Podcasts about ludwiga

Rudolfinum nechala k příležitosti svého 50. výročí postavit Česká spořitelna. 7. února je 140 let, kdy se tento novorenesanční dům otevřel. Slavnostní večer za přítomnosti ředitele spořitelny, architektů Josefa Schulze a Josefa Zítka a pražské smetánky vyvrcholilo koncertem, na kterém zazněla jako první skladba svěcení domu od Ludwiga van Beethovena.Všechny díly podcastu Mozaika můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Rudolfinum nechala k příležitosti svého 50. výročí postavit Česká spořitelna. 7. února je 140 let, kdy se tento novorenesanční dům otevřel. Slavnostní večer za přítomnosti ředitele spořitelny, architektů Josefa Schulze a Josefa Zítka a pražské smetánky vyvrcholilo koncertem, na kterém zazněla jako první skladba svěcení domu od Ludwiga van Beethovena.Všechny díly podcastu Mozaika můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Rudolfinum nechala k příležitosti svého 50. výročí postavit Česká spořitelna. 7. února je 140 let, kdy se tento novorenesanční dům otevřel. Slavnostní večer za přítomnosti ředitele spořitelny, architektů Josefa Schulze a Josefa Zítka a pražské smetánky vyvrcholilo koncertem, na kterém zazněla jako první skladba svěcení domu od Ludwiga van Beethovena.Všechny díly podcastu Mozaika můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Rudolfinum nechala k příležitosti svého 50. výročí postavit Česká spořitelna. 7. února je 140 let, kdy se tento novorenesanční dům otevřel. Slavnostní večer za přítomnosti ředitele spořitelny, architektů Josefa Schulze a Josefa Zítka a pražské smetánky vyvrcholilo koncertem, na kterém zazněla jako první skladba svěcení domu od Ludwiga van Beethovena.Všechny díly podcastu Mozaika můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Rudolfinum nechala k příležitosti svého 50. výročí postavit Česká spořitelna. 7. února je 140 let, kdy se tento novorenesanční dům otevřel. Slavnostní večer za přítomnosti ředitele spořitelny, architektů Josefa Schulze a Josefa Zítka a pražské smetánky vyvrcholilo koncertem, na kterém zazněla jako první skladba svěcení domu od Ludwiga van Beethovena.Všechny díly podcastu Mozaika můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Rudolfinum nechala k příležitosti svého 50. výročí postavit Česká spořitelna. 7. února je 140 let, kdy se tento novorenesanční dům otevřel. Slavnostní večer za přítomnosti ředitele spořitelny, architektů Josefa Schulze a Josefa Zítka a pražské smetánky vyvrcholilo koncertem, na kterém zazněla jako první skladba svěcení domu od Ludwiga van Beethovena.

Rudolfinum nechala k příležitosti svého 50. výročí postavit Česká spořitelna. 7. února je 140 let, kdy se tento novorenesanční dům otevřel. Slavnostní večer za přítomnosti ředitele spořitelny, architektů Josefa Schulze a Josefa Zítka a pražské smetánky vyvrcholilo koncertem, na kterém zazněla jako první skladba svěcení domu od Ludwiga van Beethovena.

Rudolfinum nechala k příležitosti svého 50. výročí postavit Česká spořitelna. 7. února je 140 let, kdy se tento novorenesanční dům otevřel. Slavnostní večer za přítomnosti ředitele spořitelny, architektů Josefa Schulze a Josefa Zítka a pražské smetánky vyvrcholilo koncertem, na kterém zazněla jako první skladba svěcení domu od Ludwiga van Beethovena.

Rudolfinum nechala k příležitosti svého 50. výročí postavit Česká spořitelna. 7. února je 140 let, kdy se tento novorenesanční dům otevřel. Slavnostní večer za přítomnosti ředitele spořitelny, architektů Josefa Schulze a Josefa Zítka a pražské smetánky vyvrcholilo koncertem, na kterém zazněla jako první skladba svěcení domu od Ludwiga van Beethovena.

Rudolfinum nechala k příležitosti svého 50. výročí postavit Česká spořitelna. 7. února je 140 let, kdy se tento novorenesanční dům otevřel. Slavnostní večer za přítomnosti ředitele spořitelny, architektů Josefa Schulze a Josefa Zítka a pražské smetánky vyvrcholilo koncertem, na kterém zazněla jako první skladba svěcení domu od Ludwiga van Beethovena.

W nowym odcinku programu "Rezerwacja" Katarzyna Janowska rozmawia z Elżbietą Penderecką, Anną Smolar i Julią Wyszyńską. W Warszawie odbędą się premiery "Czarnej Maski" i "Orfeusza". Elżbieta Penderecka wspominała najważniejsze dzieła męża i opowiedziała o 55 latach wspólnego życia. Prezes Zarządu Stowarzyszenia im. Ludwiga van Beethovena zaprasza na nową inscenizację opery Krzysztofa Pendereckiego "Czarna Maska" w ramach 6. edycji Międzynarodowego Festiwalu Muzyki Europy Środkowo-Wschodniej "Eufonie". Premiera 22.11.24 na scenie Teatru Wielkiego – Opery Narodowej w Warszawie. Anna Smolar i Julia Wyszyńska zapraszają spektakl "Orfeusz" w TR Warszawa. To nowe spojrzenie na mit Orfeusza i Eurydyki. Twórczynie i twórcy poruszają temat żałoby, jej przeżywania i życia po stracie. Premiera 30.11.24 w TR Warszawa. Polecimy widzom "Rezerwacji" również kilka nowości kulturalnych i tytułów, na które warto zwrócić uwagę.

- W niedzielę Książek Piano Duo wykona Rondo alla Polacca Ignacego Dobrzyńskiego. Będzie to zapowiedź płyty, która ukaże się we wrześniu dzięki współpracy Stowarzyszenia im. Ludwiga van Beethovena i Polskiego Radia. Będzie ona zawierała utwory na cztery ręce Józefa Elsnera, który ten gatunek wprowadzał do Polski - mówiła w Dwójce Ewa Siemdaj, dyrektor artystyczna VI Festiwalu romantycznych kompozycji "Elsner i jego następcy".

Chcete-li podpořit Studio Svobodného přístavu, můžete tak učinit v krypto i korunách! Pravidelná podpora a LN: https://opristavu.urza.cz/ BTC: bc1qwy8l3w0v826amd69h4awpt9hee6srxn4gk2cpg LTC: ltc1q2w2zezyj4anh3v428msf9kqvzelt76n62ys93h Číslo účtu: 2201359764/2010; variabilní symbol: 6 ------ Vláďa Krupa přeložil knihu Torie peněz a úvěru z pera Ludwiga von Misese; jde o jedno z jeho raných děl, ve kterých ještě nepřistupuje k praxeologii tak komplexně jako třeba v Lidském jednání, což může usnadnit pochopení jeho vývoje. Ve videu rozebíral Vláďa jednu kapitolu knihy za druhou; jejich obsah jsme prokládali čtením úryvků i nejrůznějšími postřehy k životu autora či – nejen – rakouské ekonomii. Prosím, napište do komentářů, jak se Vám tento formát líbí. – Vladimír Krupa; dlouholetý přispěvatel na Mises.cz; libertarián; spolupracovník Liberálního institutu; překladatel libertariánských knih – Urza (www.urza.cz); autor knihy Anarchokapitalismus; tvůrce Svobodného přístavu; spoluzakladatel a hlava Institutu Ludwiga von Misese; člen předsednictva Svobody učení; učitel ve svobodné škole Ježek bez klece

Beethovenův festival letos zahájí Smetanova Má vlast. Cyklus symfonických básní zazní v Teplicích ve čtvrtek 23. května večer, v šedesátileté historii festivalu to bude teprve podruhé. Úvodní koncert bude řídit dirigent původem z Kanady. Následovat bude dalších osmnáct festivalových koncertů na deseti místech po celém kraji.

7.mája uplynulo 200 rokov od premiéry Deviatej symfónie d moll Ludwiga van Beethovena s Ódou na radosť. Predstavíme si toto veľkolepé hudobné dielo a okolnosti jeho vzniku. 9.mája si pripomíname Deň Európy, priblížime si tento sviatok a tiež to, že Deviata symfónia d moll s Ódou na radosť sa stala európskou hymnou. V pokračovaní cyklu RSI 20 rokov SR v EÚ predstavíme Bulharsko.

Świętujemy 200. wykonanie IX Symfonii Ludwiga van Beethovena. Według Hectora Berlioza dała ona początek nowoczesnej muzyce. Więcej o tym dziele opowiedzieli w audycji "Filharmonia Dwójki" Aneta Markuszewska, Tomasz Konieczny, Daniel Miecznikowski i Antoni Wit.

- Na zaproszenie pani Elżbiety Pendereckiej podczas Festiwalu Ludwiga van Beethovena co roku z Filharmonią Poznańską prezentujemy nieznane opery. Darius Milhaud to znany kompozytor, "Biedny marynarz" jest dostępny w nagraniach, lecz "Salade" nie miała tego szczęścia. To utwór, który zatonął w odmętach historii - mówił Łukasz Borowicz w przerwie koncertu w ramach 28. Wielkanocnego Festiwalu Ludwiga van Beethovena, którego słuchaliśmy na antenie Dwójki.

- Hasło "Beethoven i filozofowie" być może dla niektórych jest zadziwiające, przecież sam Beethoven nie był filozofem. Urodził się w epoce oświecenia, a zmarł w epoce romantyzmu, to będzie tematem jednego z następnych festiwali, jak to właściwie z nim jest: klasyk czy romantyk? Immanuel Kant wywarł wielki wpływ na młodego Beethovena, to jest udowodnione - podkreśliła w Dwójce Joanna Wnuk-Nazarowa, zapraszając na 28. edycję Wielkanocnego Festiwalu Ludwiga van Beethovena.

V sklopu 7. Zimskega festivala je sinoči v Slovenski filharmoniji nastopila pianistka Olga Kern. Koncertni program je zaznamoval kontrasten preplet del Ludwiga van Beethovna, Roberta Schumanna, del iz ruske zakladnice klasične glasbe ter ameriškega skladatelja Georga Gershwina, ki z jazzovskimi elementi povezuje svetova klasične in popularne glasbe. Razstava del Vincenta van Gogha iz muzeja Kröller-Müller na Nizozemskem bo v letu in pol obiskala še tretje razstavišče v Italiji. Po Rimu, kjer si jo je ogledalo 600.000 obiskovalcev, in Milanu bo v prihodnjih mesecih na ogled v Trstu. Med 22. februarjem in 30. junijem jo bo gostil muzej Revoltella. V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem bodo 1. marca odprli razstavo o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser. Zbirka je last Elanovega tehnologa Jurija Vogelnika, ki je Stenmarka kot serviser spremljal na vseh poteh v njegovi zlati dobi smučanja.

V zadnjih dveh oddajah poslušamo koncerta, ki sta bila aprila v dvorani Tria Lorenz na Akademiji za glasbo v Ljubljani v sklopu cikla Solo e da camera in avgusta v ljubljanskem Mestnem muzeju kot del festivalu Spectrum Imaga Sloveniae. Na teh koncertih je nastopil godalni kvartet Opifex, ki ga sestavljajo violinista Nikola Pajanović in Laura de Wolff, violistka Rebeka Skok ter violončelistka Sara Čano. Kako so osnovali zasedbo, kaj najraje igrajo in kakšne načrte imajo glasbeniki za naprej, bosta povedali Rebeka Skok in Sara Čano ob Godalnem kvartetu št. 3 Janija Goloba in Godalnem kvartetu v F-duru, op. 18 št. 1 Ludwiga van Beethovna.

V okviru največjega koncertnega abonmaja Akademije za glasbo je maja v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija. Z njim so zaigrali trije študenti, tokrat se posvečamo violinistki Kaji Sešek, ki je za svoj nastop izbrala nekoliko daljši koncert – Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 Ludwiga van Beethovna. Enega danes najbolj znanih, priljubljenih in izvajanih violinski koncertov, ki pa na svoji praizvedbi ni bil najbolje sprejet. Verjetno tudi zato, ker takratni solisti ni imel časa, da bi ga zvadil – note je namreč dobil le dva dni pred nastopom. Kaja Sešek se je začela učiti violino pri petih letih pri očetu Arminu Sešku. Leta 2012 je postala dijakinja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, leta 2017 pa je postala študentka Akademije za glasbo, kjer je zaključila dodiplomski študij v razredu Gorjana Košute. Od septembra 2022 študira na Kraljevem glasbenem kolidžu v Londonu pri Detlefu Hahnu.

Začenjamo cikel oddaj, ki jih poleti posvečamo uveljavljenim glasbenikom, pri čemer pa v oddajah poslušamo njihove približno 10 let stare posnetke, torej posnetke iz časa, ko so se šele začeli uveljavljati na svoji glasbeni poti. Prvo posvečamo pianistki Meti Fajdiga, ki je z učenjem klavirja začela pri sedmih letih na glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini pod vodstvom Helene Plesničar. Diplomirala je na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Tatjane Ognjanovič, nato pa študij klavirja nadaljevala še na Visoki šoli za umetnost v Zϋrichu pod vodstvom Konstantina Šerbakova. Svoje glasbeno znanje je dodatno izpopolnjevala na glasbenih seminarjih pri Igorju Lazku. Aprila leta 2013 je v koprskem studiu Hendrix posnela Sonato za klavir št. 23 v f-molu, Appassionato, op 57 Ludwiga van Beethovna.

Ime tedna in meseca je Primož Roglič, kolesar, ki je po vseh zapletih nepozabne 20. etape Gira ohranil mirno kri, ob izjemni podpori navijačev vztrajal do konca in zmagal na posamičnem kronometru iz Trbiža na Svete Višarje. Z osvojeno rožnato majico in končno zmago se je zapisal v zgodovino kot prvi Slovenec z osvojeno tri tedensko dirko po Italiji. Kandidata sta bila še:  Andrej Predin, pisatelj, ki je za knjigo Arlan pod preprogo prejel desetnico, nagrado Društva slovenskih pisateljev za najboljše izvirno otroško ali mladinsko leposlovno delo. V zgodbi otrokom približa stisko begunstva s pomembnim sporočilom, da se z drznostjo, pogumom, pravičnostjo in verjetjem vase vse lahko spremeni na bolje.  Nejc Kamplet, pianist, ki je v nemškem Meiningenu prejel drugo nagrado na mednarodnem tekmovanju Hans von Bülow. V konkurenci 117 pianistov iz 34 držav so ga nagradili tudi za najboljšo izvedbo dela Ludwiga van Beethovna, s štipendijo sklada Richarda Wagnerja in s povabili za izvedbo več recitalov v prihodnji koncertni sezoni. 

- Uważam, że szkoła holenderska nie tyle jest warta pokazania, co konieczna do zobaczenia. Wybór padł akurat na te trzy balety z muzyką Ludwiga van Beethovena, co jeszcze podnosi rangę tego przedstawienia - mówił w "Wybieram Dwójkę" Krzysztof Pastor, dyrektor Polskiego Baletu Narodowego, przed zaplanowaną na czwartek (18.05) premierą baletową w Teatrze Wielkim - Operze Narodowej pt. "Beethoven i szkoła holenderska".

Pokud se vám přednáška líbila a shledáváte ji hodnotnou, prosím, pošlete dobrovolný příspěvek v krypto či korunách! Pravidelná podpora a LN: https://opristavu.urza.cz/ BTC: bc1qqs0sutxykl5h97xa0fcu4qaptvkvq5ecm52qn9 LTC: ltc1qpcnumcpvx2a77p0shkxwawc555nepy25l0n090 Číslo účtu: 2201359764/2010; variabilní symbol: 5 -------- Když se mi ozvali z Donum Felix, abych jim přišel povídat o rakouské ekonomické škole, udělalo mi to obrovskou radost; rovnou jsem pořádal, zda bych s nimi nemohl strávit celý den, čemuž vyhověli – a pro mě to byl den velice příjemný, přínosný, plný objevování i velkých zážitků. Během besedy o rakouské ekonomii jsme si představili její zakladatele a Ludwiga von Misese i Friedricha Augusta von Hayeka; včetně jejich hlavních přínosů ekonomii – těmi jsme se pak zabývali více do hloubky. Nakonec jsme ekonomii opustili a řešili anarchii (anarchokapitalismus) versus stát. – Urza (www.urza.cz); autor knihy Anarchokapitalismus; tvůrce Svobodného přístavu; spoluzakladatel a hlava Institutu Ludwiga von Misese; člen předsednictva Svobody učení; učitel ve svobodné škole Ježek bez klece

Aprila je v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata v sklopu cikla Solo e da camera akademije za glasbo nastopil Kvintet kljunastih flavt v sestavi Eva Majcen, Ana Birsa Krušec, Urban Klančar, Lucija Bačič in Erazem Žgajnar. Flavtisti so se predstavili z raznovrstnim repertoarjem, ki je obsegal tako dela iz renesanse kot tudi iz baroka ter sodobnega datuma nastanka in tako po vrsti, kot so nastala, jih bomo slišali tudi v oddaji. Čakajo nas melodije: Anthonyja Holborna, Thomasa Morleyja, lsaaca Poscha, Antonia Vivaldija, Georga Philippa Telemanna in Paula Leenhoutsa (ki je tudi priredil melodiji Petra Shotta in Ludwiga van Beethovna).

W Warszawie odbywa się kolejna edycja Wielkanocnego Festiwalu Ludwiga van Beethovena, który tradycyjnie zakończy się w Wielki Piątek. Tego dnia zostanie wykonane między innymi Requiem c-moll Luigi Cherubiniego.… Czytaj dalej Artykuł 26. Festiwal Ludwiga van Beethovena pochodzi z serwisu Audycje Kulturalne.

- Zaczynamy od "IX Symfonii", bo właśnie w niej Beethoven przekroczył granicę nie tylko instrumentacji, którą trochę rozszerzył, ale przede wszystkim granicę rozumienia symfonii, która dotąd miała sztywne ramy - mówiła w Dwójce Joanna Wnuk-Nazarowa. To właśnie tym słynnym utworem rozpocznie się w najbliższą niedzielę w Warszawie (3.04) XXVI Wielkanocny Festiwal Ludwiga van Beethovena.

Mateusz Benedyk wskazuje, że proponowane zmiany oznaczają obniżkę podatków i ich obniżenie. W końcu mamy obniżkę podatków, która dotyczy w zasadzie wszystkich. Stwierdza, że takie rozwiązania powinny być wprowadzone od razu. Dyrektor generalny Instytutu Edukacji Ekonomicznej im. Ludwiga von Misesa stwierdza, że trudno krótko wytłumaczyć, na czym polega ulga dla klasy średniej. Jak zaznacza, Wprowadzenie tak skomplikowanych przepisów jest czymś wysoce niepożądanym. Im mniej ludzie tracą czasu na rozliczaniu podatku, tym lepiej. To, że ulga dla klasy średniej przechodzi do historii, to raczej dobrze. Nikt raczej nie straci na obecnych zmianach. Składka zdrowotna znów będzie mogła zostać odliczona przez przedsiębiorców od podatku. Ekonomista wskazuje, że odbiór społeczny zmian, które rząd postanowił wycofać, był bardzo negatywny. Żałować można, tylko że nie słuchano krytyków tych rozwiązań kiedy były one bardzo pośpiesznie wprowadzone z końcem zeszłego roku. Rozmówca Adriana Kowarzyka zachęca, aby system podatkowy upraszczać. Odnosi się do kwestii inflacji. Wskazuje, że była ona niedoszacowana w założeniach budżetowych. Można powiedzieć, że dzięki tej inflacji rząd tę korektę podatkową zrobić. Dzięki inflacji rząd stać na obniżki podatków. --- Send in a voice message: https://anchor.fm/radiownet/message

V Viteški dvorani Križank v Ljubljani bo ob 19-ih koncert v okviru mednarodnega glasbenega cikla Mladi virtuozi. V prvem delu bosta nastopila saksofonist Andrej Omejc in pianistka Sae Lee, v drugem pa se bosta predstavila basbaritonist Manuel Fuentes in pianist Stefan Pajanović. V slovenski filharmoniji bo ob 19.30 z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopila pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak. Na koncertu, ki ga bo vodil dirigent Simon Krečič, bo izvedla dva klavirska koncerta Ludwiga van Beethovna. Koncert bo uvedlo delo Naturae vox – Klic narave Alojza Srebotnjaka, pokojnega življenjskega sopotnika Dubravke Tomšič Srebotnjak.

K poslušanju naj vas privabijo zanimive téme, med njimi: narava kot navdih in 250-letnica rojstva Ludwiga van Beethovna na letošnjih klavirskih dnevih v Portorožu, razstava Neže Knez z naslovom "Predlogi in poskusi št.1: imaginacija, kontemplacija, morski pes" ter odmevi tradicionalnega Martinovanja na Proseku in milanski knjižni sejem. foto: iz projekta Neže Knez, vir: https://www.galerija-miklovahisa.si/

Na Slovensku stúpa počet ľudí, ktorí sa odmietajú očkovať proti Covidu-19. Čaká nás pritom masívna tretia vlna s delta variantom a podľa vedcov dostane Covid každý, kto očkovanie nemá. Z dát pritom vyplýva, že ľudia sa viac boja očkovania, ako smrti z Covidu, a to napriek tomu, že v druhej vlne zomrelo viac ako 12 tisíc ľudí a takmer každý Slovák má okolo seba niekoho, kto buď zomrel, alebo skončil na pľúcnej ventilácii. Ako je to možné? Kto je za to zodpovedný? Zuzana Kovačič Hanzelová sa na túto tému pýta reportéra Janka Krempaského. Zdroj zvukov: TA3 Odporúčanie: Slovensko vzdáva poctu jednému z najvýznamnejších sochárov našich Dejín. Alexander Trizuljak by mal tento rok 100 rokov a pri tej príležitosti jeho rodina, aj v spolupráci s Čiernymi dierami znovu osadila v Piešťanoch jeho plastiku Pocta deviatej symfónii Ludwiga van Beethovena. Ak máte čas, v piatok o piatej v kúpeľnom parku piešťany ju slávnostne odhalia. V Piešťanoch nájdete do konca septembra aj výstavu Alexandra Trizujaka v Dome umenia. To je môj zaujímavý tip na záver, dopočutia opäť zajtra. – Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na dobrerano@sme.sk – Všetky podcasty denníka SME nájdete na sme.sk/podcasty – Podporte vznik podcastu Dobré ráno a kúpte si digitálne predplatné SME.sk na sme.sk/podcast – Odoberajte aj denný newsletter SME.sk s najdôležitejšími správami na sme.sk/suhrnsme – Ďakujeme, že počúvate podcast Dobré ráno.

Cikel poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare posnetke danes uveljavljenih glasbenikov, nadaljujemo s Tanjo Sonc, in sicer bomo poslušali program, ki ga je za arhiv posnela v našem studiu leta 2009. Že do takrat se je s svojim igranjem večkrat dokazala in osvojila številne nagrade na državnih in številnih mednarodnih tekmovanjih. Bila je absolutna zmagovalka na tekmovanju Etude in skale v Zagrebu, prejela je Škerjančevo nagrado Srednje glasbene šole, na državnem tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG pa je prejela prvo nagrado in priznanje za doseženih vseh sto točk, posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe ter recital na poletnem festivalu Lent v Mariboru. Ob tej zmagi smo jo povabili v naš studio, kjer je posnela tudi Caprice Nicoloja Paganinija, Arietto na G-struni Lucijana Marije Škerjanca in Sonato op. 24 Ludwiga van Beethovna.

Na Slovensku stúpa počet ľudí, ktorí sa odmietajú očkovať proti Covidu-19. Čaká nás pritom masívna tretia vlna s delta variantom a podľa vedcov dostane Covid každý, kto očkovanie nemá. Z dát pritom vyplýva, že ľudia sa viac boja očkovania, ako smrti z Covidu, a to napriek tomu, že v druhej vlne zomrelo viac ako 12 tisíc ľudí a takmer každý Slovák má okolo seba niekoho, kto buď zomrel, alebo skončil na pľúcnej ventilácii. Ako je to možné? Kto je za to zodpovedný? Zuzana Kovačič Hanzelová sa na túto tému pýta reportéra Janka Krempaského. Zdroj zvukov: TA3 Odporúčanie: Slovensko vzdáva poctu jednému z najvýznamnejších sochárov našich Dejín. Alexander Trizuljak by mal tento rok 100 rokov a pri tej príležitosti jeho rodina, aj v spolupráci s Čiernymi dierami znovu osadila v Piešťanoch jeho plastiku Pocta deviatej symfónii Ludwiga van Beethovena. Ak máte čas, v piatok o piatej v kúpeľnom parku piešťany ju slávnostne odhalia. V Piešťanoch nájdete do konca septembra aj výstavu Alexandra Trizujaka v Dome umenia. To je môj zaujímavý tip na záver, dopočutia opäť zajtra. –  Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na dobrerano@sme.sk  –  Všetky podcasty denníka SME nájdete na sme.sk/podcasty  –  Podporte vznik podcastu Dobré ráno a kúpte si digitálne predplatné SME.sk na sme.sk/podcast  –  Odoberajte aj denný newsletter SME.sk s najdôležitejšími správami na sme.sk/suhrnsme  –  Ďakujeme, že počúvate podcast Dobré ráno.

Téměř tři staletí shromažďovali příslušníci rodu Lobkowiczů svou sbírku hudebnin, partitur, nástrojů. Sami byli často vynikajícími hudebníky, skladateli, zpěváky a také skladatele a hudebníky podporovali. V případě sedmého knížete z Lobkowicz natolik, až to skončilo bankrotem.

Téměř tři staletí shromažďovali příslušníci rodu Lobkowiczů svou sbírku hudebnin, partitur, nástrojů. Sami byli často vynikajícími hudebníky, skladateli, zpěváky a také skladatele a hudebníky podporovali. V případě sedmého knížete z Lobkowicz natolik, až to skončilo bankrotem.

Přesně před 194 lety, 26.března 1827, zemřel hudební skladatel Ludwig van Beethoven. Právě v těch dnech žil jeho synovec Karl u nás na Vysočině, konkrétně v Jihlavě.

- Wszyscy wiemy, w jakiej rzeczywistości żyjemy. W związku z tym, ci artyści zagraniczni, którzy byli zaproszeni, zostali przełożeni na kolejne lata. Zrobiliśmy jeden wyjątek dla Gábora Boldoczki, który 22 marca wystąpi z Polską Orkiestrą Sinfonia Iuventus pod dyrekcją Dawida Runtza - mówił szef Stowarzyszenia im. Ludwiga van Beethovena o zbliżającym się Festiwalu Beethovenowskim.

Do 10. ure lahko poslušate preostanek današnje Glasbene jutranjice, ki jo je pripravil Dejan Juravić. Tik zatem, pet čez deseto, bo na vrsti oddaja Zborovski panoptikum. Glasbena urednica Brigita Rovšek vas danes vabi k spremljanju koncertnega posnetka zbora in orkestra Bavarskega radia, na katerega se je novembra lani ujela glasba Arva Pärta. Dirigent Ivan Repušić je namreč za koncert v münchenski Herkulesovi dvorani izbral skladateljevi uglasbitvi Silvanove pesmi in sekvence Stabat Mater. Dopoldanski sklop glasbenih oddaj bo ob 11. uri in 25 minut zaokrožila oddaja Oddaljeni zvočni svetovi Tomaža Raucha. Tokrat boste lahko slišali lovske pesmi treh ljudstev iz skupine Algonkinov, ki po večini živijo v Kanadi. Posnetki so iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil ta del izročila še živ in je sproti nastajal. Ker so bili staroselci odvisni od lova, se je v glavnem nanašal na lov, vsak izmed njih pa je pel svoje pesmi, ki jih je dobil za darilo v sanjah. Peli so jih po navadi pred lovom in po njem, le izjemoma tudi kot spremljavo plesu. Popoldne najprej izpostavljamo oddajo Sobotni koncert. Ob 17. uri boste lahko poslušali posnetke s klavirskega recitala Igorja Levita, ki je osmega oktobra lani nastopil v dvorani Wigmore v Londonu. V Rusiji rojeni pianist z nemškim državljanstvom je tam za začetek izvedel Busonijeve klavirske transkripcije šestih koralnih preludijev Johannesa Brahmsa. Sledila je Klavirska sonata št. 8 v c-molu, op. 12, 'Patetična', Ludwiga van Beethovna, spored pa so zaokrožile Štiri resne pesmi, op. 121 Johannesa Brahmsa, ki so zvenele v klavirskih transkripcijah Maxa Regerja. Oddajo je pripravil glasbeni urednik Mihael Kozjek. Ob pol sedmih boste v oddaji Arsov sobotni večer glasbene urednice Tine Ogrin lahko poslušali glasbo Mikisa Theodorakisa, ob 20. uri pa vas vabimo k spremljanju oddaje Sobotni operni večer, ki bo tokrat v znamenju opere Thais Julesa Masseneta. Večina Massenetovih najboljših oper je zaslovela prav zaradi junakinj, nepozabnih žensk, ki imajo največkrat dvomljivo moralo, a so nadvse žive in očarljive – taka je tudi Thais. Nocojšnji posnetek je nastal v koronskem obdobju, zato bomo poslušali nekoliko skrajšano različico opere. Ustvarjalci so črtali baletni vložek v drugem dejanju ter občutno skrajšali 2. in 3. sliko zadnjega dejanja. V glavnih vlogah so nastopili: Nicole Chevalier (Thais), Josef Wagner (Atanael), Roberto Sacca (Nikias), Güneş Gürle (Palemon) in Sofia Vinnik (opatinja Albina).

Do 10. ure lahko spremljate preostanek Glasbene jutranjice; tokrat jo je pripravila glasbena urednica Vesna Volk. Drugi sklop Glasbene jutranjice do 8. ure je namenila Osterčevi Simfoniji v C-duru, imenovani Ideali, v zadnjem, 3. sklopu – od osmih do desetih – pa boste lahko poslušali glasbo skladateljev, ki so v 19. stoletju prejeli prestižno nagrado Prix de Rome. Pet čez deseto bo na vrsti še zadnja oddaja iz ciklusa Skladatelj tedna, ki je tokrat posvečen Edvardu Griegu. Avtorica Suzana Vidas Karoli je oddajo namenila pregledu zadnjih dveh desetletij skladateljevega življenja. Grieg je jesen svojega življenja preživljal po ustaljenem vzorcu; spomladi in poleti je skladal na svojem idiličnem posestvu v Troldhaugnu, jeseni in pozimi pa koncertiral in potoval po evropskih glasbenih središčih, kjer je predstavljal svoje skladbe. Pet čez trinajsto bo na vrsti oddaja Izpod peresa slovenskih skladateljev; tokrat jo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, ki bo predstavila samospeve, moški zbor, valčke, polke in druge klavirske miniature Josipine Turnograjske ter pogovor z muzikologom dr. Francem Križnarjem o njeni glasbeni ustvarjalnosti. Josipina Turnograjska je bila v 19. stoletju prva slovenska skladateljica, ki je kot odlična pianistka tudi sama izvajala svoje skladbe. Bila je cenjena pripovednica, pesnica in pisateljica ter zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti. Oddaja Filmska glasba, ki se bo začela ob 14. uri in 35 minut in jo pripravlja Tina Ogrin, bo tokrat v znamenju glasbe Urbana Kodra iz filma Carmen. Pol ure pozneje sledi oddaja Tretje Uho Huga Šekoranje, ki bo predstavil novo ploščo z naslovom Tribute Renato Chicco tria. Renato Chicco sodi v sam vrh slovenskih jazzovskih pianistov. Je letnik 1962, rojen v Izoli. Približno desetletje je preživel v Ameriki, kjer je bil član orkestra legendarnega vibrafonista Lionela Hamptona in zasedbe prav tako legendarnega pevca Jona Hendricksa, za katerega je opravljal tudi delo glasbenega direktorja. Nastopil je v nekaterih najpomembnejši newyorških klubih, kot so Burdland, Village Gate in Blue Note. Glasbeno popoldne na programu ARS bo ob 17ih zaokrožila oddaja Recital. Glasbeni urednik Marko Šetinc je za predvajanje izbral posnetke s koncerta Klavirskega tria Marvin, ki je nastopil 5. februarja v cerkvi Jezusa Kristusa v Berlinu. Trio Marvin sestavljajo violinistka Marina Grauman, violončelist Marius Urba in pianist Dasol Kim. Koncertni spored so spletala dela za klavirski trio Ludwiga van Beethovna, Ernsta Křeneka in Franza Schuberta. V oddaji Petkov koncertni večer, ki se bo začela ob 20. uri, vas glasbena urednica Anuša Volovšek vabi k poslušanju posnetka 6. koncerta za oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije, ki je bil 28. marca leta 2014. Orkester je vodila njegova takratna šefinja dirigentka Keri-Lynn Wilson. Koncertni večer je bil v celoti posvečen ruski glasbeni ustvarjalnosti prejšnjega stoletja. V prvem delu je bil na sporedu Koncert za klavir in orkester št. 3 v C-duru, op. 26 Sergeja Prokofjeva, ki ga je izvedel priznani ameriški pianist Andrew von Oeyen, v drugem delu abonmajskega koncerta pa je bila na sporedu ena redkeje izvajanih simfonij Dmitrija Šostakoviča – Osma v c-molu, op. 65. Pet minut čez deseto zvečer bo na sporedu oddaja Zborovski koncert. Urednica Brigita Rovšek vas vabi k spremljanju koncerta angleškega ansambla Tenebrae. Zbor, ki ga bomo lahko slišali tudi na festivalu Europa cantat julija v Ljubljani, je lani poleti gostoval na festivalu v Granadi, in sicer z glasbo Tomasa Luisa de Victorie. Zapel je njegov Officium defunctorum: Misso pro defunctis/Mašo za umrle. Več kot polovico oficija je Victoria namreč namenil maši, preostanek pa motetoma Versa est in luctum in Taedet anima mea. Petkov večer na programu ARS bo ob 23. uri zaokrožila oddaja Jazz Ars. Njen avtor Marko Kumer jo tokrat namenja ameriškemu pihalcu in skladatelju Andrewu Whiteu, ki je novembra lani preminil v starosti 78 let. White je do potankosti obvladal igranje različnih instrumentov – vseh vrst saksofonov, kontrabasa, električnega basa, bil je tudi virtuoz na oboi, ki jo je uporabil tako v resnem kot jazzovskem kontekstu ter ji namenil številne razprave in celo knjigo humorja, povezanega s tem instrumentom. Lahko je posnel skladbo za godalni kvartet in z nasnemavanji sam odigral vse instrumente. Transkribiral je praktično čisto vse saksofonske sole Johna Coltranea in Eroca Dolphyja. Na saksofonu je odigral 24-urni koncert na katerem so ga morale spremljati tri različne ritem sekcije. Bil je član simfomičnih orkestrov, komornih zasedb klasične glasbe, velikih jazzovskih orkestor, igral je bas in oboo v fusion skupini Weather Report, igral bas s Steviejem Wonderjem in pisal aranžmaje za priljubljeno zasedbo 5th Dimension.

Tokrat se bo primarij Igor Mihael Ravnik, dr. med. pogovarjal z glasbenim terapevtom gospodom Giuseppom Pinom Poclenom in njegovo asistentko v glasbeno terapevtskih delavnicah, ki jih vodi pri nas, nevropsihologinjo prof .Vali Glavič Tretnjak. Gospod Poclen je v svoji karieri prešel pot od glasbenega pedagoga in glasbenega animatorja do glasbenega terapevta, dodatno specializiran je v šoli nebesedne glasbene terapije. Prikazal nam bo svoje bogato delovanje, v besedi in s posnetki, iz svojega dela na številnih področjih človekovih potreb od otroštva do pozne starosti, nekaj od tega tudi v Sloveniji. Serija spletnih seminarjev od marca do maja 2021V sklopu projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, v sodelovanju z mednarodnimi partnerji, izvajamo serijo spletnih seminarjev B-AIR LAB, ki potekajo vsak torek med 18.00 in 19.30 uro, od marca do maja 2021. Cilj B-AIR LAB je povezati in spodbuditi izmenjavo znanja in informacij o vplivu zvoka na bivajoče – od embrionalne faze naprej in prispevati k novim povezovanjem (tudi mednarodnim), predvsem pa pridobiti pregled obstoječih znanj in jih sistematizirati za uporabo v praksi. Udeležba na predavanjih je brezplačna. Potrebna je predhodna prijava. Prijavite se lahko TUKAJ. Seminarji so v angleškem jeziku. Po koncu cikla bodo vsebine seminarjev predstavljene v radijski oddaji B-AIR Zvočenja. PROGRAM I. Zvok, glasba in možgani 2. marec 2021, 18.00 – 19:30, predava dr. Anka Slana Ozimič V predavanju Zvok in možgani bomo poskušali odgovoriti na vprašanje "Če v gozdu pade drevo in ni nikogar, ki bi ga slišal, ali ob tem nastane zvok?". Spoznali bomo, kaj zvok je in se sprehodili po poti nastanka zvočnega dražljaja ter procesiranju zvočnih informacij v ušesu in v možganih. Vprašali se bomo tudi, zakaj je zaznavanje glasbe bolj polno pri višjih jakostih, zakaj daljša izpostavljenost glasni glasbi vodi v izgubo sluha, kaj slišijo dojenčki in ali glas svoje mame res prepoznajo že v maternici. 9. marec 2021, 18.00 – 19.30, dr. Katarina Habe v dialogu z glasbeno pedagoginjo in izvajalko Tomatis metode dr. Albinco Pesek in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti Rdeča nit pogovora z dvema strokovnjakoma iz prakse bo o izobraževalnih in kliničnih implikacijah zvoka in glasbe. Predstavljena bo tudi Tomatis metoda.   II. Kognitivni in socialno-čustveni razvoj v predšolskem obdobju 16. marec 2021, 18.00 – 19.30, predava dr. Katarina Habe V predavanju bodo izpostavljene ključne značilnosti kognitivnega ter socialnoemocionalnega razvoja pri predšolskih otrocih. 23. marec 2021, 18.00 – 19.30, dr. Katarina Habe v dialogu z urednico mladinskega programa RTV Slovenija mag. Martino Peštaj in vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross. Pri oblikovanju umetniškega programa za določene starostne skupine otrok je potrebno imeti v mislih njihove razvojne značilnosti. Kako razmišljajo, kako dolgo uspejo obdržati pozornost in kaj pritegne njihovo pozornost, katere vsebine jih zanimajo - o tem bo tekel pogovor z medijsko psihologinjo in urednico otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija mag. Martino Peštaj in vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross.   III. Poslušanje in odzivi na zvok in glasbo v zgodnjem otroštvu 30. marec 2021, 18.00 – 19.30, predava dr. Katarina Zadnik Slišanje je fiziološki proces in je prvi pogoj za poslušanje, medtem ko je poslušanje psihična dejavnost, veščina, ki se jo je potrebno naučiti. V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok. Tematika bo osredotočena na razvoj slušnega zaznavanja in aktivnega poslušanja pri najmlajših. Namenjena bo zainteresiranim umetnikom, pedagogom, vzgojiteljem pri razmišljanju o vlogi obravnavnih dejavnikov pri oblikovanju glasbenih del za otroke kot nadaljnjem glasbenem razvoju. Ključne besede: afektivno področje, slušno zaznavanje, učenje poslušanja, zgodnje otroštvo 6. april 2021, 18.00 – 19.30, dr. Katarina Zadnik v dialogu s Saro Smrekar in Alenko Podboj Razvoj slišanja in poslušanja pri najmlajših bo predstavljen z vidikov javnoveljavnega programa v slovenskem vrtcu in mednarodno uveljavljenega pedagoškega koncepta Edgar Willems. Poslušanje glasbe je ena izmed sestavnih dejavnosti v učnih načrtih v obeh konceptih. Z vabljenimi eksperti bomo osvetlili izvedbene plati obravnavanih programov in pri tem izpostavili razvojni vidik poslušanja pri 3- in 4-letnikih. Osredotočili se bomo na različne pristope učenja poslušanja glasbe v povezavi z otrokovim čustvenim razpoloženjem in dejavnikom pomembhnih odrasilih. Diskusija bo temeljila na izkušnjah strokovnjakov in bo namenjena umetnikom, izobraževalcem, praktikom in drugi zainteresirani publiki. Ključne besede: Edgar Willems, poslušanje, slišanje, vrtec, zgodnje otroštvo 13. april 2021, 18.00 -19.30 - dr. Ana Čorić (Hrvaška) v intervjujih s strokovnjaki iz organizacije Music Together (program glasbene vzgoje za dojenčke in malčke) V dialogu z Vido Manestar bomo govorili o programu glasbene in gibalne vzgoje Music Together, ki združuje znanja s področja glasbene vzgoje in razvojne psihologije. Program je namenjen otrokom od rojstva do 8. leta in njihovim staršem. Gre za enega prvih programov, ki razvijajo koncept zgodnjega učenja glasbe in poudarjajo pomen sodelovanja in vključevanja staršev kot vzornikov v ta proces. Pogovor je namenjen zainteresiranim zvočnim umetnikom in pedagogom, pa tudi staršem, ki želijo preživeti kvaliteten prosti čas s svojimi otroki.  20. april 2021, 18.00–19.30 - dr. Valnea Žauhar, dr. Sabina Vidulin, dr. Marlena Plavšič (Hrvaška), avtorice raziskovalne knjige Kognitivno-čustveno poslušanje glasbe v šoli (v potrjevanju) Namen glasbenega poslušanja v šoli je oblikovati pogled učencev na kulturo in umetnost ter prispevati k njihovemu estetskemu izobraževanju. Hrvaške osnovne šole uporabljajo "standardni model", ki se osredotoča na kognitivno razsežnost. Da bi povečali pozornost, motivacijo, koncentracijo za poslušanje in sprejemanje umetniške glasbe, je predlagan kognitivno-čustveni pristop, ki povezuje glasbene in zunajglasbene vsebine v več modalitetah. Cilj raziskave je primerjati učinke kognitivno-čustvenega pristopa v primerjavi s standardnim pristopom k poučevanju glasbe na kognitivnih in čustvenih vidikih poslušanja glasbe. V raziskavi je sodelovalo 557 letnikov 5 dijakov iz 30 razredov. Poslušali so: Maškarado (suito iz Lermontove drame) Arama Hačaturjana, Wellingtonovo zmago, op. 91 Ludwiga van Beethovna, simfonično suito Šeherezada, op. 35 Nikolaja Rimskega-Korsakova in Pavano Gabriela Faureja ter odgovarjali na vprašanja, povezana s kognitivnimi in čustvenimi vidiki poslušanja glasbe. Petnajst učilnic je uporabilo standardni pristop, preostalih petnajst pa kognitivno-čustveni pristop. V kognitivnem vidiku se odzivi študentov v splošnem niso razlikovali. V čustvenem vidiku pa sta Šeherezada in Pavana ob uporabi kognitivno-čustvenega pristopa vnela nekoliko intenzivnejša dominantna čustva.   IV. Izobraževanje – Ustvarjanje – Raziskovanje 11. maj 2021, 18.00-19.30 – dr. Ana Čorić (Hrvaška), A/r/tografija kot metoda razvoja umetniškega gradiva za otroke A/r/tografija je umetnostna in izobraževalna raziskovalna praksa, ki temelji na dinamični interakciji med več identitetami raziskovalca. Kot umetnik, raziskovalec in učitelj, a/r/tographer presega formalno izobrazbo v iskanju svojega izobraževalnega poslanstva znotraj skupnosti. V tem predavanju bo predstavljenih več primerov interdisciplinarnih a/r/tografskih raziskav. Poudarek bo na razvoju umetniškega gradiva za otroke, kot vabilo zainteresiranim umetnikom, učiteljem in raziskovalcem, da razmišljajo ob pomoči umetniškega ustvarjanja, raziskovanja, poučevanja in izkustvenega učenja kot prispevka k strokovni rasti.   18. maj 2021, 18.00 – 19.30 – radijska igra za otroke: opus Biserke Vučković Zvočno potovanje skozi opus Biserke Vučković, avtorice, ki je radijsko igro za otroke premišljevala skozi perspektivo otrok in tako izzvala do tedaj veljavna pravila žanra.    

Chcete-li podpořit Studio Svobodného přístavu, můžete tak učinit v krypto i korunách! Pravidelná podpora: https://opristavu.urza.cz/ BTC: 3Quf688FD46bwtv7MAEu2TwjSbGmqBQ83G LTC: LLuXM2PAAgDyr8N4D4Ms3zxwz4pvjQA5XE Číslo účtu: 2201359764/2010; variabilní symbol: 6 -------- Pedofilové jsou nejspíše jednou z nejvíce stigmatizovaných skupin v naší společnosti; koluje o nich spousta mýtů a nepravd – lidé často zaměňují pedofily se sexuálními predátory. Ve skutečnosti však tvoří jen zlomek ze sexuálních útočníků s dětskými obětmi. Kdo tedy typicky ve skutečnosti sexuálně obtěžuje děti? Zloba lidí na tyto útočníky je zcela pochopitelná, leč nejspíše zaměřena zcela chybným směrem. Ptáte se, proč toto video patří do Kanálu Svobodného přístavu? Mimo jiné proto, že motto Ludwiga von Misese znělo: „Tu ne cede malis sed contra audentior ito,“ což v překladu znamená: „Neustupuj před zlem, ale ještě odvážněji proti němu bojuj.“ – pedofil Matouš; příznivec Československé pedofilní komunity ČEPEK – Urza (www.urza.cz); autor knihy Anarchokapitalismus; tvůrce Svobodného přístavu; spoluzakladatel a hlava Institutu Ludwiga von Misese; člen předsednictva Svobody učení

Nová nahrávka oratoria Ludwiga van Beethovena. Poslechněte si recenzi Jozefa Červenky.

Prosinec je na stanici Český rozhlas Vltava ve znamení Ludwiga van Beethovena, jehož 250. výročí narození si připomíná celý hudební svět.

Prosinec je na stanici Český rozhlas Vltava ve znamení Ludwiga van Beethovena, jehož 250. výročí narození si připomíná celý hudební svět.

Nova normalnost je s seboj prinesla marsikaj, česar se ne bi smeli tako hitro navaditi. Znašli smo se v grozljivki, kjer poteka sistematično uničevanje kulture, medijev in avtonomnega novinarstva. Kjer nas prepričujejo, da je Zemlja ploščata, čeprav vsi vemo, da ni. V grozljivki, kjer vojska toži pevko, ki se ji v bran mora postaviti akademska sfera, ki pa jo tudi toži največja koalicijska stranka. V grozljivki, kjer smo pozabili na okolje in pozabili, da je to naša največja skrb. V grozljivki, kjer so študentje (končno) ugotovili, da drobtinica 150€ za marsikoga ni dovolj. V grozljivki, kjer vladajo teorije zarote in načrtna razgradnja zaupanja v znanost. V grozljivki, kjer vsako noč v Ljubljani skoraj 50 ljudi spi na prostem. Božično grozljivko s podlago Ludwiga van Beethovna pripoveduje Gašper Andrinek.

Prosinec je na stanici Český rozhlas Vltava ve znamení Ludwiga van Beethovena, jehož 250. výročí narození si připomíná celý hudební svět.

Nová nahrávka děl Ludwiga van Beethovena a současného irského Geralda Barryho pod taktovkou Thomase Adèse. Poslechněte si recenzi Milana Bátora.

Prosinec je na stanici Český rozhlas Vltava ve znamení Ludwiga van Beethovena, jehož 250. výročí narození si připomíná celý hudební svět.

Prosinec je na stanici Český rozhlas Vltava ve znamení Ludwiga van Beethovena, jehož 250. výročí narození si připomíná celý hudební svět.

Prosinec je na stanici Český rozhlas Vltava ve znamení Ludwiga van Beethovena, jehož 250. výročí narození si připomíná celý hudební svět.

Prosinec je na stanici Český rozhlas Vltava ve znamení Ludwiga van Beethovena, jehož 250. výročí narození si připomíná celý hudební svět.

Prosinec je na stanici Český rozhlas Vltava ve znamení Ludwiga van Beethovena, jehož 250. výročí narození si připomíná celý hudební svět.

Úpravy děl Ludwiga van Beethovena v podání Národního velšského orchestru BBC a dirigenta Yaniva Segala. Poslechněte si recenzi Jozefa Červenky

Prosinec je na stanici Český rozhlas Vltava ve znamení Ludwiga van Beethovena, jehož 250. výročí narození si připomíná celý hudební svět.

Prosinec je na stanici Český rozhlas Vltava ve znamení Ludwiga van Beethovena, jehož 250. výročí narození si připomíná celý hudební svět.

Pravidelná týdenní rubrika proudového vysílání, ve které si připomínáme osobnosti, se kterými se už v současnosti setkat nemůžeme, ale stojí za to si je připomenout.

Ludwig Wittgenstein je považován za jednoho z největších myslitelů 20. století. Paradoxně ho ale příliš mnoho lidí, především z řad

V prosinci uplyne 250 let od narození Ludwiga van Beethovena. Jeho stopy najdeme i v Olomouci, a to díky jeho mecenáši, olomouckému arcibiskupu Rudolfu Janovi. Nejenže byli oba nadšenými muzikanty, arcibiskup byl dokonce jeho žák. 

Gościem Tomasza Kyci jest Jacek Domagała, kompozytor, pianista i organista, uczeń Witolda Szalonka i laureat konkursu kompozytorskiego Ludwiga van Beethovena w Bonn.

Box (7CD) připomínající v roce 250. výročí narození Ludwiga van Beethovena umění legendárního Smetanova kvarteta. Nahrávky určené v 80. letech pro japonský trh jsou nyní v remasterované podobě poprvé k dispozici i u nás. Poslechněte si první ze čtyř recenzí, kterou připravil Petr Veber.

Tokrat bo v oddaji zvenel klavir, in sicer bomo poslušali posnetek koncerta cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, ki je potekal januarja v dvorani Slavka Osterca Slovenske filharmonije. Takrat je na koncertu nastopil Nace Slak, ki smo ga pred leti v naših oddajah že predstavili, danes pa so torej pred nami eni najnovejših posnetkov njegovega igranja, in sicer koncerta, na katerega je uvrstil precej zahtevni deli: Toccato v C-duru, op. 7 Roberta Schumanna in Sonato za klavir št. 1 v C-duru, op. 53 "Waldstein" Ludwiga van Beethovna.

Beethovnova glasba nas tokrat čaka v uri, ki jo posvečamo mladim glasbenikom, in sicer bomo poslušali preostanek koncerta komornih del Ludwiga van Beethovna, ki so ga ob 250.obletnici skladateljevega rojstva junija izvedli študenti ljubljanske Akademije za glasbo. Prejšnji teden smo poslušali nastop klavirskega tria Affetuoso, ki je izvedel Variacije na temo Ich bin der Schneider Kakadu, danes pa bodo nastopili člani tria Rupnik, ki bodo oddajo sklenili s Klavirskim triem v B-duru, op. 97 - Nadvojvoda, ter violinistka Zala Eva Kocijančič in pianistka Beata Barzca, ki bosta za začetek izvedli Sonato za klavir s spremljavo violine v F-duru, op. 24.

We wtorek (25.08) o godz. 21, w ramach Festiwalu "Chopin i jego Europa", Jan Lisiecki wystąpi wraz z niemieckim barytonem Matthiasem Goernem we wspólnym recitalu z pieśniami Ludwiga van Beethovena. Po tę nieczęsto wykonywaną twórczość obaj artyści sięgnęli w związku z obchodzoną w tym roku 250. rocznicą urodzin niemieckiego kompozytora. Przed przyjazdem do Warszawy ten sam repertuar zaprezentowali podczas trwającego Festiwalu w Salzburgu. Pianista bardzo chwali sobie współpracę z Matthiasem Goernem. - Słucha tego, co robi pian

Ta teden bomo v oddaji poslušali posnetka z dveh poletnih koncertov Akademije za glasbo, in sicer bosta zaigrala: godalni kvartet Emona, ki ga sestavljajo violinista Tim Skalar Demšar in Neža Capuder, violist Tilen Udovič in violončelistka Katarina Kozjek ter klavirski trio Affetuoso, katerega člani so violinistka Zala Eva Kocijančič, pianistka Lara Oprešnik in violončelist Peter Kaiser. Kvartet bo izvedel Godalni kvartet št. 1 v g-molu, op. 27 Edvarda Griega, trio pa Variacije na temo "Ich bin der Shcneider Kakadu" Ludwiga van Beethovna.

Ob Beethovnovem letu na našem programu Beethovnove glasbe ne manjka. Bomo pa danes poslušali posnetek lanskega koncerta, ko je Beethovnova glasba zvenela v zaznamovanje drugih obletnic. Lani je namreč minilo 100 let od ustanovitve Univerze v Ljubljani ter Konservatorija za glasbo in balet, Akademija za glasbo pa je zaznamovala svojo 80-letnico. Ob tem jubileju je na otvoritvi 34-tih Slovenskih glasbenih dnevov zaigral akademijski simfonični orkester, ki je s svojim nastopom zaznamoval še 200 let od izvolitve Ludwiga van Beethovna za častnega člana takratne Filharmonične družbe. Izvoljen je bil 15. marca 1819, v pismu 4. maja omenjenega leta pa se je Beethoven za izvolitev prijazno zahvalil in skromno zapisal, da ceni priznanje, ki mu ga je družba podelila s to diplomo kljub njegovim »neznatnim zaslugam za glasbo«. V zahvalo je Filharmonični družbi poslal tudi podpisan izvod svoje pastoralne simfonije. Prav to partituro, ki jo danes hrani NUK, so lani aprila izvedli študenti.

We czwartek 2 lipca od godziny 13.00 gościem Halo.Radia będzie Marcin Zieliński – ekonomista, absolwent Wydziału Prawa, Administracji i Ekonomii Uniwersytetu Wrocławskiego. W 2008 roku Summer Fellow w amerykańskim Ludwig von Mises Institute. W 2011 roku otrzymał Vernon Smith Prize za esej na temat konkurencji walutowej. Przetłumaczył na język polski książki m.in. Friedricha Augusta Hayeka, Ludwiga von Misesa, Davida Friedmana i Deirdre N. McCloskey. Autor artykułów i analiz na temat transformacji, prywatyzacji i bieżącej sytuacji gospodarczej w Polsce. Zajmuje się ekonomiczną analizą regulacji, transformacją gospodarczą w Polsce, prywatyzacją i sytuacją przedsiębiorstw państwowych. Prowadzący Jaroslaw J. Szczepanski będzie pytać o dzisiejszą sytuację gospodarczą w Polsce, przemiany zachodzące w gospodarce w ostatnich latach i perspektywy na przyszłość, a szczególnie będziemy rozmawiać o pieniądzach znajdujących się w naszych kieszeniach, skąd wpływają i jak to się dzieje, że rząd rozdaje je na lewo i prawo, mówiąc o tym, ze ma takie prawo. Inaczej mówiąc skąd rząd bierze kasę na swoje łaskawe dawanie.

We czwartek 4 czerwca od godziny 13.00 gościem w Halo.Radio będzie Marcin Zieliński - Ekonomista, absolwent Wydziału Prawa, Administracji i Ekonomii Uniwersytetu Wrocławskiego. W 2008 roku Summer Fellow w amerykańskim Ludwig von Mises Institute. W 2011 roku otrzymał Vernon Smith Prize za esej na temat konkurencji walutowej. Przetłumaczył na język polski książki m.in. Friedricha Augusta Hayeka, Ludwiga von Misesa, Davida Friedmana i Deirdre N. McCloskey. Autor artykułów i analiz na temat transformacji, prywatyzacji i bieżącej sytuacji gospodarczej w Polsce. Zajmuje się ekonomiczną analizą regulacji, transformacją gospodarczą w Polsce, prywatyzacją i sytuacją przedsiębiorstw państwowych. Prowadzący Jaroslaw J. Szczepanski będzie pytać o dzisiejszą sytuacje gospodarczą w Polsce, przemiany zachodzące w gospodarce w ostatnich latach i perspektywy na przyszłość. Drugim gościem Państwa będzie red. Piotr Rachtan, z którym porozmawiamy o 4 czerwca, czyli o wyborach sprzed 31 lat, o wyborach, które będą za trzy tygodnie, wadze i znaczeniu jednych i drugich.

Tohto roku si pripomíname 250. výročie narodenia hudobného génia Ludwiga van Beethovena. Narodil sa v roku 1770 v Bonne, svedkom jeho slávy a geniality sa stala Viedeň. Beethoven – brilantný klavírny virtuóz, skladateľ, ktorý stratil sluch, génius, ktorý túžil po dokonalosti. S „beethovenovským mýtom“ zápasili celé generácie hudobných skladateľov. Je skutočne množstvo dôvodov, prečo považovať Beethovena za fenomén. A práve preto mu Zuzana Golianová venovala túto časť relácie RTVS Rádia DEVÍN Fenomény, celú polhodinu rozprávania – a samozrejme aj hudby.

Siedzimy w domach, ale to nie oznacza, że się obijamy. Posłuchaj materiałów dnia, które przygotowaliśmy na środę, 8 kwietnia. W tym roku mija 250 lat od urodzin Ludwiga van Beethovena - wraz z ekspertami sprawdzamy jak mogła żyć gwiazda muzyki dawnej. Mówimy także o badaniach Politechniki Wrocławskiej dotyczących koronawirusa, usłyszycie także recenzję feministycznej prozy oraz o nietypowych zdarzeniach w ogrodach zoologicznych. Program przygotowali: Agnieszka Barbach, Julia Włodarska, Klara Zimna, Ida Górska, Michał Sałkowski.

Na današnji dan, ko se je rodil danski pravljičar Hans Christian Andersen, obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke. Festival Ljubljana pripravlja prav poseben cikel KONCERTI S KAVČA. Mednarodna skupina muzikologov so s pomočjo umetne inteligence dokončali nedokončano deseto simfonijo Ludwiga van Beethovna.

Zadnjo oddajo leta 2019 smo posvetili 100-letniku, Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Praznični čas in to častitljivo obletnico je z nami praznoval godalni kvartet Konservatorija v sestavi: violinistki Vesna Gostič in Flora Hawlina, violistka Isabella Černigoj ter violončelist Vid Ožbolt. Hkrati pa je kvartet z nastopom napovedal tudi prihajajočo 250-letnico rojstva Ludwiga van Beethovna, ki jo bo praznovala vsa Evropa.

V Kulturni panorami bomo govorili o položaju koroških Slovencev stoletje po plebiscitu, pa tudi o tem, kaj bo z novim letom prinesel nižji davek na knjigo in kako bo Evropska zveza radijskih postaj proslavila 250. obletnico rojstva Ludwiga van Beethovna. Spregovorili bomo o prevajanju, promociji in uprizarjanju sodobne slovenske dramatike - temi, ki bo v ospredju jubilejnega, 50. Tedna slovenska drame, zaustavili pa se bomo tudi ob besedi leta 2019.

V Kulturni panorami bomo govorili o položaju koroških Slovencev stoletje po plebiscitu, pa tudi o tem, kaj bo z novim letom prinesel nižji davek na knjigo in kako bo Evropska zveza radijskih postaj proslavila 250. obletnico rojstva Ludwiga van Beethovna. Govorili bomo o prevajanju, promociji in uprizarjanju sodobne slovenske dramatike - temi, ki bo v ospredju jubilejnega, 50. Tedna slovenska drame, ustavili pa se bomo tudi ob besedi leta 2019.

Pred izvedbo v ciklu Kromatika se v podkastu poglabljamo v Tretjo simfonijo Ludwiga van Beethovna. Eroico je pisal skladatelj, ki se je sprijaznil z izgubljanjem sluha, ki je verjel v razsvetljenstvo in v svojem vakuumu, v osamljenosti svojih misli intenzivno obdeloval svoje ideje, jih povezoval v tesno povezano glasbeno mrežo.

“Po Zemlji se širi trohnoba,” je Tomo Križnar skupaj z ženo Bojano zapisal v najnovejšem eseju. Dobrih 40 let po tem, ko ga je z domače Turistične ulice v Naklem prvič odneslo v svet, iz njegovih oči in gest še naprej seva neverjetna ekstaza. Ekstaza življenja. Križnar se pripravlja, da bo v od vseh pozabljeno Nubsko gorovje odnesel zdravilo proti gobavosti, ki je zajela nesrečno ljudstvo v Sudanu. Nekoč mu je uspelo za vnovično podporo Nubam prepričati celo filmarko Leni Riefenstahl, iz štaba Melanie Trump so pred kratkim sporočili le “no go”. Tomo ne obupuje, verjame, da bo v Sudan spravil tudi predsednika Boruta Pahorja, a se šele zdaj zaveda širine Janeza Drnovška, po katerem so poimenovali vrtalni stroj. S sodobnimi tehnologijami se loteva tudi humanitarne akcije za Nube, hkrati pa svari pred podnebnimi spremembami in zlorabami ekološke zavesti tako politike kot kapitala. S Tomom Križnarjem se je Luka Hvalc pogovarjal tudi o Greti Thunberg, Carlu Gustavu Jungu, Beethovnu in navdihu, ki mu ga je zapustil Tomaž Pengov: “Proti polju, proti morju, proti mirnemu vesolju …” *V podkastu so uporabljeni odlomki petja Nub, ki jih je Tomo Križnar posnel v Nubskih gorah, del pesmi "Cesta" Tomaža Pengova in del Simfonije št. 5 Ludwiga van Beethovna.

Správy. Téma dňa. Železná opona rozdelila rodiny – príbeh Horsta Ludwiga, syna architekta Manderláka a jeho sesternice Ewelyn Hatiarovej. Posun v demokratickom procese na Slovensku od Nežnej revolúcie, hodnotí historik Radoslav Štefančík. 9. kolo súťaže - Bratislava (príspevok nie je v podcastovej verzii).

Wydaje się, że konstrukcja języka pozwala nam rozmawiać na dowolne tematy. Używamy go, by mówić o sprawach życia codziennego, zagadnieniach naukowych, ale też o dobru i złu, pięknie i brzydocie, Bogu i sensie życia. Czy ta niezwykła elastyczność języka nie jest jednak złudzeniem? Może, jak twierdził Wittgenstein, jesteśmy niczym muchy uwięzione w szklanej muchołapce: ograniczają nas niewidoczne, ale sztywne granice sensu? Gdy uświadomimy sobie przebieg tych granic, okaże się, że wiele pozornie sensownych zdań to zwykłe niedorzeczności. Prowadzący: dr Bogdan Dziobkowski – wicedyrektor Instytutu Filozofii Uniwersytetu Warszawskiego, zastępca redaktora naczelnego „Przeglądu Filozoficznego”. Zajmuje się głównie historią filozofii analitycznej, filozofią języka i metafilozofią. Współredaktor (z Jackiem Hołówką) książek: Panorama współczesnej filozofii (WN PWN 2016), Marksizm. Nadzieje i rozczarowania (WN PWN 2017) oraz Filozofia religii. Kontrowersje (WN PWN 2018).

Danes v oddaji prisluhnite pogovoru s pianistko Laro Oprešnik, eno izmed letošnjih prejemnic študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. V njeni izvedbi bomo poslušali Fantazijo Johanna Sebastiana Bacha in odlomek iz prvega Koncerta za klavir v C-duru Ludwiga van Beethovna. Lara Oprešnik je klavir začela igrati pri sedmih letih v razredu Monike Vehovec v glasbeni šoli Frana Koruna ? Koželjskega Velenje. Srednjo stopnjo je začela pod vodstvom Jožice Grebenšek in končala v razredu Jerneje Grebenšek. Trenutno je študentka Hinka Haasa, sicer pa se redno udeležuje tudi dodatnih izobraževanj in izpopolnjevanj. Med drugim pri Jasminki Stančul, Selmi Chicco, Aleksandru Serdarju, Riti Kinki in Lovru Pogoreliću. Na svoji glasbeni poti je prejela že številna priznanja in nagrade na državni in mednarodni ravni. Recimo na našem TEMSIG-u, pa na tekmovanjih v Gorici, Radljah ob Dravi, Gradežu, Trstu, Vidmu, Legnagu in Beogradu, uspešna pa je bila tudi na mednarodnem tekmovanju Acija Bertonclja. Prešernovo nagrado Akademije za glasbo je prejela za izvedbo Koncerta za klavir št. 1 v C-duru Ludwiga van Beethovna.

I Philipp pronalazi trag, koji može da pomogne u rješavanju zagonetke. U novinama pronalazi reklamu za mjuzikl o kralju Ludwigu. Na putu ka dvorani gdje se mjuzikl izvodi, intervjuiše turiste iz cijelog svijeta.Dok se Paula nalazi u uredu u Berlinu, Philipp obilazi Minhen. Još uvijek ne zna ništa o otkriću svoje kolegice, ali i on se nalazi na pravom putu ka rješenju misterije. Njegovu pažnju privlači reklama za mjuzikl o kralju Ludwigu. U autobusu koji vodi ka dvorani gdje se mjuzikl izvodi, on pita turiste šta očekuju od predstave?  Ova epizoda je vježba za razumijevanje teksta. U autobusu je zadatak da se među raznim jezicima koji se čuju, prepozna njemački. Osim toga se obrađuje uloga negacije "nichts" – ne, kada stoji iza glagola.

Philipp sreće glumca koji u mjuziklu glumi kralja Ludwiga, te ga zamoli za intervju. Njegov glas mu je nekako poznat. U redakciju je u međuvremenu pristigla neočekivana posjeta.U dvorcu Neuschwanstein Philipp i bez pomoći Paule pronalazi odgovor na pitanje: Ko se predstavlja kao kralj Ludwig? To je glumac iz mjuzikla o tom kralju. Philipp koristi priliku i zamoli glumca za intervju. Na povratku ka Radiju D iznenađen je zbog neobične posjete. U redakciji se pojavila sova koja govori.    Ova epizoda krije mnogo iznenađenja. "Ne vjerujem u to!" i "Ne znam.", su rečenice koje se često izgovaraju. Prilika da bliže upoznamo negaciju "nicht" – ne.

Paula i Philipp predstavljaju Ludwiga od Bavarske i njegove navike. Utisak o kralju i vremenu u kojem je živio se stiče kada se sluša o noćnim vožnjama sankama, ludim zabavama i njegovim neobičnim pronalascima.Novinari vode slušaoce na putovanje u 19. vijek i predstavljaju zanesenog kralja Ludwiga. Volio je prirodu, muziku Richarda Wagnera, i imao blisku vezu sa svojom rodicom, legendarnom kraljicom Sissi. Neobični sto, izum samog kralja Ludwiga, povod je novoj zabuni.  U ovoj epizodi se govori o kraljevim navikama – idealna prilika da se bolje upozna glagol "lieben" – voljeti. Glagol "kommen" – dolaziti, ima iste nastavke, pa se stoga i mijenja potpuno isto.

Paula i Philipp susreću tajanstvenu osobu u dvorcu Neuschwanstein. Ta osoba nosi plašt kralja Ludwiga. Njih dvoje se zanima za misteriozne okolnosti Ludwigove smrti. Jedan muškarac u bogato ukrašenom plaštu kralja Ludwiga nastoji da uvjeri Paulu i Philippa da je on lično nekadašnji monarh. Njih dvoje se zanimaju kako je Ludwig ustvari poginuo? Dvoje novinara razrađuju različite teorije o tom događaju koji se odigrao na jezeru Starnberger. Odlučujuće pitanje glasi: Da li je to bilo ubistvo jednog omraženog vladara, ili je po srijedi samoubistvo jednog ludaka. Susret s neznancem ističe razlike u ophođenju s prijateljima i nepoznatim osobama. Tu se u osnovi koriste zamjenice "Vi" i "ti". Osim toga se obraća pažnja na određeni oblik glagola "sein" – biti.

W zamku Neuschwanstein Paula i Filip spotykają tajemniczego nieznajomego, który nosi płaszcz króla Ludwiga. Oboje usiłują wyjaśnić, co płaszcz ma wspólnego z niezwykłymi okolicznościami śmierci Ludwiga. Mężczyzna w majestatycznym płaszczu króla Ludwiga usiłuje wmówić Pauli i Filipowi, że jest zmarłym monarchą. Ale właściwie jak zginął Ludwig? Oboje redaktorowie objaśniają w słuchowisku różnorodne teorie dotyczące śmierci Ludwiga nad jeziorem Starnberger See. Decydujące pytanie brzmi: był to mord, którego dokonano na nielubianym władcy czy samobójstwo, popełnione przez szaleńca? Spotkanie z nieznajomym pozwala wyjaśnić różne formy obchodzenia się ze znajomymi czy przyjaciółmi. Przy tym wprowadzone będą formy "Pan, Pani" i "ty". Poza tym przybliżone zostaną dokończone formy czasownika "być".

Filip spotyka się z aktorem, odtwórcą roli króla Ludwiga w musicalu i prosi go o wywiad. Nagle głos aktora wydaje mu się znajomy. Tymczasem w redakcji dochodzi do nieoczekiwanych odwiedzin. Filip rozwiązuje bez pomocy Pauli w zamku Neuschwanstein pytanie, kto podawał się za zmarłego króla Ludwiga? Okazuje się, że robił to aktor z musicalu o królu Ludwigu. Filip wykorzystuje okazję i prosi aktora o wywiad. W drodze powrotnej do Radia D wpada w zdumienie z powodu niezwykłych odwiedzin. W biurze redakcji pojawia się gadająca sowa. Ten odcinek ma w zanadrzu wiele niespodzianek dla Filipa. Powtarza on wielokrotnie: "nie wierzę“ i "nie wiem“. To dobry moment, by przyjrzeć się negacji "nie".

Również Filip znajduje ślad, pozwalający wyjaśnić tajemnicę nieznajomego. W gazecie znajduje ogłoszenie reklamowe o musicalu o królu Ludwigu. W drodze na musical prowadzi wywiady z turystami z różnych stron świata. Podczas gdy Paula siedzi w biurze w Berlinie, Filip jeździ po Monachium. Jeszcze nic nie wie o odkryciu swojej koleżanki. Ale również on jest na właściwej drodze, by rozwiązać zagadkę. Reklama z gazety dotycząca musicalu o królu Ludwigu wzbudza jego ciekawość. W autobusie w drodze na spektakl wypytuje turystów o ich oczekiwania w stosunku do musicalu. Ten odcinek trenuje umiejętność zrozumienia przez słuchanie. W autobusie należy rozpoznać wśród różnych języków język niemiecki. Jednocześnie wyjaśniona zostanie pozycja negacji "nie", stojącej za czasownikiem.

Paula i Filip odpytują na zamku rzekomego króla Ludwiga. Jednak Paula dzięki przypadkowi dokonuje niezwykłego odkrycia. Wreszcie rozumie, kim jest tajemniczy nieznajomy. Obojgu redaktorom udaje się rzekomo zmartwychstałego króla Ludwiga nakłonić do wypowiedzi do mikrofonu. Mimo to jego prawdziwa tożsamość pozostaje niewyjaśniona. Kiedy Paula wraca do redakcji, pewna reklama naprowadza ją na rozwiązanie zagadki: Paula rozpoznaje głos z reklamy. Nie sposób mówić o upodobaniach, jeśli nie powie się kogo lub co się lubi. Czasownik "kochać" potrzebuje okolicznik i dopełnienie.

Paula i Filip przedstawiają romantyka Ludwiga Bawarskiego i jego upodobania. Nocne jazdy saniami, upojne uczty, kuriozalne wynalazki pozwalają stworzyć sobie pierwsze wrażenie o Ludwigu i czasach, w których żył. Obydwoje reporterzy zabiorają słuchaczy w podróż w wiek dziewiętnasty i przedstawiają rozmarzonego króla Ludwiga. Jego zamiłowanie do natury i muzyki Richarda Wagnera oraz ścisłe więzi z Sisi, kuzynką i legendarną cesarzową. Oryginalny stół pomysłu Ludwiga stanie się obiektem podziwu. W tym odcinku wszystko kręci się wokół upodobań Ludwika. Jednocześnie jest to dobra okazja, żeby przyjrzeć się słowu: „kochać“. Te same zakończenia obowiązują w przypadku czasownika „przyjść“, który będzie jednocześnie opracowany.

Philipp sreće glumca koji u mjuziklu igra kralja Ludwiga i moli ga za intervju. Odjed-nom mu se njegov glas učini poznatim. U redakciju Radija D za to vrijeme stiže neočekivan posjet. U dvorcu Neuschwansteinu Philipp i bez Pauline pomoći pronalazi odgovor na pitanje tko se izdaje za mrtvog kralja Ludwiga. To je glumac iz mjuzikla o kralju Ludwigu. Philipp koristi priliku i moli glumca za intervju. Po povratku na Radio D čudi se neobičnom posjetu. U redakciji se pojavila jedna sova koja zna govoriti. Ova epizoda donosi Philippu puno iznenađenja. „Ne vjerujem“ i „ne znam“ ponavlja se više puta. Stoga nam se pruža prilika da bacimo pogled na negaciju „nicht“.

I Philipp pronalazi jedan trag koji ga vodi do rješenja tajne o neznancu. U novinama pronalazi jedan reklamni oglas za mjuzikl o kralju Ludwigu. Na putu do tamo intervjuira turiste iz cijeloga svijeta. Dok Paula sjedi u uredu u Berlinu, Philipp je u Münchenu. On još ne zna ništa o otkriću svoje kolegice. Ali i on je na pravome putu da riješi zagonetku. Jedan reklamni oglas za mjuzikl o kralju Ludwigu privlači njegovu pozornost. U autobusu koji vozi do tamo pita turiste što očekuju od mjuzikla. U ovoj epizode trenira se razumijevanje slušanjem. U sceni u autobusu treba iz različitih jezika prepoznati njemački. Osim toga, bavimo se i mjestom negacije „nichts“ iza glagola.

Paula i Philipp predstavljaju romantičnog kralja Ludwiga Bavarskog i njegove strasti. Noćne vožnje saonicama i raskošna slavlja kao i čudni izumi pomažu nam da stvorimo prvi dojam o Ludwigu i njegovom vremenu. Dvoje urednika vode slušatelje na putovanje u 19. stoljeće i predstavljaju kralja Ludwiga sanjara: njegovu ljubav prema prirodi, glazbi Richarda Wagnera i blisku vezu s njegovom rođakom, legendarnom caricom Sissi. Originalni stol, koji je Ludwig sam izumio, izaziva čuđenje. U ovoj epizodi sve se vrti oko Ludwigovih ljubavi – dobra prilika za istraživanje glagola „lieben“. Iste nastavke ima i glagol „kommen“, pa se i on u ovom nastavku obrađuje.

U dvorcu Neuschwansteinu Paula i Philipp susreću jednog tajanstvenog neznanca koji nosi ogrtač kralja Ludwiga. Njih dvoje istražuju što se krije iza misterioznih okolnosti Ludwigove smrti. Jedan čovjek u kraljevskom ogrtaču Ludwiga želi uvjeriti Paulu i Philippa da je on pokojni vladar. Ali kako je Ludwig zapravo poginuo? Dvoje urednika u kratkim radiodramama predstavljaju različite teorije nerazjašnjenje smrti na Starnberškom jezeru. Ključno pitanje je: je li to bilo ubojstvo jednog omraženog vladara ili samoubojstvo jednog luđaka? Na primjeru susreta s neznancem može se naučiti koji sve različite oblici oslovljavanja postoje između poznanika i ljudi koji se ne poznaju. Uvode se izrazi „Sie“ i „du“. Osim toga, bacit ćemo pogled i na određene nastavke glagola „sein“.

Paula i Philipp u dvorcu ispituju navodnog kralja Ludwiga. No, onda Paula slučajno otkriva nešto vrlo zanimljivo. Shvaća tko je zapravo misteriozni neznanac. Urednicima uspijeva navodno uskrsnulog kralja Ludwiga dobiti pred mikrofon za jednu reportažu uživo. No, identitet tajanstvenog neznanca ostaje nepoznat. Kad se Paula vrati u ured čuje na radiju jedan reklamni spot koji joj pomaže da ipak riješi zagonetku. Glas iz reklame joj zvuči poznato. Nečije ljubavi ili strasti ne mogu se izraziti a da se ne kaže koga ili što netko voli. Glagol „lieben“ treba, dakle, glagolsku dopunu, objekt u akuzativu.