Podcasts about medicinske

Medicinske sestre so najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu in predstavljajo temelj vsakega zdravstvenega sistema. Njihova vloga tako v zdravstvenem kot socialnem varstvu je nepogrešljiva. Letošnji mednarodni dan medicinskih sester, ki ga obeležujemo 12. maja – na dan, poteka pod geslom Naše medicinske sestre, naša prihodnost: Skrb za medicinske sestre krepi družbeno blaginjo. Z njim Mednarodni svet medicinskih sester poudarja pomen vlaganj v zdravstveno nego ter opozarja, da je treba nujno sprejeti odločne ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev in počutja medicinskih sester. Podrobneje Dragica Karadžić, predsednica strokovne sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji.

Gostja oddaje Odprto za srečanja je Anita Prelec, predsednica Zbornice - Zveze, krovne strokovne organizacije zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ki je z več kot 17 tisoč člani, najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu. Anita Prelec je diplomirana medicinska sestra, magistrica znanosti, višja predavateljica in avtorica številnih strokovnih člankov. Osem let je bila v vodstvu Evropske babiške zveze, za svoj doprinos stroki je prejela zlati znak, najvišje priznanje Zbornice - Zveze. Ob imenovanju na mesto predsednice konec marca letos, je poudarila pomen razvoja avtonomne stroke zdravstvene in babiške nege ter javnega, vsem dostopnega zdravstvenega sistema.

Zakaj smo po tem, ko se (sploh obilno) najemo, pogosto tako utrujeni? Prof. dr. Sergej Pirkmajer z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani nam v tokratni epizodi pomaga razumeti, zakaj si včasih po obroku rečemo, "da vidimo samo še kavč". Tokrat na dlan jemljemo možgane in postprandialno utrujenost.

Zagotovo se je tudi vam že kdaj zgodilo. Morda v množici, kjer ste začutili, da ima nekdo pogled uprt v vas, se obrnili in ujeli stik z očmi. Ni nujno, da vidimo, da nas nekdo gleda, pa se ta občutek vseeno pojavi. Zakaj in kje? Si morda vse skupaj le domišljamo? Mojca Delač je to radovednost delila s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, nevrologom in predstojnikom katedre za nevrologijo ljubljanske Medicinske fakultete. In lahko si kar mislite, da je za vsem pravi orkester možganskega delovanja!

Raziskovalci spremljajo 18 različnih respiratornih virusov iz sedmih virusnih družinVirologinja Monika Jevšnik Virant je raziskovalka in predavateljica na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Njeno področje so respiratorni virusi. Za doktorsko nalogo je še pred epidemijo novega koronavirusa preučevala značilnosti okužb s humanimi koronavirusi pri otrocih. Pravi, da ni nenavadno, da se človek okuži z več različnimi povzročitelji okužb dihal hkrati. Dodaja, da so virus SARS-CoV2, ki povzroča covid, respiratorni sincicijski virus, kratko RSV, in virus gripe najbolj znani respiratorni virusi; še zdaleč pa niso najbolj pogosti. Poznamo namreč kar 18 različnih respiratornih virusov iz 7. družin. Več v Ultrazvoku. Z asist. dr. Moniko Jevšnik Virant se je srečal Iztok Konc. Foto: Flickr, cc/ NIAID Spremljanje gripe (NIJZ) TUKAJ RSV (NIJZ) TUKAJ Kako ukrepati, če zbolimo? (NIJZ) TUKAJ

Nova helikopterja, za katera je objavljen javni razpis, bosta namenjena le izvajanju helikopterske nujne medicinske pomoči, zagotavlja policija. Kot je po očitkih, da ju bodo uporabljali tudi za druge policijske naloge poudaril vodja letalske policijske enote Dejan Kink, ima policija za izvajanje svojih nalog dovolj helikopterjev. Med drugim je pojasnil, da je znesek slabih 50 milijonov evrov znesek celotnega projekta, ne le javnega naročila. Zavrnil je tudi navedbe, da dajejo prednost enemu ponudniku.

Tokrat je tema pogovora medicinska fizika. Večino diagnostičnih aparatov za neporušni pregled notranjega ustroja telesa so že od odkritja rentgenskih žarkov konec 19. stoletja izumili fiziki. In tako se je sčasoma ta veja fizike v sodelovanju z medicino osamosvojila tudi na univerzi. Oboje raziskovalno združuje tokratni gost, asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani in raziskovalec na Odseku za reaktorsko fiziko F-8 na Inštitutu Jožef Stefan dr. Jošt Stergar. Pretekli teden so na fakulteti obeležili mednarodni dan medicinske fizike, ki je sicer 7. novembra. Tam je odpredaval prispevek na temo večnivojsko slikanje v biomedicini, ki jo bo hkrati s kratkim zgodovinskim uvidom v zgodbo razvoja medicinske fizike povzel tudi v tokratnem pogovoru v našem studiu. FOTO: Z optično koherenčno tomografijo zajeta slika žilja, kjer barve nakazujejo nasičenost s kisikom VIR: IJS

Dr Sarah Zorica Mitić je telesno orijentisani trauma terapeut i član Evropske akademije nauka i umetnosti. _______________________________________________________________________________________________ _ Sponzori ⚡️ Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Medicinska terminologija, nevrolingvistika – tovrstnim temam se posveča Gašper Tonin, doktor medicine ter absolvent slovenistike in splošnega jezikoslovja, ki svoji na prvi pogled povsem različni študijski področji pronicljivo povezuje. Letos je za izjemen študentski dosežek prejel Toporišičevo priznanje. Ob študiju je uspel delovati še kot glavni in odgovorni urednik znanstvene revije Medicinski razgledi ter kot jezikovni svetovalec pri Slovenskem medicinskem slovarju, pa kot urednik in avtor pri različnih pedagoških ter strokovnih publikacijah. Objavlja znanstvene prispevke, predava na kongresih in okroglih mizah. Na slovenistiki je leta 2021 diplomiral z nalogo Medicinska terminologija: terminotvorni postopki in kratice, za katero je prejel Dekanovo nagrado Medicinske fakultete, na primerjalni književnosti pa z nalogo Metafora – nevroznanstvena osnova. Navezujoč se na obe temi Gašper Tonin na primer pove, da ''z objavami v slovenskem jeziku krepimo strokovno terminologijo'', metafore pa da so nekaj, brez česar ne moremo, saj so ''mehanizem, vtkan v jezik in mišljenje''.

Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemuMed atipične bakterije, ki smo jih vzeli pod lupo današnjega Ultrazvoka, uvrščamo legionelo, ki povzroča atipično legionarsko pljučnico. Z njo imajo največkrat težave v bolnišnicah, domovih za starejše in drugih nastanitvenih objektih. Pred dobrim mesecem so o okužbah z legionelo poročali iz zagrebškega Kliničnega centra; trije primeri so se končali s smrtnim izidom. Televizija Slovenija pa je letošnjega marca poročala, da so okužbo z legionelo potrdili pri devetih oskrbovancih štirih ljubljanskih domov za starejše in centra za usposabljanje, delo in varstvo. »Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pljučnico pa smo še posebej pozorni,« pravi biologinja prof. dr. Darja Keše, ki vodi Laboratorij za diagnostiko okužb z atipičnimi bakterijami Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc Atipične bakterije - klamidija TUKAJ Legioneloza (NIJZ) - vprašanja in odgovori TUKAJ

Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?Predavateljica in raziskovalka prof. dr. Darja Keše vodi Laboratorij za diagnostiko okužb z atipičnimi bakterijami, ki deluje v okviru Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Delo v laboratoriju jo vsakodnevno opomni, zakaj morajo biti strokovnjaki pri analizi bakterij pazljivi in zelo natančni. Zakaj pa so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, pa je dr. Keše pojasnila za Ultrazvok. Del odgovora tiči v podatku, da med atipične bakterije uvrščamo klamidijo, mikoplazmo in legionelo, ki povzročajo pljučnice in spolne bolezni. Poslušajte oddajo, ki jo je pripravil Iztok Konc. Tokrat podrobneje o klamidiji. Foto: Darja Keše

Pretpostavlja se da će nove smjernice za poboljšanje dugotrajne skrbi nedonoščadi rezultirati boljim zdravstvenim ishodima kako za bebe tako i za roditelje. Stručnjaci kažu da će nove strategije ukloniti nedostatke i minimizirati zdravstvene probleme prilikom rasta i razvoja.

Naša država potrebuje učinkovito prenovo helikopterske nujne medicinske pomoči z namenskim helikopterjem. Helikoptersko nujno medicinsko pomoč zdaj opravljata dva prevoznika: Slovenska vojska in policija. Helikopterji pa imajo tudi druge naloge, zato včasih helikoptersko posredovanje ni mogoče. Gorska reševalna služba Radovljica predlaga tudi selitev helikopterske baze na letališče v Lescah, saj se reševalne ekipe na brniškem letališču srečujejo s številnimi omejitvami, ki slabšajo odzivni čas, izjemno pomemben za paciente v nujnih stanjih. Za dolgoročno prenovo helikopterske nujne medicinske pomoči, ki jo vodi ministrstvo za zdravje, in čim prejšnjo vzpostavitev tretje helikopterske baze za južno Slovenijo, si prizadevajo tudi s peticijo.

Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem Vedno več je znanega tudi o tem, kako vitamin A vpliva na sluznico sečnega mehurja. Kaj o tem pravi stroka, bo v oddaji Ultrazvok razložila biologinja prof. dr. Daša Zupančič, ki uči in raziskuje na Inštitutu za biologijo celice Medicinske fakultete v Ljubljani. Sogovornica je urotelijske celice sluznice sečnega mehurja preučevala za svojo diplomsko, magistrsko in doktorsko nalogo. S sodelavko, prav tako biologinjo, dr. Lariso Tratnjek je napisala članek za Zdravniški vestnik z naslovom Terapevtski potencial vitamina A, retinoidov in karotenoidov za preprečevanje in zdravljenje raka sečnega mehurja. O njunih ugotovitvah v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, WikipediaCommons, cc Članek v Zdravniškem vestniku TUKAJ Inštitut za biologijo celice MF Ljubljana: FB, Linkedin, Insta      

Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem Znanost danes ve, da imajo skeletne mišice v telesu pomembnejšo vlogo, kot smo mislili. Odgovorne so za gibanje, vplivajo na presnovo ogljikovih hidratov in kalija, mišice delujejo kot endokrini organ in so največje skladišče proteinov v telesu. Raziskovalec in predavatelj prof. dr. Sergej Pirkmajer z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani preučuje starostno sarkopenijo. Zanima ga, kako po štiridesetem letu starosti poteka izguba mišične mase, moči in funkcije. Izpostavlja, da prevladujejo trije procesi; na najmanj enega pa, žal, ne moremo vplivati. Na katerega? Izveste v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: El Bingle/ Flickr, cc 

Det danske biotekfirma Genmab har købt et amerikansk selskab for over 12 milliarder danske kroner. Det kan vise sig at være en virkelig god forretning - eller blive en fiasko. Fordi investeringer i medicinalindustrien kan være lidt som en lottokupon. Carlsberg ryster ikke på hånden, og sender flere investeringer til Ukraine. Også selvom Putin sidste år stjal ølgigantens bryggerier i Rusland. Frygter man ikke, at historien kan gentage sig? Og så står Danish Crown midt i et krydspres - fanget mellem udenlandsk gris og dansk pris. Er løsningen at sælge mere bacon og pepperoni til vores naboer? Vært: Ulrik Rosenkvist Schultz. Fast gæst: Sune Aagaard. Medvirkende: Tore B. Stage, Professor i farmakologi ved Syddansk Universitet og Dorte Stenbæk Bro, redaktør for AgriWatch.

V oddaji smo podrobneje govorili o stanju na področju nujne medicinske pomoči in načrtih za njeno prenovo. Kakšni so pogledi ministrstva, stroke in izvajalcev na predvideno vzpostavitev satelitskih urgentnih centrov in spremembe v načinu intervencij na terenu ter kakšni so izzivi urgentne službe v današnjem sistemu, nismo pa mogli niti mimo zdravniške stavke, ki traja že skoraj dva meseca.

Prihaja pomlad, ki jo napovedujejo z juga priletele ptice selivke in takoj za njimi še z juga priletela delovna sila, ki se bo ugnezdila po naših gajih in logeh. V začetku aprila bomo podpisali memorandum o lažjem zaposlovanju delavcev s Filipinov v Sloveniji. Delali bodo v glavnem v socialnem in zdravstvenem varstvu, predvsem v poklicih, kjer znanje, oziroma neznanje jezika ni tako bistveno. Gre na nek način za nadaljevanje zgodbe, ki se je v predkoronskem blagostanju zdela kot novinarska raca, dokler niso začele še nekatere druge evropske države, tudi naše sosede, gledati na tropski paradiž kot na neskončno morje poceni delovne sile. Letos, oziroma ob letu osorej, ko birokrati uredijo vse v zvezi s selitvijo Filipincev pod Alpe, bomo torej videli, kar na hrvaški obali spremljamo zdaj že nekaj let; da so na svetu ljudje in države in pokrajine, ki so še bolj revne in uboge, kot si to radi predstavljamo za nas same. Primerjava s pticami selivkami, ki se kot v lekciji iz čitanke za drugi razred osnovne šole selijo z juga proti severu, takoj ko podnebje to dopušča, ni ne cinična ne zlonamerna. Tok delavne sile, gnan z najbolj uničujočim izumom človeštva, se pravi z neoliberalno inačico kapitalizma, poganja delavno silo z juga proti severu; kot one losose, ki jih nato v bistrih vodah pogoltnejo ali medvedi ali ribiči. Najbolj znane selivke so medicinske sestre. Iz Bosne jih je do zdaj odšlo že tisoče, kar pomeni, da skoraj vse. V glavnem na zahod. Slovenske medicinske sestre migrirajo v Avstrijo, najbolj nenavadno pa je, da avstrijske v Nemčijo. In potem beremo, da se nemške, sploh tiste ob meji, najraje selijo v Švico, le švicarske se ne selijo nikamor, ker Švicarji so ultimativna destinacija, ob gorah in jezerih imajo še trdno valuto in urejeno družbo. Ampak ko prileti z juga na sever nova jata medicinskih sester, takoj za njimi pa v manjšem številu in med mnogo glasnejšim skovikanjem še kontingent zdravnikov, smo mi na severu svoj problem rešili. Ko Slovenci dobimo pošiljko bosanskih medicinskih sester in ko Avstrijci ugnezdijo jato slovenskih, sta Slovenija in Avstrija preskrbljeni. Zdravstvena nega je zagotovljena in zdravstveni minister je vsaj za nekaj ur iz najhujšega. Ampak ob tem seveda ne pomislimo, da smo s tem, ko smo rešili svoj problem, povzročili problem na drugi strani palice. V Bosni osebja v zdravstveni negi praktično ni, Filipini v tem segmentu niso samo tretji svet, temveč jih lahko mirno označimo za predmoderno družbo. Medicinske sestre selivke niso zmaga za določen zdravstveni sistem, temveč so samo v zmago preoblečen poraz. Še nekaj let nazaj smo v Sloveniji od zdravniškega osebja zahtevali nepopustljive izpite iz našega jezika, s katerim so imeli celo pred nekaj desetletji še bratje strašanske težave. Kajti dvojina je ovira, prek katere je skoraj nemogoče preplezati; a če smo še nedolgo nazaj ogorčeno gledali zdravnika, ki je sebe in bolnika naslavljal kot množino, smo zdaj pripravljeni uvoziti kontingent Filipincev, med katerim bodo lingvistično najbolj nadarjeni potrebovali leta, da si bodo v gostilni znali sami naročiti pivo in male vampe. Ampak vse to govoričenje ne odgovori na osnovno vprašanje, ki se v slovenščini glasi: »Zakaj?« ali še bolj prav: »Čemu?« Jasno je, zakaj gredo bosanske medicinske sestre v Slovenijo, slovenske v Avstrijo, avstrijske v Nemčijo in nemške v Švico. Skrivnost je v plačilu. Prek vsake nove meje je zaslužek višji, nekaj pa imajo dodati tudi delavna dovoljenja, oziroma članstvo v evropski povezavi, oziroma memorandumi, kot ga bomo podpisali s Filipini. Medicinske sestre ne morejo kar prosto frčati po evropskih domovih za ostarele. Ko pa jim uspe priti v državo severno, oziroma zahodno od njihove, so tam praviloma bolje plačane. Preprosta misel poštenjaku narekuje, da se naivno vpraša: »Čemu pa mi ne plačamo medicinskih sester kot Avstrijci, oziroma čemu jih Avstrijci ne plačajo tako kot Nemci, oziroma zakaj vsi narodi na svetu medicinskih sester ne plačajo tako kot Švicarji?« Odgovor žal odzvanja v vetru. Vsaka nova vlada, pa ne le slovenska, zatrdi, da ima, ali vsaj pozna odgovor, vsaka nova zdravstvena politika, pa ne le slovenska, se čoha po glavi, ko izšola na desetine kakovostnega zdravstvenega kadra, ki pa komaj čaka, da jo zvizne čez mejo. Potem pa se morajo zdravstveni ministri iti uvoznike belega blaga, ko krpajo kadrovsko stisko in ko so na novo zgrajeni domovi za starejše občane prazni, ker ni zaposlenih, ki bi v njih delali. Potencialni odgovor na to zapleteno politično in zdravstveno-politično vprašanje se nam ponudi sam od sebe; če bi izkoreninili korupcijo v zdravstvu, pa ne po korakih, ampak čisto in povsem, bi lahko slovenske medicinske sestre ostale doma. Če se zdravstvo ne bi utapljalo v papirologiji, če bi se še bolj digitaliziralo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. Če bi propagirali in uveljavljali prakse, ki vzpodbujajo zdrav način življenja, hkrati pa prepovedali prakse, ki nas od tega odvračajo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. In nenazadnje; če bi zaslužke, tudi status, ugled in spoštovanje posameznih poklicev, ki so v zdravstvenem sistemu prisotni, nekoliko bolj zbližali, bi lahko slovenske, pa tudi bosanske, nemške in filipinske sestre delale v okolju, ki jih je ne samo izšolalo, temveč ki so se mu pri odločitvi za ta human in naporen poklic tudi zavezale.

Ministrstvo za zdravje bo preoblikovalo sistem nujne medicinske pomoči. Za to so se odločili zaradi hitrejše in bolj enakomerno dostopne nujne medicinske pomoči po vsej državi. Uredba postopno uvaja več novosti: vozilo dežurnega zdravnika, ki po novem ne bo več v reševalnem vozilu, do leta 2027 naj bi vzpostavili petnajst satelitskih urgentnih centrov, potem pa bo sledilo zmanjševanje dežurnih mest. Ministrstvo za zdravje zagotavlja, da so pripravili strokovna merila, s katerimi pa ponekod na terenu niso zadovoljni in so zaskrbljeni za prihodnost delovanja spremenjenega sistema. V ambulantah nujne medicinske pomoči, kjer se bo spremenilo delo dežurnega zdravnika, pa opozarjajo tudi na kadrovske in prostorske nedorečenosti. O tem v Studiu ob 17-ih z Aljano Jocif in gosti: Denis Kordež, državni sekretar na ministrstvu za zdravje Renata Rajapakse, direktorica Zdravstvenega doma Domžale Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik

Pred kamniškim zdravstvenim domom je popoldne potekal protest zaradi načrtov o reorganizaciji nujne medicinske pomoči. Kamničani zahtevajo ohranitev sedanje organizacije urgence, ki po njihovem deluje dobro. Kot je dejal župan Matej Slapar, zato zahtevajo od vlade, da v prejšnjem tednu sprejeto uredbo razveljavi. Druge teme: - Vlada krajanom Braslovč ne želi vsiljevati rešitev glede popoplavne obnove - Izrael napovedal ofenzivo na Rafo, načrta za 1,4 milijona tamkajšnjih Palestincev pa nima - Notranje ministrstvo od policije zahteva poročilo o včerajšnji nogometni tekmi v Murski Soboti

Novembra lani so na onkološkem inštitutu odstranili želodec napačnemu bolniku. Razlog? Zamenjava vzorcev v Medicinskem centru Barsos. Kot je dejal predstojnik Inštituta za patologijo Medicinske fakultete Jože Pižem, rakav vzorec ni pripadal vzorcu pacienta, pri katerem je bil odstranjen želodec, ampak drugemu pacientu. Vzrok za zamenjavo ni znan, napako pa naj bi pristojnim naznanili včeraj. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor se je seznanil z odstopom pravosodne ministrice Švarc Pipan, ki pa bo začasno še opravljala tekoče posle. - Odgovornost za smrt ruskega opozicijskega politika Navalnega številni pripisujejo predsedniku Putinu; Kremelj obtožbe označil za nesprejemljive. - Na srednješolskih, visokošolskih in univerzitetnih ustanovah se je končal prvi informativni dan; za učence z zahoda države se začenjajo zimske počitnice.

Medicinska fakulteta v Mariboru praznuje 20-letnico obstoja, pobude za ustanovitev fakultete pa segajo še mnogo dlje nazaj. Pomemben mejnik je bil tudi pred desetimi leti, ko je bila slovesna otvoritev nove stavbe na obrežju Drave, danes pa že govorimo o prepotrebni prostorski širitvi fakultete. Do zdaj je imela fakulteta že več kot tisoč diplomantov. Več o tej mariborski fakulteti, študiju medicine, prostorskih razmerah in načrtih pa v Radijski tribuni z dekanom dr. Iztokom Takačem.

Pojav menopavze je zahtevna življenjska sprememba, ki na vsako žensko vpliva drugače. Mnogim povzroči neprijetne simptome, povečajo se tudi možnosti za nastanek nekaterih zdravstvenih težav. Težave v menopavzi so zaradi načina življenja, daljše pričakovane starosti in sprememb, ki vplivajo na telo ženske, vse bolj pogoste. O tem bomo govorili v četrtkovem svetovalnem servisu, naša gostja bo izr. prof. Bojana Pinter, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Izredna profesorica doktorica Nada Rotovnik Kozjek je ustanoviteljica in vodja Oddelka za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Kot pedagoginja študentom medicine v Ljubljani predaja znanje iz klinične prehrane, predava pa tudi na Biotehniški fakulteti in Fakulteti za Vede o zdravju Primorske Univerze. Je ustanoviteljica Slovenskega združenja za klinično prehrano ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano, članica Medicinske komisije Olimpijskega komiteja Slovenije in tudi zdravnica mnogih slovenskih vrhunskih športnikov. V svojem prostem času se veliko posveča rekreaciji, je odlična maratonka in triatlonka, med drugim je večkrat uspešno zaključila tudi tekmovanje Ironman.

V okviru programa PETRI (Practical Education in Technology Research and Innovation) Evropske vesoljske agencije, skupina študentov Univerze v Ljubljani s projektom SpaceDent raziskuje, kako se bo v vesolju oziroma v breztežnostnem stanju na daljših potovanjih proti planetom skrbelo za zobe tudi z zobozdravniško prakso. Gre za multidisciplinarni zastavek, zato so v naš studio prišli, pobudnik sodelovanja in hkrati vodja v projektu Tine Šefic z Medicinske fakultete, Hana Prtenjak s Fakultete za strojništvo ter Matic Hvala s Fakultete za elektrotehniko. Povedali so, kako se lotevajo tega izziva, ki bo kulminiral v merjenju posledic zobozdravstvene obdelave modelov zob v pogojih simuliranega breztežnostnega stanja jeseni v Franciji. To bo izbrana skupina merila v nizu t.im. paraboličnih letov z letalom. FOTO: Z leve Tine Šefic, Hana Prtenjak in Matic Hvala, študenti Univerze v LJ VIR: Program Ars, G.Tenze

Delaš, se trudiš, da boš pred dopustom storil vse, kar moraš, končno odideš iz pisarne, ugasneš luč, odzdraviš kolegom in v glavi snuješ načrte za dopust. Pakiraš, se voziš na morje, potem pa kar naenkrat bolečine v mišicah, smrkanje, morda celo vročina. Znano? Marsikomu verjetno res. Preddopustniška Frekvenca X se torej odpravlja na teren tako imenovane bolezni prostočasja. Zakaj se zgodi, da pogosto zbolimo ravno takrat, ko naj bi se imeli fino. Torej - na dopustu. Po odgovore smo se odpravili k tistemu, ki je pravzaprav avtor besedne zveze bolezen prostočasja - to je klinični psiholog dr. Ad Vingerhoets, zdaj že upokojeni profesor z univerze Tilburg na Nizozemskem. Pri oddaji pa pomagajo še psihoterapevtka dr. Tina Bončina, endokrinologinja dr. Marija Pfeifer in imunologinja dr. Esther Sternberg iz Medicinske fakultete Tucson Univerze v Arizoni, ki se ukvarja s povezavo med možgani in našim imunskim sistemom.

Najbolja vijest je da se oborine smiruju, te smiruje situacija s poplavama. Situacija najozbiljnija u Hrvatskoj Kostajnici. U Hrvatskom zagorju čak 57 odrona zemlje. U Obrovcu počelo čišćenje grada. Započelo suđenje protiv osmero Hrvata koje se u Zambiji tereti za trgovinu djecom u pokušaju. Medicinske sestre i dalje bez dogovora s Vladom o povišenju plaća.

V šolah je bil danes dan kulture NEnasilja in strpnosti. Kot pravijo otroci, se nasilje v šolah pogosto dogaja tam, kjer ni odraslih, med odmori na hodnikih in na mobilnih telefonih. Ravnatelji pravijo, da problematiki medvrstniškega nasilja namenjajo veliko časa in pozornosti vse leto. Drugi poudarki: - Učenje nas krepi in radosti, poudarja letošnji slogan vseživljenjskega učenja. - Medicinske sestre opozarjajo: nove kadre je težko privabiti, še težje zadržati. - Na ruski strani nasprotujoča si mnenja o ukrajinskih napadih.

Valentino sem spoznal v tretjem letniku fakultete, ko sva v prostorih Društva študentov medicine Slovenije snovala načrt za delo Dramske skupine Medicinske fakultete. Življenje naju je odneslo vsakega na svojo stran - mene na Infekcijsko kliniko, Valentino pa v tisti glasen rumen kombi, ki z lučkami na strehi šiba po ulicah Ljubljane. Pogovor o nujni medicinski pomoči se mi zdi zelo relevanten za vsakega prebivalca naše države. Prav je, da razumemo, kako je organizirano delo na urgenci, kdo nas pričaka na drugi strani telefona, ko zavrtimo 112 in predvsem tudi to, da lahko vsak od nas reši življenje mimoidočega poškodovanca, če se le zavedamo, kako nenadomestljiva in ključna je prva pomoč. Valentina mi je na simpatičen, odkrit in zelo razumljiv način predstavila delo urgentne zdravnice v Sloveniji, obenem pa tudi delila svoj lasten uvid glede spopadanja s stresom, boleznijo in smrtjo. Slovenija oživlja - informacije o temeljnih postopkih oživljanja na spletni strani Zveze študentov medicine Slovenije: https://www.zsms.si/slovenijaozivlja/podpora Smernice Evropskega reanimacijskega sveta za oživljanje (v slovenskem jeziku): https://www.szum.si/media/uploads/files/Smernice_2021.pdf Projekt "Za življenje" - obnovitvene delavnice temeljnih postopkov oživljanja, v izvedbi študentov medicine: https://www.dsms.net/projekti/javnozdravstveni-projekti/za-%C5%BEivljenje-ljubljana V podkastu omenjava knjige Umetnost preprostosti (Dominique Loreau), The Subtle Art of Not Giving a Fuck (Mark Manson), Into Thin Air (Jon Krakauer), Into the Wild (Jon Krakauer), Pot (Nejc Zaplotnik). Podkast je bil posnet v prostoring co-working skupnosti Impact Hub: https://ljubljana.impacthub.net/

Nakon masovne pucnjave u školi u Beogradu, i hrvatsko Ministarstvo prosvjete razmišlja kako ojačati zaštitu u hrvatskim školama. Medicinske sestre najavljuju štrajk za povećanje plaća, suci i drugi zaposleni u pravosuđu od sljedećeg tjedna u „bijelom“ štrajku za povećanje plaća. Poslodavci se požalili Vladi da im nedostaje radne snage. U Zadru sajam vojne opreme i naoružanja, na kojem sudjeluju i naši proizvođači.

V Cankarjevem domu bodo jutri in v petek potekali 34. dnevi rehabilitacijske medicine. Gre za osrednji strokovni dogodek na področju fizikalne in rehabilitacijske medicine ter celostne rehabilitacije v Sloveniji, ki ga organizirata URI Soča in Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Kaj prinašajo dnevi rehabilitacijske medicine, kateri so klinični problemi, s katerimi se strokovnjaki srečujejo pri svojem delu, in kakšna je obravnava pacientov? Kakšne so novosti na različnih področjih rehabilitacije ter kakšno mesto ima Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča pri nas, v Evropi in svetu? O tem z gostjo Intervjuja docentko doktorico Metko Moharić, strokovno direktorico URI Soča.

Sindikat medicinskih sestara Novog Južnog Walesa pokrenuo je pravni postupak protiv državne vlade, samo 10 dana prije državnih izbora. Udruga medicinskih sestara i primalja tvrdi da je 'otkrila sustavno i trajno nepridržavanje pravila ... što je rezultiralo stotinama tisuća propuštenih sati njege.' Ali premijer ostaje pri stavu da je državni zdravstveni sustav Novog Južnog Walesa najbolji u zemlji.

Ženske v slovenski medicini Tisočletno zasidranost vodilne vloge moškega v družbi je bilo težko preseči, poudarja zgodovinarka medicine Zvonka Zupanič Slavec, ko opiše trnovo življenjsko in poklicno pot prve slovenske zdravnice Eleonore Jenko Groyer. Kljub veliki vztrajnosti, delavnosti in neizmerni predanosti poklicu ji namreč življenje, še bolj pa predsodki, birokracija in ukoreninjen patriarhat niso prizanašali. O tem med drugim zgovorno priča podatek, da je takratna oblast potrebovala kar trinajst let, da je dokončno nostrificirala njeno diplomo. Eleonora Jenko Groyer je študij medicine po opravljenih ustnih in praktičnih izpitih zaključila leta 1907 na ženskem medicinskem inštitutu medicinske fakultete v Sankt Peterburgu in s tem postala prva Slovenka z diplomo iz medicine. Ženske so tisočletja skrbele za bolne, onemogle in ostarele. Zdravile so jih in negovale. Na naših tleh so skrb za bolnice in bolnike v prvih zdravstvenih ustanovah prevzele sestre usmiljenke. V ljubljanski mestni bolnišnici jih je med letoma 1855 in 1948 delovalo približno 600 - od teh jih je 450 opravljalo nego, 50 je bilo inštrumentark, rentgenskih pomočnic, laborantk in farmacevtk, pa tudi kuharic in žensk, ki so delale v pralnici in likalnici. Bile so nenadomestljive in njihovo delo je bilo neprecenljivo.    V oddaji Glasovi svetov bo prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec z Inštituta za zgodovino medicine ljubljanske Medicinske fakultete osvetlila vlogo žensk pri razvoju slovenske medicine in zdravstva. Med drugim boste spoznali tudi navdihujoče, vendar težko življenje zdravnice doktorice Eleonore Jenko Groyer. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Žena in dom: ilustrirana revija za slovensko ženo (1930, letnik 1, številka 6/7), str. 208, dLib.si) Razvoj zdravstva in medicine na naših tleh so zaznamovale izjemne posameznice in posamezniki, pionirke in pionirji, ki so svojo stroko povzdignili na svetovno raven. O njihovih dosežkih beremo v enciklopediji Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem, ki jo je napisala prav sogovornica tokratne oddaje Glasovi svetov prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec.

Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan V času, ko se vse bolj zavedamo, kako zelo pomembni so naši osebni podatki in jih zato tudi vse bolj skrivamo, se zdi, da obstaja področje, na katerem bomo ljudje pridobili, če bodo o nas vedeli več. To je področje farmakogenomike. Pomemben podatek pa je v tem primeru naš dedni zapis, naš DNK. Raziskovalci so namreč dokazali, da se pri bolnikih pojavi za kar trideset odstotkov manj resnih neželenih učinkov, kadar jim lečeči zdravnik predpiše zdravilo na podlagi njihovega genskega zapisa. Kadar sta torej izbira in odmerek zdravila prilagojena genskemu zapisu vsakega posameznega bolnika ali bolnice. Izsledke študije je objavila prestižna medicinska revija The Lancet. Sodelovalo je sedem evropskih držav, slovensko skupino je vodila prof. dr. Vita Dolžan, predstojnica Inštituta za biokemijo in molekularno genetiko Medicinske fakultete v Ljubljani. Kako razlike v genih vplivajo na presnovo in delovanje zdravil? Zakaj se pri nekaterih bolnicah in bolnikih pojavi več neželenih učinkov kot pri drugih? Kaj je farmakogenetska izkaznica? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Vita Dolžan. Foto: Osebni arhiv Originalni članek

Znanstveniki že desetletja neuspešno iščejo zdravilo zoper Alzheimerjevo bolezen. Vse do januarja letos, ko so odobrili prvo zdravilo, ki - sodeč po kliničnih študijah - upočasni napredovanje te bolezni. Kako deluje novo zdravilo, ki bi morda lahko prineslo drobno za spopadanje s to boleznijo, in zakaj pravi vzrok Alzheimerjeve bolezni po vseh letih raziskav še vedno ni znan? Gosta oddaje sta dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja v ljubljanskem UKC, in Lana Blinc, zdravnica, doktorska študentka nevroznanosti, sourednica na portalu zdravaglava.si in asistentka na Inštitutu za patofiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

Perimenopavza, menopavza in postmenopavza so obdobja v življenju ženske, ki jih doživlja vsaka drugače. Hormonske spremembe so naraven proces in predstavljajo konec ženske rodne dobe. Kaj lahko ženska pričakuje, kako si lahko v tem obdobju pomaga? V četrtkovem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala izr. prof. BOJANA PINTER, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, mag. ekon. in posl. ved z Ginekološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete UL.

EU's magtfulde lægemiddelagentur, EMA, er de seneste år ramt af en stribe kriser. Altinget interviewer agenturets nye medicinske direktør, Steffen Thirstrup. Et interview om, hvordan EU's medicinvagthund kommer helt på benene igen, håndtering af nye bane brydede beandlinger, dyr medicin og Europas afhængighed af kinesisk medicin. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Pogovor z utemeljiteljem medicinske genetike pri nas, Zoisovim nagrajencem za življenjsko delo prof. dr. Radovanom Komelom. Vsa navodila, ki omogočajo življenje v njegovih najrazličnejših pojavnih oblikah, so zapisana v genih. Razbiranje in razumevanje teh navodil, iskanje potencialnih napak v genskem zapisu ter njihovo spreminjanje in popravljanje zato tvorijo ključno področje sodobne znanosti. Pri uvajanju temeljnih pristopov molekularne biologije in genskega inženirstva na področje medicinskih raziskav pri nas nedvomno zavzema ključno mesto dr. Radovan Komel, zaslužni profesor Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je za svoj pomembni doprinos k slovenski znanosti prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo.

Bolj ko poznamo človeške možgane, bolj je jasno, kako osupljiv organ to pravzaprav je. A v sodobnem načinu življenja ne manjka vidikov, ki dobremu delovanju naših možganov niso najbolj naklonjeni. V kolikšni meri je torej evolucija pripravila naše možgane na specifične izzive sodobnosti in katerih vidikov ne gre spregledati, če želimo ohraniti možgane zdrave, bo v ospredju tokratnih Podob znanja. Gostja je zdravnica in nevrobiologinja, prof. dr. Maja Bresjanac z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in tudi soustanoviteljica Sinapse, slovenskega društva za nevroznanost.

Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija Za koga bo novica najboljša? »V prvi vrsti za bolnike s sladkorno boleznijo!« je kot iz topa odgovoril vodja Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete v Mariboru prof. dr. Andraž Stožer. V decembrski številki ameriške medicinske revije Diabetes, ki je vodilna revija na področju raziskav o sladkorni bolezni na svetu, so namreč objavili članek, pri katerem je kot prvi avtor naveden sodelavec omenjenega inštituta prof. dr. Marko Gosak, kot zadnji pa prav Andraž Stožer. V članku sta v sodelovanju s kolegi iz tujine predstavila, kako delujejo beta celice trebušne slinavke. Izsledki bodo omogočili boljše poznavanje sladkorne bolezni in njeno učinkovitejše zdravljenje. Še več: prav ilustracija tega članka se je znašla celo na naslovnici revije. O izjemnem dosežku v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Originalen članek Foto, originalni opis: Human pancreatic islets of Langerhans during calcium imaging to study cell-to-cell connections. Overlaid is network analysis describing the relationship between different cells, which is disrupted in diabetes. Image courtesy of Marko Gosak and Andraž Stožer, University of Maribor, Maribor, Slovenia. Their article, “Ca2+ Oscillations, Waves, and Networks in Islets From Human Donors With and Without Type 2 Diabetes,” appears in this issue of Diabetes (p. 2584).

V Ljubljani je potekala predstavitev raziskav Nacionalnega inštituta za biologijo, ki ji je sledil pogovor z uglednimi strokovnjaki, raziskovalci in zdravniki. Na dogodku je bil predstavljeno znanstveno – raziskovalno delo s področja medicinske konoplje, vidik klinične uporabe v zdravljenju bolezni na UKC Ljubljana ter vidik priložnosti za razvoj gospodarske dejavnosti in prenos znanja med kliniko ter farmacevtsko industrijo in doprinos k javnemu zdravju. Več o dogodku nam je v pogovoru razkrila prof. dr. Metka Filipič.

På lørdag modtager professor i kemi Morten Meldal fra Københavns Universitet nobelprisen i Kemi. I den anledning stiller Kraniebrud i denne uge skarpt på tidligere danske nobelprismodtagere. Vi starter ugen med de danske forskere, der har fået Nobelprisen i fysiologi eller medicin. Fem danskere har fået tildelt prisen, og dagens gæst har udvalgt tre af dem, som vi skal se nærmere på. Og så en enkelt, der slet ikke er at finde på listen. Medvirkende: Tobias Wang, professor i zoofysiologi ved Aarhus Universitet. Vært: Maja JensenSee omnystudio.com/listener for privacy information.

Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje so sporočili, da se je v Sloveniji ena oseba z novim koronavirusom okužila že šestkrat, dve že petkrat, 174.000 prebivalk in prebivalcev pa več kot enkrat. Zato smo prof. dr. Alojzu Ihanu z Medicinske fakultete v Ljubljani zastavili tri vprašanja: Ali vsaka nova okužba s koronavirusom res povzroči več škode? Ali s cepljenjem ščitimo druge, ali ne? Ali so cepiva proti covidu eksperimentalna? S priznanim imunologom je govoril Iztok Konc.

Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaževanja z delci v zimskem času. Začetek kurilne sezone utegne ob aktualni energetski krizi izdati visok račun tudi pri kakovosti zraka in posledici, zdravju vseh nas. V številnih gospodinjstvih se bodo zaradi varčevanja to zimo izdatneje greli z lesom, ki morda ne bo ustrezno pripravljen, zaradi energetske revščine bo marsikdo kuril tudi smeti, to pa prinaša katastrofalne učinke na zrak. O vplivu onesnaženega zraka na zdravje, med drugim na astmo, zastrupitve, prezgodnje smrti in rojstva ter celo na povečanje števila srčnih zastojev. Sogovorniki: dr. Griša Močnik z Inštituta Jožefa Stefana in Univerze v Novi Gorici; dr. Andreja Kukec z Medicinske fakultete v Ljubljani; Franc Vindišar, strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje; mag. Tanja Bolte, Direktorat za okolje in Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-gospodarski zbornici Slovenije. Zapiski: Prejšnja epizoda oddaje: Turbulentna energetska jesen za gospodinjstva ARSO - kakovost zraka NIJZ - priporočila Magistrska naloga Mateja Mažiča: Kazalniki preživetja pri pacientih z zunanjebolnišničnim srčnim zastojem

Najhujši hipotetični scenarij za vsakega zdravnika je tisti, v katerem je prisiljen v tragični položaj, kjer je vsaka izbira slaba. Pandemija COVID-19 je v večini držav po svetu povzročila resne preobremenitve zdravstvenega sistema, ob katerih lahko zaradi premalo osebja ali aparatov pride do grozljive situacije, ko ustrezne zdravstvene oskrbe dejansko ni mogoče zagotoviti vsem pacientom, ki bi jo potrebovali. Tovrstni scenariji so za zdravstveno osebje neznosno psihično breme. Kako poteka triažiranje v izrednih razmerah? Kaj je lahko in kaj ne sme biti pogoj za sprejem v enoto intenzivne medicine? Kakšno vlogo igra bolnikova starost? Kdo stoji za najtežjimi odločitvami, ko se dva kritično bolna človeka potegujeta za zadnji respirator? In kaj si o triaži misli slovenska javnost? Z odgovori na ta vprašanja so se ukvarjali raziskovalci s Pravne fakultete v veliki, ambiciozni nacionalni raziskavi z naslovom 'Etični in pravni vidiki medicinske triaže ob epidemiji COVID-19'. O rezultatih raziskave in odgovorih na najtežja medicinsko-etična vprašanja sem se pogovarjal s tremi vrhunskimi strokovnjaki: dr. Renata Salecl, filozofinja in sociologinja, idejna vodja raziskave; dr. Matjaž Ambrož, profesor kazenskega prava; in Lora Briški, mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo.

Jučer su na ulicama Sydneya prosvjedovale medicinske sestre iz dviju gradskih bolnica, ukazujući na nedostatak osoblja koji, kako tvrde, ugrožava sigurnost pacijenata. Njihov prosvjed je jedan u nizu apela i prosvjeda zdravstvenih radnika diljem zemlje koji kažu da su pod velikim pritiskom.

This is „Easy Croatian“ – a weekly podcast brought to you by SBS Croatian and the Croatian Studies Centre at Macquarie University. “Easy Croatian” is intended for those learning or wanting to brush up their Croatian. News is written in simpler and shorter sentences and read at a slower pace. Before we move on to the feature, you will hear some of the more complex vocabulary and expressions, followed by their English translations. The transcript, as well as a short quiz, can be found below.

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., je specializirana za zgodovino medicine, od leta 1987 dela na Inštitutu za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in ga od leta 1992 tudi vodi. Je redna univerzitetna profesorica zgodovine medicine in dentalne medicine ter priznana in predana pedagoginja. Ob številnih njenih delih je s številnimi sodelavci pripravila obsežno monumentalno delo v štirih knjigah “Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem”.

V kemični tovarni Melamin v Kočevju se je zgodila delovna nesreča, upanja, da bi pogrešani ostali živi, ni.Nova vlada bo imela 20 resorjev, o koalicijski pogodbi se morajo izreči še organi Gibanja Svoboda, SD in Levice.Po oceni političnih komentatorjev Vidétiča in Mamića del predlagane ministrske ekipe presenečenje.Združeni narodi usmerjeni v reševanje prehranske, energetske in finančne krize.Kardinal Zen iz Hongkonga po plačilu varščine izpuščen.Tonin po podpisu memoranduma o nakupu oklepnikov boxer: Končno smo tam, kjer bi morali biti pred petnajstimi leti.V SLS praznujejo 34. obletnico ustanovitve, strankino vodstvo ob tem razgrnilo načrte za naprej.Medicinske sestre ob svojem dnevu zahtevajo vključitev v načrte o razvoju zdravstvenega sistema.Šport: Koper po zmagi nad Bravom osvojil nogometni pokal.Vreme: Jutri bo dopoldne sončno, popoldne bodo notranjost Slovenije od severa zajele plohe in nevihte.

V sredini aprila se končuje šestmesečna javna razprava, ki jo organizira organizacija Srebrna nit na temo predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V oddaji smo s strokovnjaki iz področja prava in zdravstva spregovorili ali je zakon sploh primeren za sprejem. O predlogu zakona so spregovorili: doktor pravnih znanosti, akademik in zaslužni profesor Janez Kranjc, predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenskega zdravniškega društva prof. dr. Radko Komadina in dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Švab.

Akcijo 40 dni brez alkohola soorganizirajo Slovenska karitas, Javna agencija RS za varnost prometa, NIJZ in Med.Over.Net s podporo pridruženih organizacij: Zavod Varna pot, Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani (projekt Sporočilo v steklenici – www.NALIJEM.SI), Društvo Žarek upanja, Zavod Vse bo v redu, Zveza klubov zdravljenih alkoholikov, Društvo abstinent, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije in Društvo »Up« ter letošnji gost – Zveza kulturnih društev Slovenije.

Oploditev z biomedicinsko pomočjo je do prve polovice 20. stoletja zvenela še kot znanstvena fantastika, ki se lahko pojavi le v žanrski literaturi, a kmalu se je izkazalo, da znotraj znanosti obstajajo temelji, ki bi lahko tehnologijo prenesli v stvarnost. Dolga stoletja, če ne celo tisočletja se je človek spraševal, kako premagati neplodnost, a šele dovolj razvita znanost je omogočila razvoj. V drugi epizodi serije o oploditvi z biomedicinsko pomočjo se bomo torej vrnili v preteklost, na začetek vsega. Spoznali bomo, kje in kdaj so se rojevale tovrstne revolucionarne ideje, koliko vztrajnosti je bilo potrebne in tudi trme, da se je tehnologija uveljavila in obdržala. Ne bomo spregledali niti začetkov pri nas.

Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, Bobo

Esad Hamzić

Medicinske sestre že več kot 10 let opozarjajo na kadrovsko podhranjenost, posledično se zaposleni soočajo s povečanim obsegom dela in napornim urnikom. Epidemija novega koronavirusa je stanje le še zaostrila, za mnoge zdravstvene delavce je bil pritisk premočan. Svoje poglede na razmere in aktualna vprašanja sta predstavili predsednica krovne zbornice zdravstvene nege Monika Ažman in diplomirana medicinska sestra, ki dela na covidnem oddelku DTS, Irena Stopar. Prisluhnite oddaji Pogovor o.

Danielle Drachmann og hendes to børn lider af en sjælden lidelse, som giver uforklarligt lavt blodsukker (idiopathic ketotic hypoglycemia). I et helt usædvanligt samarbejde med to eksperter har hun skabt skelsættende forskningsresultater og en aktiv international patientforening, Ketotic Hypoglycemia International. Patientforeningen har samlet familier og forskere fra hele verden om en medicinsk artikel, der samler al den nuværende viden om det medicinske mysterium og det har hjulpet patienter til at få anerkendt deres uforklarlige lave blodsukker og dermed endelig givet dem adgang til livsvigtig lægehjælp, udredning og behandling. Forsker Jacob Sten Petersen, som er professor og Head of Stem Cell R&D, Novo Nordisk, og patienten Danielle Drachmann fortæller, hvordan de sammen med en tredje partner, Henrik Boye Thybo Christesen, som er professor og leder af det Nationale Center for Kompliceret Hypoglykæmi på Odense Universitetshospital, har samarbejdet og anvendt patienter og pårørendes viden og indsigt til at gør en stor forskel. Trekløveret har endnu en artikel undervejs, som potentielt kan gøre en stor forskel for mennesker med Down Syndrom. Fundamentet for deres arbejde er et ligeværdigt samarbejde mellem forskere fra industrien, forskere fra sundhedssektoren og patienter og de pårørende. Lærke Sødring Nielsen har redigeret og Line Gade er vært og har tilrettelagt episoden. Podcasten udgives af firmaet Sundhedskommunikation.

Stanje v zdravstveni negi je alarmantno, piše v pismu vladi Zbornica zdravstvene in babiške nege. Predvsem v bolnišnicah ni več mogoče zagotavljati kakovostne in varne obravnave, ponekod že omejujejo sprejeme bolnikov, saj medicinske sestre dnevno zapuščajo poklic in iščejo lažje delo. V Sloveniji je 23 tisoč medicinskih sester, v največji bolnišnici, UKC Ljubljana, 3740. Tu že dolgo bijejo plat zvona, v času epidemije jih je odšlo 300, samo letos skoraj že 100. Za enako plačo raje delajo v trgovini za blagajno.

This is „Easy Croatian“ – a weekly podcast brought to you by SBS Croatian and the Croatian Studies Centre at Macquarie University. “Easy Croatian” is intended for those learning or wanting to brush up their Croatian. News is written in simpler and shorter sentences and read at a slower pace. Before we move on to the feature, you will hear some of the more complex vocabulary and expressions, followed by their English translations. The transcript, as well as a short quiz, can be found below.

Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Radio Slovenija

Policija je uporabila prekomerno uporabo sile zoper mirne protestnike, ob tem pa je spodbujala konflikte. To protestniki očitajo policiji med protestom v Ljubljani minuli petek, zato so napovedali pritožbo in prijavo suma storitve kaznivih dejanj. Kot so opozorili v Pravni mreži za demokracijo, policijska represija ne bo ostala spregledana in zakrita.Policija je sicer zavrnila očitke nevladnih organizacij, češ da je na protestu popisovala udeležence glede na njihovo etnično pripadnost in poudarila, da na protestih enako obravnava vse kršitelje. V oddaji tudi: - Ustavna obtožba zoper Janšo za koalicijo poskusna serija za Zorčiča - Medicinske sestre na Ptuju: "Iz službe nas kličejo tudi v prostem času!" - Obetajo se novi turistični boni, a manjše vrednosti in tudi za šport in kulturo

This is „Easy Croatian“ – a weekly podcast brought to you by SBS Croatian and the Croatian Studies Centre at Macquarie University. “Easy Croatian” is intended for those learning or wanting to brush up their Croatian. News is written in simpler and shorter sentences and read at a slower pace. Before we move on to the feature, you will hear some of the more complex vocabulary and expressions, followed by their English translations. The transcript, as well as a short quiz, can be found below.

Doktorica Maša Čater, z Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, je vsestranska možanska navdušenka, ki smo jo v naši oddaji že imeli priložnost spoznati. Tokrat v ospredje postavljamo: stres. Slišali bomo, s katerimi odgovori je že postregla raziskava o posledicah stresa v zgodnjem otroštvu in njegovega vpliva na možgane pri miškah. Zakaj je prav to obdobje tako pomembno? Katere paralele lahko povlečemo s človekom in katere s posledicami kroničnega stresa? Kakšno vlogo in potencial imajo pri tem matične celice? Vse to v oddaji, ki jo je pripravila Mojca Delač.

V množici zapisov, prispevkov in člankov, še zlasti na spletu in družbenih omrežjih, nekateri še vedno dvomijo v resničnost in točnost informacij o covidu. Ali je fotografija lahko dokaz, da novi koronavirus obstaja? Kaj pa dejstvo, da poznamo njegov genski zapis? Kaj se zgodi z virusom, ko covid prebolimo? Zakaj PCR test večkrat ponovijo? Kako učinkovito je cepivo? V Ultrazvoku tokrat na vprašanja o novem koronavirusu in covidu odgovarja najbolj ugledna slovenska virologinja akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Avtorja: Resman Rus K in Kolenc M, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani. Opis: Virus SARS-CoV-2, posneta z transmisijskim elektronskim mikroskopom JEOL TEM-1400 Plus; negativno kontrastiranje 2% FWK; povečava 100 000x in 80 000x.

Nedeljska reportaža se razgleduje po življenju in delu patronažnih medicinskih sester, ki jih kljub čudnim časom ohranjanja razdalje brez pomisleka spustimo čez domači prag. Vemo namreč, da nam lahko pomagajo z zdravilom, novimi povoji ali pa že samo s toplimi, prijaznimi besedami, ki jim jih nikoli ne zmanjka. To, da so pri nas doma, je vendarle njihov poklic.

Tokrat bodo v Ultrazvoku govorile številke. Po sedmih mesecih se epidemija covida ne umirja, nasprotno – število okuženih v Sloveniji je preseglo mejo 100 okuženih na 100.000 prebivalcev. Koronavirus se širi med zdravstvenimi delavci, negovalnim osebjem, bolniki in oskrbovanci domov ter zavodov. Kako hitro narašča število novih primerov? Ali je v Sloveniji število okužb rekordno, ali so visoke številke le posledica večjega števila opravljenih testov na covid? Ali je zdaj delež hospitaliziranih in umrlih večji kot marca, aprila in maja? Kako kaže za naprej; kakšna jesen in zima se nam obetata? Na ta vprašanja bosta odgovorila fizik prof. dr. Leon Cizelj z Inštituta »Jožef Stefan« in biostatističarka prof. dr. Maja Pohar Perme z Medicinske fakultete v Ljubljani (Covid-19 sledilnik). Oba že od začetka spremlja podatke in modele o epidemiji novega koronavirusa. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: IJS

Če priznamo, ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu se je z novim koronavirusom okužilo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Konc

Novi koronavirus se je nepričakovano in hitro razširil po svetu. Še hitreje pa se o njem širijo teorije zarote. Najmočnejše orožje proti netočnim informacijam so dokazi in dejstva, ki izhajajo iz znanstvenih raziskav. Veliko podatkov o novem koronavirusu smo v Sloveniji pridobili z nacionalno raziskavo covid-19. V oddaji Ultrazvok bo z nami vodja raziskave prof. dr. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. O izsledkih raziskave, ukrepih in o življenju z virusom v prihodnje se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay

Novi koronavirus se je nepričakovano in hitro razširil po svetu. Še hitreje pa se o njem širijo teorije zarote. Najmočnejše orožje proti netočnim informacijam so dokazi in dejstva, ki izhajajo iz znanstvenih raziskav. Veliko podatkov o novem koronavirusu smo v Sloveniji pridobili z nacionalno raziskavo covid-19. V oddaji Ultrazvok bo z nami vodja raziskave prof. dr. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. O izsledkih raziskave, ukrepih in o življenju z virusom v prihodnje se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay

Nacionalna raziskava covid-19 pod vodstvom prof. Petrovca je razkrila, da je v Sloveniji prišlo v stik z novim koronavirusom veliko več prebivalcev od predvidevanj, vendar še vedno premalo, da bi nas to obvarovalo pred novimi okužbami. Kaj nam torej ta podatek pove? V oddaji Ultrazvok izsledke študije komentiramo s priznanim imunologom prof. dr. Alojzom Ihanom z Medicinske fakultete v Ljubljani. Kateri podatek ga je presenetil, zaradi katerega pa je zaskrbljen? Kako bo s šolo, dopusti, šprtnimi dogodki in koncerti? Ali nam izsledki raziskave že kaj povedo o poteku epidemije v naslednjih tednih in mesecih? Odgovori v Ultrazvoku – s prof. Ihanom se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: BoBo

V tokratnem Ultrazvoku s strokovnjakoma preverjamo ukrepe, s katerimi lahko zmanjšamo možnost okužbe z novim koronavirusom. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, naj upoštevamo naslednje preventivne ukrepe: -tIzogibajmo se tesnim stiskom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni. -tNe dotikajmo se oči, nosu in ust. -tUpoštevajmo pravila higiene kašlja. -tRedno si umivajmo roke z milom in vodo ter uporabljamo razkužilo za roke. -tIzogibajmo se zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi. -tČe zbolimo, ostanimo doma. V oddaji Ultrazvok odgovarjata in pojasnjujeta: doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik in prof. dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: jackmack34/ pixabay

Prof. dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani je strokovnjak za koronaviruse. Vodi osrednji slovenski laboratorij za prepoznavanje virusnih okužb – kamor spada tudi novi koronavirus. Ves čas spremlja razmere v Sloveniji, v naši soseščini in drugje po svetu. Opozarja, da se je stanje zdaj precej in bistveno spremenilo. V laboratoriju so zato že podaljšali delovni čas in se pripravili tudi na epidemijo večjih razsežnosti. Ker v teh dneh telefon prof. Petrovca ves čas zvoni, v Ultrazvoku odgovarja na pogosta vprašanja ljudi; med drugim tudi o razkužilih in maskah. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: EPA

Novi koronavirus, ki povzroča virusno pljučnico, se iz Kitajske širi po svetu; s prvimi primeri v Evropi je vse bliže tudi Sloveniji. Okužba lahko poteka blago – kot prehladno obolenje, lahko pa se težko zaplete z virusno pljučnico. Zdaj je že znano, da se novi koronavirus prenaša z živali na človeka in tudi s človeka na človeka. Prenaša se kapljično z bližnjim stikom z okuženo osebo in tudi z okuženimi predmeti. Podrobneje o novem koronavirusu v oddaji Ultrazvok Infektologinja Barbara Bitežnik s Klinike Golnik in prof. dr. Miroslav Petrovec, ki vodi Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, kjer je osrednji slovenski laboratorij za prepoznavanje virusnih okužb – tudi novega koronavirusa. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: CDC/Dr. Fred Murphy/ PublicDomain

Psihoterapevt bo vaše težave verjetno povezal z očetom ali mamo, družinski terapevt bo morda rekel: To kar se dogaja je v kontekstu tvoje družine, hipnoza pa ima večjo moč kot vaša volja, ker ima kontakt z Vašo podzavestjo. Tako so zapisali na straneh hipnoterapije, besede pa smo izbrali, ker smo v zdravstveni Svetovalnici govorili o pomoči otrokom s pomočjo medicinske hipnoze. Naša gostja je bila pediatrinja Helena Mole, ki s hipnozo pomaga otrokom pri različnih težavah.

Depresija ne izbira; prizadene lahko vsakogar izmed nas. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njo vsaj enkrat v življenju zboli kar vsak šesti človek. Blage depresije lahko izzvenijo same, pri hujših oblikah pa je treba poiskati ustrezno pomoč. Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila – antidepresive. Prav odkritje slovenskih raziskovalcev na široko odpira pot novim antidepresivom, ki delujejo veliko hitreje od teh, ki jih zdravniki predpisujejo zdaj. Olajšanje nekaterih simptomov se namreč pokaže že vsega dve uri po zaužitju. Podrobneje v oddaji Ultrazvok akad. prof. dr. Robert Zorec iz Medicinske fakultete v Ljubljani, psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje in Iztok Konc. Foto: MMC RTV SLO

Medicina in zgodovina. Dve področji, ki jima je skoraj vse življenje posvetil dr. Elko Borko, upokojeni zdravnik in predavatelj na medicinskih fakultetah v Ljubljani in v Mariboru. Kot otrok narodno zavednih staršev je doživel nacistično izgnanstvo v Srbijo, se po vojni posvetil študiju medicine, opravil specializacijo iz ginekologije in vrsto let vodil Kliniko za ginekologijo UKC Maribor. Je zaslužni profesor Univerze v Mariboru in pri petinosemdesetih letih dejaven član Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije. Zadnjih pet let je predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva in Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture v Mariboru. Z njim se bo pogovarjal Stane Kocutar.

Radna skupina Cochrane izradila je brojne recenzije vezane za zaštitu zdravlja na radu, a neke od njih izravno se odnose na zaštitu zdravlja zdravstvenih radnika. U ožujku 2018. godine objavili su novi pregled koji se pozabavio upravo tom temom, istražujući dokaze o postupanju s lijekovima koji mogu biti opasni za osoblje. Kurinchi Selvan Gurusamy, s Medicinske škole UCL u Londonu, objasnio je što su pronašli, Nina Raguž, suradnica hrvatskog Cochranea, prevela je razgovor, a Irena Zakarija-Grković iz Hrvatskog Cochranea s Medicinskog fakulteta u Splitu će nam ga pročitati.

Radna skupina Cochrane izradila je brojne recenzije vezane za zaštitu zdravlja na radu, a neke od njih izravno se odnose na zaštitu zdravlja zdravstvenih radnika. U ožujku 2018. godine objavili su novi pregled koji se pozabavio upravo tom temom, istražujući dokaze o postupanju s lijekovima koji mogu biti opasni za osoblje. Kurinchi Selvan Gurusamy, s Medicinske škole UCL u Londonu, objasnio je što su pronašli, Nina Raguž, suradnica hrvatskog Cochranea, prevela je razgovor, a Irena Zakarija-Grković iz Hrvatskog Cochranea s Medicinskog fakulteta u Splitu će nam ga pročitati.

Radna skupina Cochrane izradila je brojne recenzije vezane za zaštitu zdravlja na radu, a neke od njih izravno se odnose na zaštitu zdravlja zdravstvenih radnika. U ožujku 2018. godine objavili su novi pregled koji se pozabavio upravo tom temom, istražujući dokaze o postupanju s lijekovima koji mogu biti opasni za osoblje. Kurinchi Selvan Gurusamy, s Medicinske škole UCL u Londonu, objasnio je što su pronašli, Nina Raguž, suradnica hrvatskog Cochranea, prevela je razgovor, a Irena Zakarija-Grković iz Hrvatskog Cochranea s Medicinskog fakulteta u Splitu će nam ga pročitati.

Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje so sporočili, da so opazili porast primerov mišje mrzlice. Če običajno v Sloveniji zabeležimo do dvajset primerov letno, so letos že samo do sredine maja obravnavali kar petinsedemdeset bolnic in bolnikov. Med njimi je bilo 59 moških in 16 žensk; največ iz jugovzhodne Slovenije. Vsi oboleli so bili hospitalizirani, umrl ni nihče. Ker se mišja mrzlica lahko nevarno zaplete in konča tudi s smrtnim izidom, v oddaji Ultrazvok tudi o zaščiti pred okužbo. Iztok Konc se je pogovarjal z akademikinjo prof. dr. Tatjano Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je enega od povzročiteljev mišje mrzlice pred desetletji odkrila v Dobravi pri Žužemberku. Foto: Alexas_Fotos/ Pixabay

Zdravnica in nevrobiologinja, profesorica na Inštitutu za patološko fiziologijo ljubljanske Medicinske fakultete, soustanoviteljica in predsednica Sinapse.

Prav v dneh, ko se del strokovne in širše javnosti sprašuje, ali je mladi kitajski raziskovalec dvema deklicama pred rojstvom spremenil genski zapis, najdemo na policah slovenskih knjigarn in knjižnic svež prevod knjige z naslovom Gen: intimna zgodovina. Avtor poljudno-znanstvenega dela je Pulitzerjev nagrajenec ameriški zdravnik Siddhartha Mukherjee. V svoji novi uspešnici je orisal zgodovino in nakazal prihodnost genetike; vede, ki preučuje naš dedni zapis. Izpostavil je njene svetle dosežke kot tudi škodljive, moralno in etično sporne. Knjigo je prelistal Iztok Konc, njeno vsebino pa komentira prof. Radovan Komel iz Medicinske fakultete v Ljubljani. Pridružite se nam v oddaji Sobotno branje.

Prvi letošnji primeri okužb z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji so razlog, da smo se za oddajo Ultrazvok srečali z virologinjo akad. prof. dr. Tatjano Avšič Županc, ki vodi osrednji slovenski laboratorij za diagnostiko in dokazovanje okužb z virusom Zahodnega Nila. Ta deluje pod okriljem Medicinske fakultete v Ljubljani. Doktorice Avšič Županc prisotnost virusa pri nas ne preseneča, skrbi pa jo podatek, da je v Evropi zaradi vročice Zahodnega Nila letos umrlo že 90 ljudi. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mikadago/ Pixabay, cc

Transplantacija jetre je glavna mogućnost liječenja osoba s teškom, uznapredovalom bolešću jetre, međutim to je izazovan postupak, koji može dovesti do ozbiljnih komplikacija. Cochrane hepato-bilijarna skupina je provela nekoliko pregleda tražeći u literaturi dokaze bolje od postojećih, pa novi pregled, iz ožujka 2017.,istražuje imunosupresivnu terapiju s ciljem sprječavanja odbacivanja presađene jetre od strane organizma. Vodeći autor, Kurinchi Gurusamy iz UCL Medical School u Londonu u Velikoj Britaniji objašnjava nam što su našli. Iva Mikulić sa Klinike za kirurgiju Sveučilišne kliničke bolnice Mostar prevela je razgovor i govorit će nam o tome.

Kam nas pelje hiter tempo življenja in izzivi današnjega časa? Ko smo mirni in v stiku sami s sabo, se lahko povežemo z ljudmi, okolico. Ko se naučimo čutit sebe in se poslušat, ne preživljamo dni več samo zato ker nam je življenje dano, ampak uživamo v trenutku. Z dvema doktoricama, in po naključju sta obe Tini, smo razpredale o izzivih današnjega časa, meditaciji in logosintezi, delu na sebi, o tem kaj nam pomenii sreča in kaj sploh je uspeh. Tina Bončina, dr.med., psihoterapevt,je končala študij transakcijske analize pri dr. Zoranu Milivojeviću in znanje nadgrajevala tudi na podiplomskem študiju psihoterapije na Katedri za psihoterapijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Je prva slovenska terapevtka logosinteze, izobraževanje je končala pri dr. Willemu Lammersu. Po študiju medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je opravila sekundariat na Kliničnem centru in nato sedem let delala na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Kot direktorica Zavoda Psihofiza opravlja individualno in partnersko terapijo ter terapijo otrok in mladostnikov. Vodi tudi delavnice in izobraževanja z različnih področij mentalnega zdravja. V slovenščino je prevedla knjigo dr. Zorana Milivojevića: Igre, ki jih igrajo narkomani (2013), ki je izšla pri založbi Modrijan. Dr. Tina Košir je doktorica filozofije. V okviru doktorskega študija je proučevala indijske filozofijo in religijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je tudi dolgoletna praktikantka in učiteljica joge in meditacije. Vodi tečaje Joga – pot navznoter in pripravlja poljudna predavanja o zgodovini, filozofiji in kulturi joge.

Dum quiz med dumme gæster og dumme spørgsmål

Predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Zvonka Zupanič Slavec pravi, da je veda brez preteklosti kot človek brez spomina. Profesorica je pri Slovenski matici pred kratkim izdala obsežno monografijo o zgodovini zdravstva in medicine na Slovenskem. Za zdaj sta izšli dve knjigi, ki obsegata tisoč strani in dva tisoč dvesto slikovnih prilog. Profesorica Zupanič Slavec nam v monografiji približa razvoj zdravstvene dejavnosti in stroke na Slovenskem, hkrati pa nas tudi spomni na zdravstvene delavke in delavce, ki so s svojim izjemnim delom obogatili svetovno zakladnico medicinskega znanja, s svojim nesebičnim trudom pa pomagali bolnim in njihovim bližnjim. V oddaji Glasovi svetov bomo prelistali monografijo Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Avtorico – zdravnico, ki se je specializirala za zgodovino medicine – prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec z Medicinske fakultete v Ljubljani je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Medicinska fakulteta v Ljubljani

Läkaren och forskaren Björn Olsen kombinerar två stora intressen i sitt yrkesliv: fåglar och infektionssjukdomar. Han säger att han borde kalla sig medicinsk ornitolog, en specialitet som inte finns. Björn Olsen arbetar som läkare vid Akademiska sjukhuset. Där driver han bland annat en klinik för utredningar av fästingburna sjukdomar. Han forskar också om infektionssjukdomar som professor vid Uppsala universitet. Han har otaliga gånger citerats och intervjuats i ämnet smittsamma sjukdomar, inte minst när fågelinfluensan och svininfluensan har dominerat rubrikerna.Björn Olsen säger sig blir arg och ledsen av dumhet i organisationer. Han ser också en skönhet, säger han, i att rasera egna och andras vetenskapliga "sandslott".Lisen Forsberg Liselotte.forsberg@sverigesradio.se