jelenića, frizera i voditelja emisije „Važne stvari“ i Jelene Gavrilović, rediteljke ovog sadržaja, koji nikoga ne ostavlja ravnodušnim, a čiji su glavni akteri – deca. Najrazličitije teme provlače se kroz epizode „Važnih stvari“, a ono što ih sve povezuje je činjenica da su to najbitnija pitanja za našu decu, od kojih su neka ozbiljna, druga duhovita, mnoga i tužna, ali pre svega, važna. „Njihovo rezonovanje, način na koji govore, bogatstvo rečnika je suština. Oni se obraćaju svojim vršnjacima, roditeljima, nastavnicima, svima. Puštao sam ih da pričaju, slušao sam, pravio pauze između pitanja, ništa nije bilo na brzinu i bez smisla. Dešavalo se da ispričaju neku tešku situaciju, a meni zastane knedla u grlu, ali izdržao sam nekako“, priča Borko. Deci je najvažnije da budu prihvaćena u svom društvu, porodici, u školi, gde god da se nađu i najviše ih povređuje izopštavanje, kad su zbog nečega odbačeni, kad se ne uklapaju. „Većina dece govorila je o uklapanju, koliko su im važne drugarice, drugovi, da budu deo grupe. To je važno i odraslima, ali deci posebno. Birali smo zato decu koja su specifična, imaju neki problem ili nelagodnost zbog bolesti, urođene mane, izgleda, porekla. Ona su prihvatila sebe, a kroz njihovu priču nadamo se da će i oni koji su im slični, i da će ih društvo razumeti“, priča Jelena. Nesvakidašnje ispovesti koje deca iznose, drže pažnju od početka do kraja, a stiče se utisak da govore odrasle osobe. „Njihov rečnik je neverovatan, vidi se sa kojom decom roditelji rade, razgovaraju, to je vrlo očigledno. Nemaju tremu, sa mnom pričaju o frizuri, pa pitaju obavezno da li sam pravi frizer ili glumac, neki su do kraja bili skeptični hoću li ih zaista dobro ošišati“, priča s osmehom Borko, dok se seća najupečatljivijih kadrova. Emisija je rađena prevashodno za decu, iako je prate i odrasli. „Potrebno je da gledaju deca, jer se učesnici obraćaju njima. Ne bismo voleli da roditelji pomisle da im ovim pokazujemo kako ne slušaju svoju decu i ne znaju o čemu oni misle, šta ih zanima, ali opet ako smo ovim motivisali pojedine da razgovaraju sa decom, onda smo uspeli“, naglašava Jelena. Nemam omiljeno dete, sva su mi deca omiljena, kaže Borko. „Nedostaju nam sad kad nema snimanja. Vezali smo se za tu decu, za samu emisiju i ekupu koja je bila fenomenalna. Energija koju smo doneli je neverovatna. Deca su nas mnogo čemu naučila, otvorila nam nove svetove za koje nismo znali da postoje ili smo ih prosto zaboravili, jer to rade odrasli, potiskuju dete u sebi, ali dobro je povremeno dozvoliti tom detetu da se pokaže i u ovim našim godinama“, zaključuje Borko.

Ali bo slovenska narodna skupnost imela svojega zastopnika v italijanskem parlamentu v Rimu? Zakonodajne spremembe bi lahko prižgale zeleno luč temu, za Slovence v Italiji zelo pomembno vprašanje, pa naj bo zastopstvo zajamčeno ali vsaj olajšano. Potrebno pa je na zakonski predlog, ki bo omogočil spremembe, vplivati že v fazi sestavljanja, še pred vložitvijo v parlamentarni postopek. Po mnenju stranke slovenske manjšine v Italiji, Slovenske skupnosti, bi tako bili rezultati bistveno boljši. Predsednik stranke Damijan Terpin in predsednik ene od manjšinskih krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij, Walter Bandelj sta se pred dnevi na to temo sestala z italijanskim zunanjim ministrom Antoniem Tajanijem. Iz stranke so sporočili, da je slednji ponudil podporo tem prizadevanjem in izrazil pripravljenost za nov sestanek. Tajani je sicer o zastopstvu slovenske narodne skupnosti govoril tudi s slovensko zunanjo ministrico Tanjo Fajon na zasedanju koordinacijskega odbora ministrov obeh držav na Brdu pri Kranju. Dejal je, da Italija podpira slovensko manjšino, ki ji pomaga tudi dežela Furlanija-Julijska krajina.

Zaskrbljeni soprog je svojo bolno ženo pripeljal k zdravniku. Bila je videti zelo slabo, zato so jo v čakalnici drugi bolniki spustili mimo vrste. Zdravnik ji je predpisal številne preiskave, medtem pa je njen mož čakal v čakalnici. Ko je bilo vse opravljeno, ga je zdravnik povabil v ordinacijo in mu z zaskrbljenim obrazom povedal: "Bojim se, da je vaša gospa v kritičnem stanju. Ugotovili smo redko obliko slabokrvnosti, in če se ne zdravi, lahko še umre. Vendar pa – zdravilo obstaja. Ne boste ga dobili v lekarni, ta bolezen namreč zahteva dobro domačo oskrbo." "Samo povejte, gospod doktor, vse bom naredil, da bom ženi priskrbel, kar potrebuje." "Dobro. Potrebno je naslednje: odpeljite jo domov in poskrbite zanjo, kakor da bi bila kraljica. Trikrat na dan ji pripravite obrok. Zajtrk ji postrezite v postelji. Ne dovolite ji, da bi po hiši naredila kar koli, kar bi lahko vi storili namesto nje. Če bo kaj potrebovala, ji to priskrbite. Zjutraj in zvečer ji obvezno zmasirajte hrbet. Ker je njena odpornost zelo šibka, morate vzdrževati tudi čistočo v hiši. Imate še kakšno vprašanje?" Presenečeni soprog ni imel vprašanj, zato je zdravnik nadaljeval: "Želite, da ji novico o njenem stanju povem jaz ali boste to storili vi?" "Ne, hvala, sam ji bom povedal," je odvrnil soprog in se odpravil v prostor, kjer ga je čakala žena. Ko ga je zagledala, je takoj začutila, da nekaj ni v redu, zato je zaskrbljeno vprašala: "Dragi, kaj je? Ali sem hudo bolna?" Žalostno je odvrnil: "Zdravnik pravi, da boš umrla." Tudi sami se velikokrat vedemo kot soprog iz zgodbe. Pravimo, da imamo radi svoje sorodnike in prijatelje, vendar se zaradi različnih razlogov umaknemo, ko je treba naklonjenost izraziti z dejanji. Medtem ko je ljubezen dandanes opevana vsepovsod, pa smo izoblikovali kulturo površinske ljubezni, pozornost namenjamo le privlačnim in zanimivim osebam. Za ostarele, bolne in revne nam razumevanja zmanjka. Zanimivo pa je, da v naravi vlada drugačno načelo, vse namreč služi drug drugemu. Ne prikrajšajmo drugih za pomoč v vsakdanjem vrvežu, ne govorimo jim: Umrli boste, ko pa jim lahko pomagamo. Zdravilo je ljubezen, ki zahteva delovanje, in taka bo obrodila sadove. V Svetem pismu beremo priporočilo za tako ravnanje : “Bodite pa med seboj blagi, milosrčni, odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog v Kristusu vam odpustil.”

Prepričan sem, da ste se že kdaj zapletli v pogovor s kom, ki vas je ali čisto iskreno ali pa iz čiste provokacije povprašal o »razlogih za vaše upanje« (1 Pt 3,15). Če ste začeli opisovati neopisljivo in razlagati nerazložljivo, se pravi, če ste govorili o tem, »česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo« (1 Kor 2, 9), ste se, če ne že po nekaj stavkih, pa prav gotovo na koncu pogovora, počutili kot riba na suhem. Pa čeprav ste bili od silnega truda popolnoma premočeni. Kot riba na suhem! In je govoriti o veri res, kot bi nekomu govoril o plavanju. Vodo – pa recimo, da je to morje – mu lahko do potankosti opišeš, poveš, da je morje zjutraj drugačne barve kot zvečer in da se temperatura včasih spreminja vsakih nekaj zaveslajev. Nekdo, ki je vešč potapljanja, lahko opiše globine in morsko dno. Nekdo drug bo spregovoril o plimi in oseki, tretji o valovih in vodnih tokovih … Dejstvo je, da bo nekdo, ki uporablja rokavčke, o morju govoril drugače, kot nekdo, ki se potaplja na dah, in nekdo, ki s svojo »žabico« vedno pluje le do globine, ko se z nogami še lahko dotakne tal, bo o morju seveda govoril drugače, kot nekdo, ki je s svojim »delfinom« včasih le drobna drobna pikica, komajda še vidna z obale. A vsi bomo – tako ali drugače – spregovorili o svojih občutkih: o tem, kako prijeten, svež in nežen je objem vode na poletni dan … kako osvobajajoče je prepustiti svojo težo v prosojno moč vode … in kako lepo je potem čutiti hrapave sledove soli na koži … Govoriti o veri je res, kot bi nekomu govoril o plavanju. In ne gre le z besedami. Potrebno je izkustvo. Treba je stopiti v vodo, treba se je zmočiti, se spustiti, potopiti … In ta, ki posluša o plavanju, bo, čeprav je neplavalec, hitro prepoznal in ločil kamen od stiroporja, žabo od delfina, rokavčke od plavutk. Če ne prej, pa za nazaj … ko bo sam zaplaval! In je hecno: čeprav v materinem telesu devet mesecev plavamo, se moramo – porojeni v ta svet – plavanja spet naučiti. In je zato potrebna domišljija: »Kaj?! Da me bo voda držala?« In je potrebno zaupanje: »Res? Voda me bo držala?« In je potrebno malo trme: »Ja! Voda me bo držala!« Zato se otroci hitreje naučijo plavati kot odrasli: ker imejo veliko več domišljije, zaupanja, predvsem pa trme. Zato krščujemo (ali oblivamo z vodo ali potapljamo v vodo) že otroke! In potem so tu prvi zamahi. Pa glava pod vodo. Pa voda v grlu. O, kje je šele hoja po vodi!

Vesna Rakić je visoka strukovna medicinska sestra sa više od 25 godina iskustva, kao i instruktor za dojenje. _______________________________________________________________________________________________

Peđa Todić je profesor engleskog jezika sa više od 20 godina iskustva u radu sa decom i odraslima. Njegov kurs za engleski se nalazi na Masterbox platformi, a uz kod "kosogor" dobijate bolju ponudu! _______________________________________________________________________________________________

Ana Perović je psihoterapeutkinja i master kliničke psihologije. Članica je "Društva psihologa Srbije" i "Udruženja društava psihoterapeuta Srbije". _______________________________________________________________________________________________

Potrebno je tražiti univerzalnog Krista, čije istinsko značenje i veličinu često prikriva ograničenost ljudskog pogleda.

Nemanja Stevanović je umetnik, istraživač i neko ko kritički razmišlja i prati socijalna, politička i tehnološka dešavanja. Povod našeg razgovora je razlog zbog kog ga je Jordan Peterson blokirao na instagramu, kao i opasnosti koje nam donosi veštačka inteligencija. _______________________________________________________________________________________________

Prošla je kroz teško detinjstvo, unutrašnje borbe, depresiju, anksioznost, pomišljala na „najgore“ , a kad je shvatila u kom pravcu ide, zaustavila se i okrenula na drugu stranu, nastojeći da spasi sebe, kako bi jednog dana bila majka svojoj deci, onakvu kakvu ona nije imala - Milica Stevanović, trener za lični razvoj i terapeutkinja, majka dve devojčice, koja u novoj epizodi osim ličnog iskustva, donosi metode rada na sebi, koji su preko potrebni današnjim roditeljima. Svet gledamo kroz ružičaste, zelene, plave naočare, što je refleksija našeg uma, a on je zapravo potpuno drugačiji od onoga što je u našim glavama. Potrebno je da skinemo naočare i suočimo se sa bolom, problemima, traumama, kako bismo mogli da idemo dalje, da se nosimo sa sobom i da budemo oslonac svojoj porodici i deci, poruka je naše gošće. „U današnje vreme takozvanog plišanog roditeljstva, trudimo se da decu prezaštitimo, da im pružimo sve ono što nama nije bilo pruženo, ali zaboravljamo da je potrebno da nekada osete problem, da vide da svet nije mesto bez bola, prepreka, padova, ako se kao roditelji sukobimo sa njima povremeno, to može biti korisno, pre nego štetno“, objašnjava Milica. U osvrtu na svoje detinjstvo, koje je, kako je navela, bilo puno neizvesnosti, tenzije, stresa, jer nikada nije znala kakav će joj biti dan, sve je zavisilo od raspoloženja oca, koji je imao problem sa zavisnošću od alkohola, naglasila je da, bez obzira na sve, ni njoj, niti bilo kome, ne može celog života izgovor za loše postupke biti - „teško detinjstvo“. „Moji roditelji nisu više živi i ne bi bilo normalno da u ovim godinama pronalazim izgovor i opravdanje za svoje negativne postupke u tome što mi oni nisu pružili i što sam proživljavala traume kao dete. Svi mi, odrasli, imamo priliku da popravimo svoje stanje i izlečimo ožiljke, koji su nastajali tokom odrastanja. Na nama je da to učinimo jer imamo odgovornost“, kaže Milica. Razgovor sa decom je ključan u njihovom odrastanju, a napominje kako ona ni to nije imala, jer pripada generaciji koju su stariji ućutkivali. „Nama su govorili da ne talasamo, da pustimo starije kad pričaju, da ne pametujemo. Danas to nije tako, roditelj pita svoje dete šta ga muči, šta želi ili ne želi. Kako se oseća povodom neke situacije, jer potrebno je nama da znamo, a deci da izgovore. Krajnost, naravno, nije dobra, jer onda dobijamo dete koje očekuje ‚svet na tacni‘, kojem mora da se udovoljava, a to u realnom i odraslom životu - nije moguće“, upozorava naša gošća. Milica nam objašnjava kako da „radimo na sebi“ da bismo postali bolji ljudi i roditelji i kako da se izborimo sa traumama iz detinjstva i „slikama“ roditelja, koji su imali problem sa bolestima zavisnosti. Ona ukazuje na najteže posledice po dete koje je odrastalo sa roditeljem zavisnikom. Takođe savetuje šta da radimo kad u svom ponašanju i odnosu prema deci, prepoznamo negativno nasleđe naših roditelja. Naša gošća opisuje loše strane „plišanog roditeljstva“, ali i naglašava da traume i ožiljci iz detinjstva ne smeju biti izgovori za nedoličan život u odraslom dobu. Krivica je uobičajeno osećanje za svakog roditelja, koji se tokom detetovog odrastanja neretko zapita „Gde grešim?“ ili kad dete nešto loše uradi, pomislimo „Ovo je moja krivica, ja sam kriva.“ Međutim, ističe Milica, krivo je i današnje društvo, mreže na internetu koje šalju poruku savršenih roditelja koji realno ne postoje, ali ih vidimo na postovima, fotografijama, snimcima. Iz tog razloga, njen prvi savet mladima, koji tek ulaze u svet roditeljstva je – ugasite Instagram!

Australija obilježava Tjedan pomirenja tijekom kojega se podsjeća na dva važna datuma u australskoj povijesti borbe za prava pripadnika Prvih naroda. Moto ovogodišnjeg Tjedna pomirenja je “sada više no ikad prije” čime se potiče sve Australce na ujedinjenje s ciljem nastavka borbe za priznanje Aboridžina i žitelja otočja Torresovog tjesnaca i rješavanja problema koji nesrazmjerno utječu na zajednice u kojima žive.

Da bi naša sreća bila potpuna potrebna nam je tek ona želja koja je izgubljena. Potrebno ju je pronaći.

Od milijardu i dvesta miliona evra beogradskog budžeta, 200 miliona ode na nameštene tendere i propale projekte. Subvencijama ćemo pomoći građanima da se priključe na daljinsko grejanje i pređu na čiste vidove grejanja, a zagađivače ćemo kažnjavati. Samo kvalitetan javni prevoz može da reši problem saobraćajnih gužvi u Beogradu. Potrebno je optimizovati linije, uvesti žute trake i izgraditi infrastrukturu za dvotočkaše. 47 posto građana koristi javni prevoz, 27 posto automobil, 24 posto pešači, oko 2 posto je motociklista, biciklista i vozača trotineta. Te parametre moramo menjati modernizacijom saobraćaja. 500 miliona evra grad planira da plati za period od 10 godina privatnicima za linije gradskog prevoza na potezima 100 i 700. Umesto guranja profita u tuđe ruke, grad bi morao da uloži u GSP i preuzme primat u gradskom prevozu. Kada bi svaki poslodavac u Beogradu uplaćivao po 1000 dinara mesečno direktno GSP-u, to bi pokrilo pola troškova javnog prevoza. Gradska vlast ne želi da reši problem kanalizacije i energetske efikasnosti, iako novca u budžetu ima. Umesto što je grad potrošio milion evra na reklamne bilborde vlasti, za taj novac su mogli da izgrade dečiji vrtić. Gost: Dobrica Veselinović, Kandidat za gradonačelnika Beograda, Koalicija "Biramo Beograd"

Jasmina Stojanović je autorka knjige "Sreća kao razvoj svesti", diplomirani filolog, bivša urednica magazina "Sensa", "Men's Health" i drugih. Tokom svoje karijere uradila je ekskluzivne intervjue sa svetski poznatim ličnostima kao što su Leonardo Dikaprio, Sadguru, Nil Donald Volš, Greg Brajden, dr Brus Lipton i drugi. _______________________________________________________________________________________________

Socialni demokrati na izrednem kongresu izbirajo novo vodstvo. Trem kandidatom za predsednika, Janiju Predniku, Milanu Brglezu in Tadeju Beočaninu, ki so v zadnjih dveh mesecih prekrižarili Slovenijo, se je včeraj pridružil še Matjaž Han, ki na kongresu kandidira ob podpori delegatov. Potrebno število podpisov za vložitev kandidature je že zbral, za zdaj pa nič ne kaže, da bi se mu kateri iz prej omenjene trojice umaknil. Han seveda velja za prvega favorita, pred kongresom mu je izrazila podporo tudi odhajajoča predsednica stranke Tanja Fajon. Preostale novice: Iran v hormuški ožini zajel tovorno ladjo; Združene države Teheran svarijo pred stopnjevanjem napetosti. V Sydneyju napadalec z nožem ubil 6 ljudi; policija med posredovanjem ubila napadalca. V pokalu Billie Jean King poraz pomlajene slovenske ženske teniške reprezentance proti Slovaški.

S ciljem iskorijenjivanja stambene krize u Australiji ponovno se upućuju pozivi za uključivanje većeg broja žena građevinskom sektoru. Prema tvrdnjama Udruženja građevinara, manjak vještina na nacionalnoj razini rezultira dugim kašnjenjima i povećanju troškova izgradnje novih stambenih jedinica.

Danas (20.3.) je međunarodni Dan sreće. Ali znamo li što sreća uopće je? Put do formalne definicije se ispostavio kao prava komplikacija jer razgovaramo o osjećaju koji bi svi trebali prepoznati kada ga osjete. Ali pošto na njega utječe velik broj čimbenika, od kojh je svaki individualan, čini se da nam za definiciju uvijek nešto malo fali. Kao i za sreću. A o tome je li sreća “opće blagostanje”, Maja Marić razgovara s Aidom Kožar i psihologicom Tijanom Debelić. Von Maja Maric.

Za mlade koji nisu na budžetu i u studentskim domovima nema nikakvih olakšica za studiranje. Rezultat će biti pad obrazovanja. Treba imati razumevanje za fakultete koji žele da povećaju kvalitet nastave, ali ne preko povećanja školarina i džepa studenata i roditelja. Čeka se izmena zakona o mladima koji bi konkretizovao strategiju za mlade. Potrebno je doneti i zakon o volontiranju i zakon o radnoj praksi. Danas je praksa neplaćena i mladi se time zloupotrebljavaju. Mladi nemaju poverenje u studentske organizacije, samo njih 10 posto učestvuje u odlučivanju i izlasku na izbore na fakultetima. Ta praksa preslikava se i na učešće u društvenim aktivnostima. Gošća: Maša Vračar, Krovna organizacija mladih u Srbiji

Informacije o dogodkih po svetu redko pridejo do vseh ljudi. Vseeno smo izvedeli, kaj se je zgodilo v Parizu, kaj se dogaja po svetu. So tudi dogodki, ki jih ne moremo zaslediti v medijih. Vedno znova je treba pomagati človeku, da bi svoje hrepenenje po sreči prav uresničil v svojem življenju. Dogodki zadnjih let kažejo, koliko ljudem je to ukradeno ali celo uničeno. Ob beguncih smo postali prestrašeni, skušali smo se temu izogniti. Pri sprejemanje beguncev na obalah otoka Lampedusa v Sredozemlju je zdravnik Petro Bartolo naredil vse, kar je lahko. Vsak je prinesel s seboj svojo zgodbo. Najbolj pretresljive so bile zgodbe otrok. Tihotapili so jih za prodajanja njihovih organov. Potem so jih odvrgli na smetišče. Veliko dogodkov niti ne pride v medije. Teh dogodkov ne vidimo in o njih ne slišimo. Vse to je življenje danes. Odprte človeške oči opazijo propadanje civilizacije, ki je storila veliko dobrega za vse človeštvo. Kaj se dogaja? Mislim, da nas pritegne govorjenje o pravici do sreče. Do nje skušamo priti prek raznih oglaševalcev, ki nam s svojimi izdelki zagotavljajo pravo pot k sreči. In mi temu verjamemo! TODA! Sreča sama po sebi ne obstaja. Vedno je povezana z ljudmi okoli nas. Ker smo zaprti v svoje lastne želje in trenutne občutke sreče, začnemo propadati. Nikakor ne moremo priti do obljubljene sreče in veselja. Zakaj nihče o tem ne govori? Zakaj nihče ne usmerja ljudi v pravo smer. NAPAKA! Veliko ljudi govori o svoji poti, o svojem zgrešenem pojmovanju življenja in o pravih vrednotah. Med njimi je uspešni mladi poslovnež Jean-Marc Potdevin, ki sam o sebi pravi, da je pri 40 letih imel vse, kar si človek želi: imel je dobro službo, imel je dovolj denarja, imel ugled v družbi, privoščil si je lahko vse, kar si je zaželel. Ob tem je prišel do spoznanja, da mu zavidanja vreden uspeh ni potešil globlje želje, želje po sreči. Spremenil je svoje življenje. Postal je svoboden, ker je imel pogum zapustiti lažno svobodo iz oseminšestdesetih let – pravzaprav suženjstva razpuščenih nagonov (tako sam pravi). Vedno znova potrebujemo spodbude, zglede, ki bi nas usmerjali v pravo smer. Vprašanje je, ali vidimo te zglede. Polnosti sreče ne najdemo v trenutkih veselja, polnost sreče najdemo v prizadevanju za druge, za srečo in veselje drugih. Potrebno je veliko odpovedovanja, premagovanja samega sebe. Na tej poti hitro omagamo, zato so potrebni ljudje, ki nas spodbujajo in nam stojijo ob strani. Vsak izmed nas lahko postane opora in zgled za druge. To je odločitev za življenje, za kulturo življenja, to je odločitev za srečo. Odločitev je naša!

Rak je rezultat različnih dejavnikov (napačna prehrana in neustrezen način življenja, travme, kronični stres, strupene snovi, premalo samonegovanja in skrbi zase, dolgotrajne zamere in jeza …). Najbolj ključno pa je, da sprejemanje sebe, tudi s trenutno boleznijo, da si dovolimo izbrati pot, ki jo čutimo, da je prava za nas. Potrebno je narediti strategijo, ki za nas deluje in uvajamo zdrave navade. Poiščimo si tudi pomoč in podporo za področja, kjer se ne počutimo suverene. Še mnogo napotkov kaj storiti pa je v oddaji povedala Jelena Dimitrijevič

V tokratni epizodi ELLE podkasta voditeljica Petra Windschnurer gosti Mišo Molk in Ulo Furlan. Mamo in hči, ki na izjemno pristen način, začinjen s karizmo in energijo, ki ju premoreta le sami, govorita o njunem odnosu; o tem, kakšen je danes in kakšen je bil nekoč, o življenjskih poteh, ki se razidejo in zopet sestavijo, ter o tem, koga pogrešata. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete ⁠⁠⁠na platformi Metroplay⁠⁠⁠. Najdete nas tudi na: ⁠⁠⁠SPLETNA STRAN⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠INSTAGRAM⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠FACEBOOK⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠TWITTER⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠Instagram voditeljice⁠⁠⁠ Petre Windschnurer.

Gošća: Ivana Štedul https://www.instagram.com/senzogym?igsh=MW13ZGNrbDRpYmJ2NQ== Mentorski program PoduzetniJA: https://saraperanic.com/rad-sa-mnom/poduzetnija/ Website: https://saraperanic.com/ Instagram: https://www.instagram.com/sara.peranic/

V vsakdanjem življenju imamo navado reči: Saj nisem prerok, da bi vedel, kako se bodo stvari odvijale v prihodnosti! Ali pa: Ko bi bil prerok, bi vedel povedati, kaj se bo zgodilo. Po našem prepričanju prerok napoveduje prihodnje dogodke, to je ta, ki ima jutrišnji dan na dlani. Vloga bibličnega preroka pa je drugačna: razlaga nam sedanjost, na dogodke, ki se odvijajo pred njim, gleda z Božjimi očmi. Zato takrat, ko spregovori prerok, ne govori le v svojem imenu, ampak v imenu samega Boga, ki ga navdihuje. Z Božjimi besedami, ki jih izgovarja, krepi, opogumlja in razsvetljuje svoje ljudstvo. Po potrebi ga tudi svari in okara. Med preroki najdemo zelo različne može in žene. Prerok Jeremija je npr. aristokrat, ki se lahko svobodno giblje na jeruzalemskem dvoru in ki uporablja kultiviran jezik. A na drugi strani so med preroki tudi pastirji drobnice ,kot npr. prerok Amos, ki je gojil le smokve. Zato se ob Božjem klicu v preroško službo izgovarjajo, da ne znajo govori. Toda Božji klic je močnejši, kot vsi človeški pomisleki in ovire, zato je prerok opogumljen, da stopi pred Gospoda in vzklikne: »Tukaj sem!« Gotovo je bil največji izmed vseh prerokov Mojzes. Bilo mu je dano, da je že v Mandianski deželi, kamor je pribežal, ko je hotel uiti faraonovi jezi, doživel nekaj nepopisnega. Znašel se je namreč pred ognjenim grmom, ki ni zgorel. Ko se mu je približal, je zaznal, da stoji pred samim Bogom. Takrat si je zastrl oči, ker je vedel, da bo sicer umrl. Prav ta izjemna duhovna izkušnja mu je pomagala, da je doumel, kako nevarno se je podati v samo skrivnost Boga, ali celo misliti, da jo je mogoče zaobjeli. To je mogoče le z izkušnjo smrti. Mojzes ve, da tudi svojega ljudstva ne sme peljati naravnost v to skrivnost Božje navzočnosti, sicer ga bo ugonobil. Potrebno je, da se njegovi rojaki zadovoljijo s preroško besedo. Najprej njegovo, potem pa z besedo prerokov, ki jih bo Bog obujal med iskrenimi ljudmi. Preroki so svoje duhovne izkušnje, ki jih je navdihnil sam Bog, zaobjeli v svoja razmišljanja, doživetja in spoznanja ter jih nato posredovali svojemu ljudstvu. Božja beseda tudi v takšni človeški obliki ostane močna in navdihujoča in jo je mogoče razumeti, se prek nje z Bogom pogovarjati, hkrati pa ostati živ in ne umreti. Zato mora prerok vedno znova premišljevati Božje sporočilo in ga očistiti svojih čustev, predsodkov in hotenj. Tako bo lahko v nedolžnosti svojega srca povedal tisto, kar mu Bog resnično sporoča.

Živa Ploj Peršuh je muzikologinja in ena naših najbolj nadarjenih, priznanih in vsestranskih dirigentk. Je ustanoviteljica in umetniška vodja Slovenskega mladinskega orkestra (SMO), s katerim bo nastopila na 7. Zimskem festivalu Ljubljana.Slovenski mladinski orkester je projekt, ki vključuje mlade glasbenike med 16. in 26. letom. Leta 2022 je bil sprejet v polnopravno članstvo Evropske federacije mladinskih nacionalnih orkestrov (EFNYO). Istega leta je Plojeva ustanovila umetniški in humanitarni projekt Glasba za prihodnost (Music for the future), v katerem so se mladi nadarjeni Ukrajinski glasbeniki povezali z glasbeniki Slovenskega mladinskega orkestra.

3. decembra obeležujemo mednarodni dan invalidov. Letos smo pod drobnogled vzeli študente s posebnimi potrebami in njihovo doživljanje študentskih let. S kakšnimi izzivi se ti študenti soočajo? Miha Kosi je strokovni sodelavec Društva študentov invalidov Slovenije, dela na področju svetovanja in informiranja študentov s posebnimi potrebami. Tudi sam je slaboviden in je bil pred nekaj leti študent-invalid. Ajda je študentka Politologije na 2. stopnji Fakultete za družbene vede. Pravi, da se je za študij Politologije odločila, ko se je udeležila prvih protestov za podnebno pravičnost. Je pa prvi predpogoj, da se je za ta študij odločila, to, da je fakulteta fizično dostopna.

Raven odpadne embalaže v Evropi je na najvišji ravni. V zadnjem desetletju je njena rast prehitela gospodarstvo in rasla hitreje kot obseg trgovalnega blaga. Zadnji podatki Eurostata o odpadni embalaži, objavljeno oktobra 2023, ponovno potrjujejo rast, priča smo 6-odstotnem povečanju nastajanja odpadkov v samo enem letu. Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov v ospredje postavlja prav embalažo. Pripravlja jo slovenska nevladna organizacija Ekologi brez meja. Njen predstavnik Jaka Kranjc poudarja, da Slovenci so vestni pri zbiranju ločene embalaže.

Letnja guma nije bezbedna za vožnju kada temperatura vazduha padne ispod 7 stepeni celzijusa, zato je treba zameniti zimskom koja je mekša i ima odgovarajuće lamele za kišu i sneg, ali ima i kraći zaustavni put pri kočenju. Ista situacija nebezbednosti je sa zimskim gumama koje se voze leti. Kada se desi udes, onaj vozač koji ima letnje gume u vreme zimske sezone, odgovara za nastalu štetu. Zimske lance, moguće je zameniti tzv. vezicama ili čarapama. To je zakonski dozvoljeno. Ne može svako 4x4 vozilo nositi lance. Potrebno je proveriti specifikaciju da li konstrukcija automobila to dozvoljava. Granična vrednost za starost i kvalitet guma je godina proizvodnje do 5 godina staristi tzv. DOT. Ako skladištite gume bez felni, potrebno ih je uspraviti. Ako na sebi imaju felne, na šipku ili vodoravno jednu na drugu i ne više od dve. Uvek na suvom i tamnoj prostoriji. Gost: Miloš Maksimović, voditelj i auto novinar

Potrebno je ponekad ugrabiti vrijeme vremenu koje teče brzo, neumoljivo i bez osvrtanja i uzima i stvara dane i godine, i nas čini starijima, novijima, drugačijima, tužnijima, sretnijima.

Naša deca žive u najboljem vremenu, jer deci je uvek njihovo vreme najbolje, kao što je nama bilo naše, pa će tako biti i svakoj narednoj generaciji. Potrebno je da decu pustimo da izađu iz staklenog zvona, da budu slobodna, da greše, da se razlikuju, da znaju da ne moraju uvek i u svemu biti prvi, priča u novoj Mamazjaniji Danijela Kvas, najpopularnija, i jedna od najboljih profesorki srpskog jezika, književnica i mama dvoje dece. Poslednje tri godine za srpsko školstvo bile su turbulentne, teške, naporne, ali i tragične. Pandemija, koliko god lošeg da je izazvala, ipak je iznedrila i nešto dobro, upoznali smo nova lica, koja su donela ohrabrenje u bolje sutra, a sa „školom na daljinu“, to je učinila Danijela, koju su sami učenici primetili i izdvojili iz mase, a čijoj popularnosti je doprineo specifičan metod prenošenja gradiva, neposredan odnos sa đacima, ali i velika ljubav prema poslu kojim se bavi, koju prenosi na decu i ona je osećaju. U novoj epizodi Mamazjanije, Danijela objašnjava zašto je važno da školi vratimo dozvolu da vaspitava i zašto su roditelji u zabludi kada misle da su im deca u većoj opasnosti nego što su to bile ranije generacije. Kao profesorka koja je i književnica, piše knjige pesama za decu i odrasle, svedoči koliko deca danas samoinicijativno čitaju i pišu. Mlađe kolege savetuje o najučinkovitijim metodama rada sa decom, a roditeljima poručuje da ne plaćaju privatne časove iz svakog predmeta i da je dobro i zdravo da dete ponekad dobije i jedinicu, dvojku, trojku. Ukazuje na greške koje se iznova ponavljaju u prosvetnom sistemu Srbije i kako da iz njih konačno nešto naučimo. O „trulom“ obrazovnom sistemu punom rupa i o nadležnima koji iznova uvode nove mere u prosvetu, umesto da se konsultuju sa onima koji svakodnevno rade sa decom u školama, o vaspitanju koje je danas delimično virtuelno, o roditeljima koji nemaju vremena da pomažu u učenju i domaćim zadacima, ali su ubeđeni da njihova deca moraju biti vukovci i da je petica jedino merilo znanja i kvaliteta, iako je često poklonjena, a svaka niža ocena je nedopustiva, pa čak i kad je realna, priča Danijela, profesorka sa bogatim iskustvom u radu sa učenicima u osnovnim i srednjim školama, a iz čijih knjiga recitacija ne izvlače samo deca brojne pouke, već i mame i tate, koji za knjigu nađu vremena.

Neka španska pripoved govori, da sta se oče in sin sprla, tako da se je sin odselil od doma. Očeta je sinova odsotnost zelo potrla in sklenil je, da ga bo poiskal. Mesece in mesece ga je zaman iskal. Končno je poskusil še zadnjo možnost. V krajevni časopis je dal tale oglas: Dragi Paco, v soboto opoldne te čakam pod zvonikom na glavnem trgu. Pridi. Vse ti odpuščam. Rad te imam. Tvoj oče. V soboto je bil mestni trg poln Pacov – fantov in mož. (Paco – po naše Francek – je zelo razširjeno ime v Latinski Ameriki.) Iskali so odpuščanje in ljubezen svojih očetov ... (Zgodbe za srečo v družini, 93.) Vsi hrepenimo po odpuščanju, da nam drugi odpustijo, in vsi hrepenimo po razumevanju, da bi nas drugi razumeli. Ko nam kdo odpusti, nam pokaže, da nas sprejema. Odpuščati zato pomeni sprejemati. Zgodba pripoveduje, da po stvarjenju svet ni hotel stati pokonci. Vse so poskušali, a ni šlo. Vedno znova se je podrl in padel dol. Potem so mu dodali odpuščanje in svet je stal pokonci. In od takrat vedno svet držijo pokonci tisti, ki odpuščajo. Odpuščanje je potrebno, da stoji svet. Potrebno pa je tudi, da stoji družina, da se ne razleti. Potrebno je, da stoji zakon, pa tudi, da obstojijo skupnosti. Vse to bi brez odpuščanja propadlo, ne bi »ostalo skupaj«. Neki pridigar je prinesel v cerkev najrazličnejše svinčnike in jih pokazal vernikom. Nato je dejal: Ti različni svinčniki me spominjajo na ljudi. Tudi ljudje smo različni: veliki in majhni, različnih barv, toda imamo eno skupno stvar – vsi se zmotimo in vsi pogrešimo. V življenju so nas tako ali drugače ranili. In mi smo kdaj ranili druge. Ni pomembno, kdo smo, vsi potrebujemo Božje odpuščanje. Ko pogrešimo, lahko prosimo Boga za odpuščanje. Papež Frančišek je pri prvi molitvi angelovega češčenja opisal starejšo ženo, ki je prišla k njemu k spovedi. On ji je dejal, da nima grehov, ona pa, da jih imamo vsi. Nato ji je papež dejal: Morda jih pa Gospod ne odpusti. Ona pa: Gospod vse odpusti. Kako pa to veste, gospa? Ona: Če Gospod ne bi odpuščal, sveta ne bi bilo več.(Papež Frančišek, življenje v osemdesetih zgodbah, Ognjišče 2014, 103) Da, Bog nam vedno znova odpušča, zato da nam vrne človeško dostojanstvo in zato da bi začeli znova. Skratka, da bi se spreobrnili. Zato v duhovnem življenju ne smemo obupati, ampak se moramo vedno znova odpraviti po poti za Kristusom, ki je usmiljen in odpuščajoč do nas.

Human LAB Hub Zamislite da imate pristup kondicijskom treneru, nutricionisti, psihologu, stručnjaku za makreting, kineziterapeutu i fizioterapeutu u isto vrijeme. I zamislite da oni svi rade na rješavanju vašeg problema! I to sve za smješno mali iznos. Čak niti 1/10 onoga što bi ste dali samo jednom od njih. www.humanlabhub.com FTB - Feed The Beast Nutrition: https://ftbnutrition.hr/ CCM - Centar za crijevni mikrobiom: https://ccm.hr/ TEME: 00:00 - U današnjoj epizodi 01:50 - Pula kao središte fitness događanja 03:45 - Od profesionalne karijere preko pandemije do centra izvrsnosti 08:40 - Disciplina i time management 10:35 - Kako smo pokrenuli AP Lab 15:40 - Potrebno je više od dobrog treninga za zadovoljstvo klijenta 20:00 - Kako imati najbolji tim ljudi oko sebe 22:40 - Funkcionalni fitnes kao marketinški trik 29:50 - Moja svakodnevna rutina 31:45 - Kako je raditi zajedno sa suprugom na zajedničkom projektu 37:30 - Najvažnija kvaliteta jednog trenera 42:00 - Razlike rada sa rekreativcima i profesionalnim sportašima 46:00 - Voda, sunce i boravak u prirodi 52:30 - Biomehanika disanja 56:00 - Kako stariju populaciju potaknuti na trening 01:07:35 - Strah i kako se izboriti s njime www.humanlabhub.com

Misli o gledališču režiserja Janeza Pipana ob knjigi Zoje Skušek, ki je bila v času prve izdaje skoraj povsem spregledana, nedavno pa je izšla dopolnjena izdaja.Izvirna študija Gledališče kot oblika spektakelske funkcije Zoje Skušek, osamljeno teoretično delo o gledališču iz 80. let prejšnjega stoletja, se loteva številnih značilnosti, zagat in problemov, ki so se v prostoru gledališča pojavili vse od atiške tragedije do danes. Njeno delo, ki velja za pionirsko, z zanimanjem jemljemo v roke tudi sedaj, ko se ustavljamo ob avtoričini ugotovitvi, da gledališču umanjkata oba pogoja kapitalistične blagovne produkcije: dobrina (kot blago) in pa trg. Zato gledališče vselej že presega menjalno in tržno logiko kapitalistične. Od drugih množičnih medijev, političnih zborovanj, religioznih, artističnih manifestacij, hibridnih umetniških praks in drugega, se gledališče, kot piše, razlikuje tudi po tem, da vendarle ne deluje kot preprosto mamilo, ni navadno dražilo in ni uspavalo. V novi, dopolnjeni izdaji knjige je temeljito in izčrpno spremno študijo napisal gledališki režiser in profesor na AGRFT Janez Pipan, ki pravi, da je gledališče sicer ena izmed oblik spektakla, vendar je tudi kapitalizem spektakel, saj je uprizorjen. Živimo v času strahovite industrije čustev. Tudi totalitaristične idelologije so gradile na spektaklu in čustveni identifikaciji, ki je mnogokrat ostala brez refleksije. Čustva poganjano revolucionarno energijo, vse manj pa jih je v gledališču. Kot pravi Pipan, je sodobni oder kot prižnica, nekakšna poboljševalnica sveta. Če želimo, da gledališče naslovi človekovo bitje v celoti, je potrebno preseči dosedanjo zavrtnitev čustvovanja v sodobnem gledališču.  

Misli o gledališču režiserja Janeza Pipana ob knjigi Zoje Skušek, ki je bila v času prve izdaje skoraj povsem spregledana, nedavno pa je izšla dopolnjena izdaja.Izvirna študija Gledališče kot oblika spektakelske funkcije Zoje Skušek, osamljeno teoretično delo o gledališču iz 80. let prejšnjega stoletja, se loteva številnih značilnosti, zagat in problemov, ki so se v prostoru gledališča pojavili vse od atiške tragedije do aktualnega, tudi slovenskega gledališča. Njeno delo, ki velja za pionirsko, z zanimanjem jemljemo v roke tudi sedaj, ko se ustavljamo ob avtoričini ugotovitvi, da gledališču umanjkata oba pogoja kapitalistične blagovne produkcije: dobrina (kot blago) in pa trg. Zato gledališče vselej že presega menjalno in tržno logiko kapitalistične, meni. Od drugih množičnih medijev, političnih zborovanj, religioznih, artističnih manifestacij, hibridnih umetniških praks in drugega, se gledališče, kot piše, razlikuje tudi po tem, da vendarle ne deluje kot preprosto mamilo, ni navadno dražilo in ni uspavalo. V novi, dopolnjeni izdaji knjige, je temeljito in izčrpno spremno študijo napisal gledališki režiser in profesor na AGRFT Janez Pipan, ki pravi, da je gledališče sicer ena izmed oblik spektakla, vendar je tudi kapitalizem spektakel, saj je uprizorjen. Živimo v času strahovite industrije čustev. Tudi totalitaristične idelologije so gradile na spektaklu in čustveni identifikaciji, ki je mnogokrat ostala brez refleksije. Čustva poganjano revolucionarno energijo, vse manj pa jih je v gledališču. Kot pravi Pipan, je sodobni oder kot prižnica, nekakšna poboljševalnica sveta. Če želimo, da gledališče naslovi človekovo bitje v celoti, je potrebno preseči dosedanjo zavrtnitev čustvovanja v sodobnem gledališču.

Jednokratne donacije kanalu: ⁠ https://paypal.me/beinganddoing Za infromacije o radu sa mnom posetite moju instagram stranicu https://www.instagram.com/aleksandra.vancevska/ Kada bih samo mogla Da se rodim Ponovo Vukla bih mleko Iz majčine sise Da nahranim svu glad I umirim svaki nemir I zvala bih je glasom Vrištavim i glasnim Kad mi treba Da me čuje Da me vidi Da me gleda Da me grli Da me nosi Da me ljulja Da mi bude mama. A ja sam tako mala Videla Da mame nema dovoljno. I prestala da plačem. Ostala je jedna rupa Da mi zjapi u stomaku Da je trpam hranom Cigaretom Internetom Njegovim jezikom... Ostala je jedna rupa Da me budi Da mi sudi Kad noć padne Da me muči Nesanicom Smrću Strahom Strepnjom. Ostala je jedna rupa Da mi šapće Da neću stići Da nije bilo Da nema Za mene Nikad više Sve do one Crne rupe zemljine U koju će me na kraju spustiti. Ostala je jedna rupa. Danas sam je napojila Nahranila Nadojila Na pupčanu vrpcu spojila I tako je zatvorila. Danas sam se rodila Onako kako nisam mogla Prvi put. Jer... Potrebno je kad se rodiš Da kažeš DAJ. I UZMEŠ. UZMEŠ ŽIVOT KOJI TI JE DAT NA DAR. Jer već jeste tvoj red. Ti moraš da povučeš to mleko Da bi teklo. I samo ćeš tako Jednom kad stasaš Imati šta i ti IZ SEBE ŽIVOTU DA DAŠ. Oliver Milutinović je diplomirani psiholog i psihoterapeut O.L.I. integrativnog psihodinamskog pravca, EMDR terapeut i Shema terapeut (pod supervizijom). Završila je studije psihologije na Filozofskom fakultetu u Beogradu. Pored navedenog, pohađala je više kraćih oblika edukacije i kontinuirano se specijalizuje za psihoterapijski rad sa fokusom na obradi trauma, posebno kompleksnih relacionih trauma. U svom radu kombinuje znanja iz gore navedenih pravaca sa elementima telesne svesnosti, pokreta, mindfulness-a. Član je Društva psihologa Srbije, UPSKS kao i EMDR asocijacije Srbije. Za divne tekstove zapratite je na Being Human and Doing Psychotherapy je podkast koji otkriva ljude u psihoterapeutima i psihoterapeute u ljudima. Kojom god da se profesijom bavimo mi u nju najpre ulazimo sa našom ljudskošću i punoćom celog bića. Kroz ovaj podkast sa radoznalošću istražujem koji su to “tajni sastojci” raznih psihoterapeutskih pravaca i kako se oni integrišu kroz specificne zivotne i ljudske priče terapeuta koji ih praktikuju i žive. Za sve linkove ka ovom podkastu: Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing Vise informacija o podkastu I Being and Doing: Facebook: https://www.facebook.com/beinganddoin... Instagram: https://www.instagram.com/being_and_d... Twitter: https://twitter.com/beinganddoing_p Newsletter: https://crafty-trader-7519.ck.page/68... Sounder.fm: https://beinganddoing.sounder.fm Spotify: https://open.spotify.com/show/05UVsrG... Apple podcasts: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0... Stitcher: https://www.stitcher.com/podcast/bein... Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing Ovaj podkast predstavlja lične stavove i mišljenja mojih gostiju i mene. Sadržaj ovde ne treba shvatiti kao medicinski ili psihološki savet. Sadržaj je namenjen u informativne svrhe, a kako je svaka osoba jedinstvena, konsultujte odgovarajućeg stručnjaka za sva konkretna pitanja koja imate. Hvala što ste mi se pridružili na ovom putovanju. S'ljubavlju, Aleks

Minulo nedeljo je v Novi Gorici potekala obsežna intervencija ob nevtralizaciji 250-kilogramske letalske bombe. Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi je nalogo opravila z odliko, zato smo v oddajo Odprto za srečanja povabili Aljaža Lebana iz Podmelca, enega dveh pirotehnikov, ki sta bombo onesposobila, in poveljnika enote, Solkanca Darka Zonjiča.

Romsko naselje na Čukaričkoj padini je samo jedan od stotine primera kako država ne vodi računa o divljim naseljima na kojima se pale sekundarne sirovine i toleriše svesno ugrožavanje zdravlja stanovništva. 15.000 ljudi u Srbiji umre zbog posledica zagađenog vazduha. Ukoliko je vozilo nepropisno parkirano, a ne ometa saobraćaj, vlasnika treba kazniti, ali nije nužno da ga nosite "paukom". Potrebno je da lokalne samouprave naprave planove prioriteta uklanjanja nepropisno parkiranih vozila. Ukoiko građani smatraju da im je vozilo odneto suprotno zakonu, trebalo bi da ulože žalbu u upravnom postupku, a nakon toga da traže naknadu pretrpljene štete, savetuje Damir Okanović direktor Komiteta za bezbednost saobraćaja. 4000 stanovnika Ostružnice nemaju pedijatra, te roditelji i deca moraju da putuju do doma zdravlja Umka koji je udaljen 7 kilometara. Nadležni kažu, kriva korona i nedostatak kadra. Policija toleriše zabranu saobraćaja Vinogradskom ulicom u Beogradu teškim kamionima koji su natovareni opasnim tovarom. Ulica je prepuna rupa i neosvetljena, nigde nema trotoara, pa je pešacima ugrožena bezbednost. Iako je pasarela preko Obrenovačkog puta sagrađena pre dva meseca, i dalje nije jasno šta se čeka i dokle da bude puštena na korišćenje pešacima. Bezbednost nekoliko hiljada građana Inđije je ugrožena zbog radova na pruzi Inđija Šid jer nema adekvatnog prelaza za pešake i bicikliste. Ko će odgovarati za projekat nadvožnjaka bez trotoara?

Gošća: https://www.instagram.com/fit.anansi/ https://fitanansi.com/proizvod/promij...

Otvoreni studio je TV emisija Glasa Amerike koju emitujemo svakog radnog dana od 22 sata po srednje-evropskom vremenu. Uz vesti dana, gledaoci mogu da očekuju intervjue, izveštaje, analize i reportaže o ekonomskim, društvenim, naučnim i kulturnim zbivanjima u SAD, regionu i šire.

Danas zelim sa vama da podelim sta to radim da ustajem u 4-5h ujutru bez alarma. Ovo je vrlo popularna tema, ali je neophodno da pre nego sto se odlucite na ovako nesto razmislite dobro zbog cega to radite.

Agencije za udomljavanje djece su tijekom "Tjedna udomljavanja" uputile hitan poziv Australcima tražeći od njih da udome djecu kojima je potreban dom. Procjenjuje se da je na nacionalnoj razini potrebno tisuće novih udomitelja za zadovoljavanje rastuće potražnje.