Podcasts about takih

V Globalnem poročilu o razmerah v delovnem okolju Gallup smo bili Evropejci v letu 2022 najbolj nezadovoljni na svojih delovnih mestih na svetu. Takih, ki so so svoje delo opravljali zavzeto, je bilo 13 odstotkov, to je bilo precej nižje od svetovnega povprečja, ki je bilo pri 23 odstotkih. Zakaj se v službi ne počutimo dobro, kdo je odgovoren za naše dobro počutje pri delu in kakšne so prakse za izboljšanje delovne klime v nekaterih slovenskih podjetjih? Odgovore smo iskali na mednarodnem kadrovskem forumu IEDC – Poslovne šole Bled, ki je letos potekal pod naslovom “Dobro počutje pri delu”.Sogovorniki: dr. François Hugo, klinični psiholog in mednarodno priznani strokovnjak za menedžment, Carin-Isabel Knoop, predavateljica na poslovni šoli Harvard, Drikus Kriek, dekan IEDC – Poslovne šole Bled, dr. Maja Fesel Kamenik, direktorica družbe HRM One in ustanoviteljica družbe Beep Institute, Alenka Potočnik, vodja službe za razvoj kadrov v podjetju GEN-I, Danijela Govorčinović, vodja kadrovske službe podjetja Heineken Hrvaška.

Last year one of my friends and mentors passed away; Taki'h. Taki'h helped me with my inner power and masculine energy. She showed me how I can fully let this energy be welcome and see it's beauty in a world that can misunderstand power in women. Taki'h shared that she would love for her work to continue to be shared with the world. So today I share with you our conversation about power in women and the dark masculine archetype. In this conversation we speak about: The difference between Dark, Evil and Shadow; What is the healthy Dark Masculine; What is the distorted Dark Masculine: shadow and stunted expressions; Why is the Dark Masculine feared; What is the Dark Masculine's relationship to Power; How does the Dark Masculine express love; The difference of the Dark Masculine energy in male and female bodies; The 3 main keys to support you to cultivate a healthy Dark Masculine in yourself; "My" Dark Masculine and "The" Dark Masculine; Why is the Dark Masculine energy needed individually? Why is the Dark Masculine energy needed collectively at this time? CLICK HERE to access Taki'h's free gift! Takih's work integrates embodied experience with esoteric knowledge and ancient wisdom. She transmitted the full range of evolution from personality healing, to soul awakening and anchoring, to opening to Spirit and letting yourself be guided by the One Life. Taki'h le international groups in almost 25 countries over the last decade, in the Americas, Europe and Asia. Taki'h is devoted to embodied soul awakening and leadership, and the reemergence of the temples and Mystery Schools on the planet now. She leads the 6-week Soul Initiation “The Temple Training” in conjunction with Highden Mystery School in NZ. She and her partner Timo are founders and stewards of the Nikkilä Temple and School in Finland. Find out more about Taki'h and her work here:www.thecross.onewww.nikkilatemple.org This episode is one of the interviews and workshops of the global online retreat She Who Stands for A New World. An online retreat that brings you 20+ conscious entrepreneurs, business oracles, revolutionaries, coaches, astrologers, sacred dance teachers, artists, visionaries, and mystery keepers that provide an immersion into the core of your essence, the heart of your mission,  and the Soul of your business. Over 3000 women have gone through this retreat! You can purchase lifetime access to over 20 masterclasses for only 47 euro. Find out more and get the collected Masterclasses here. P.S. THIS IS AN INVITATION FOR YOUR MEN! HAKA 100 MEN STRONG 10 FEBRUARY IN AMSTERDAM. Join my beloved partner Nemanja Sonero and his friend & colleague Kane Harnett in their one day event for men only in Amsterdam. A transformative one-day experience delving into the ancient Maori warrior tradition of Haka, interwoven with enriching Men's Work. An event that fosters a space for introspection, personal growth, and a collective journey towards empowerment and Self-Discovery, Movement, Brotherhood and Embodiment. Find out more and book your tickets here! You really don't want to miss this unique opportunity

Da ne pozabiš, da ne gre iz spomina! Takih reči se kar nabere. Zapečateno prav na dnu zavesti. V nekem možganskem vozlu, v nekih celicah. Pravimo za koga, da ima izreden spomin. Spomni se vseh podrobnosti, kdo drug, udeležen pri istem dogodku, pa komaj kaj. Nekateri ljudje, da živijo zgolj v spominih. Postarani ljudje, osameli v življenju in še kdo. Toda v kakšnih spominih: sproščeno veselih ali ogrenelih? Najbrž je to odvisno od njihove narave; temperamenta. Melanholiki so že za mláda nagnjeni k potrtosti. Večni jokavci tarnajo, čeprav jih fizično nič ne boli. Najbrž se jim trdno vtisnejo v spomin predvsem neljubi dogodki. Življenje jim jih pa dodaja še zato, ker se ga ne zmorejo in ne znajo zares veseliti. Kako daleč seže komu njegov spomin? Tudi tja do drugega leta starosti. A ni rečeno, da mu bo služil vse življenje s tako natančnostjo. Vsi poznamo črne luknje v spominu. Izbrisano za vekomaj. Kot da pri tistem in takem in takrat nismo obstajali. In obledeli spomin, ki ni več natančen. Kaj kdo posebej neguje kot spomin? NI kataloga na svetu, v katerem bi bilo to zabeleženo. Dogodki v otroštvu so, pravijo strokovnjaki, zelo pomembni. Komur se takrat zgodi kaj hudega, ga utegne pomembno zaznamovati. Komur je sijalo samo sončece, ga pa kaka kasnejša ujma vrže ob tla. Spet taka, da je ne bo pozabil. Včasih so bile v silni modi spominske knjige. Kakšni obeti so bili tam urimani in urisani za trajno spominjanje; – otroci smo kruljave verze starih lastnikov prepisovali v svoje spominske zvezčiče. In jih pozabili. Ostati komu v spominu ima dvorezen pomen. V prijaznem ali neprijaznem namreč. Če pomislimo samo na svoje učitelje! Mar ne gojimo na katerega posebno lep spomin in na drugega takega, da bi ga raje izbrisali, pa ni mogoče. Kake vzornike skušamo posnemati. Težko nam je, da s kom, ki ga ni več, nismo bili dovolj ljubeznivi. Cankarjeva Skodelica kave je že marsikomu izprašala vest. S spominom je kdaj povezano odpuščanje. Pravimo: saj sem odpustil, pozabil pa nisem. Pretresljiv se mi zdi svetopisemski navedek: Kakor je vzhod oddaljen od zahoda, tako daleč bom vrgel tvoje grehe in SE JIH NE BOM SPOMINJAL (Ps. 103)

Da ne pozabiš, da ne gre iz spomina! Takih reči se kar nabere. Zapečateno prav na dnu zavesti. V nekem možganskem vozlu, v nekih celicah. Pravimo za koga, da ima izreden spomin. Spomni se vseh podrobnosti, kdo drug, udeležen pri istem dogodku, pa komaj kaj. Nekateri ljudje, da živijo samo v spominih. Postarani ljudje, osameli v življenju in še kdo. Toda v kakšnih spominih: sproščeno veselih ali ogrenelih? Najbrž je to odvisno od njihove narave; temperamenta. Melanholiki so že za mláda nagnjeni k potrtosti. Večni jokavci tarnajo, čeprav jih fizično nič ne boli. Najbrž se jim trdno vtisnejo v spomin predvsem neljubi dogodki. Življenje jim jih pa dodaja še zato, ker se ga ne zmorejo in ne znajo zares veseliti. Kako daleč seže komu njegov spomin? Tudi tja do drugega leta starosti. A ni rečeno, da mu bo služil vse življenje s tako natančnostjo. Vsi poznamo črne luknje v spominu. Izbrisano za vekomaj. Kot da pri tistem in takem in takrat nismo obstajali. In obledeli spomin, ki ni več natančen. Kaj kdo posebej neguje kot spomin? Ni kataloga na svetu, v katerem bi bilo to zapisano. Dogodki v otroštvu so, pravijo strokovnjaki, zelo pomembni. Komur se takrat zgodi kaj hudega, ga utegne pomembno zaznamovati. Komur je sijalo samo sončece, ga pa kaka poznejša ujma vrže ob tla. Spet taka, da je ne bo pozabil.Včasih so bile v silni modi spominske knjige. Kakšni obeti so bili tam urimani in urisani za trajno spominjanje; – otroci smo kruljave verze starih lastnikov prepisovali v svoje spominske zvezčiče. In jih pozabili. Ostati komu v spominu ima dvorezen pomen. V prijaznem ali neprijaznem namreč. Če pomislimo samo na svoje učitelje! Mar ne gojimo na katerega posebno lep spomin in na drugega takega, da bi ga raje izbrisali, pa ni mogoče. Kake vzornike skušamo posnemati. Težko nam je, da s kom, ki ga ni več, nismo bili dovolj ljubeznivi. Cankarjeva Skodelica kave je že marsikomu izprašala vest. S spominom je kdaj povezano odpuščanje. Pravimo: saj sem odpustil, pozabil pa nisem. Pretresljiv se mi zdi svetopisemski navedek: Kakor je vzhod oddaljen od zahoda, tako daleč bom vrgel tvoje grehe in SE JIH NE BOM SPOMINJAL (Ps. 103).

Legendarna glasbena oddaja Izštekani na Valu 202 je 8. junija 2023 z velekoncertom Izštekanih 30 v ljubljanskih Križankah proslavila trideset let. Ob spremljavi sedemnajstčlanskega benda Smrdel Brothers Collective je nastopilo petnajst eminentnih glasbenih izvajalcev, ki so se jim pridružili mnogi skriti gostje. Vsak je poleg svoje skladbe zapel posebej za to priložnost pripravljeno predelavo. Razprodani koncert, ki v teh dneh glasno odmeva, sta neposredno prenašala Val 202 in Televizija Slovenija. Petnajst izvajalcev, prek trideset skladb, skriti gostje in številna presenečenja K praznovanju so Izštekani povabili petnajst vokalnih solistov, duetov ali predstavnikov vidnih glasbenih zasedb. Takih, ki so se prvič izštekali že pred tremi desetletji, pa tistih, brez katerih si takega praznovanja ni moč zamisliti, in tudi takih, ki v oddaji prej sploh še niso nastopili. Vsak je na drugačen, izštekan način izvedel eno svojo skladbo in eno skrbno izbrano predelavo slovenske skladbe, ki je prej še ni izvajal. Pahljača tokratnega izštekanega programa se je tako razširila na vso zgodovino slovenske popularne glasbe. Skozi predelave pa so v nabor večera vstopila še številna imena, ki so soustvarila zgodbo Izštekanih. Napovedanim pevcem so se pridružili tudi skriti gostje. Z izvedbo pesmi Zablujene generacije in gostovanjem njihovega pevca Primoža Aliča so se poklonili letos preminulemu Ramonu. Slon in Sadež sta v svojem slogu priložnosti primerno prepesnila pesem »Trideset let«. Eden vrhuncev večera je bila izvedba pesmi »O, Triglav, moj dom«, v kateri se je Silence pridružil tudi Milan Fras iz Laibacha. Posebnost je bil dodatek, v katerem so na enak način kot ob rojstvu Izštekanih nastopili posebej za to priložnost znova zbrani akustični Sokoli. Peter Lovšin, Ivan Bekčič in Zvone Kukec so zabrenkali in zapeli tako kot daljnega leta 1993 v radijskem studiu. Ter potem vstali in z bendom za piko na i zelo naglas dodali znamenite verze: »Moja mama je strela, moj fotr je grom, če hočeš bit z mano, prkluč se na štrom!« Izvedene skladbe: RING - Tomi M (Siddharta)JAZ IN NEBO - Urša Mihevc (Fed Horses)DEŽ (Demolition Group) - Urša Mihevc (Fed Horses)PLANETI SE VRTIJO - Boris Kokalj (Kokosy)SENTIŠ NAVADNI (Zmelkoow) - Boris Kokalj (Kokosy)DEJ POVEJ - Jure LesarSTONESI SPOZNAJO MOJE STARE STARŠE (Marko Brecelj) - Jure LesarGROW OLD - Saša Vipotnik (AKA Neomi)DALEČ JE ZA NAJU POMLAD (Adi Smolar) - Saša Vipotnik (AKA Neomi)SAILOR - JardierNE NAREDI MI TEGA (Dan D) - JardierTRIDESET LET (Oto Pestner) - Slon in SadežFOTR - Slon in Sadež, gostja ŽenaPABLO - VazzNAMESTO KOGA ROŽA CVETI (Vlado Kreslin) - Vazz, gost Vlado KreslinMILA MALA (Mladi Levi) - Vlado KreslinSKAČI MARKO - Vlado KreslinLAHKO NOČ SKRBI - Severa in Gal GjurinTIH DEŽEVEN DAN (1x band) - Severa in Gal GjurinTI SI MOJA ROŽA (Videosex) - Gregor Strasbergar (MRFY)TOBOGAN - Gregor Strasbergar (MRFY)HALO GOSPODIČNA (Magnifico) - Klemen KlemenLJUBEZEN - Klemen Klemen, gostja Urša Mihevc (Fed Horses)FEBRUAR - Borut Marolt (Niet)POBEGLI VLAK (Zablujena generacija) - Borut Marolt (Niet), gost Primož Alič (Zablujena generacija)I’M A MEMORY - SilenceO, TRIGLAV, MOJ DOM - Silence, gostje Milan Fras (Laibach), Severa Gjurin, Tomi M (Siddharta)VUKOVI (Koala Voice) - Tomi M (Siddharta)PRVA VRSTA - Matevž Šalehar HamoZBUDI ME ZA 1. MAJ (Mi2) - Matevž Šalehar Hamo, gost Tone Kregar (Mi2)dodatek:SODN DAN - SokoliMOJA MAMA JE STRELA - Peter Lovšin, Sokoli Sedemnajstčlanska glasbena zasedba Smrdel Brothers Collective se je zbrala posebej za to priložnost. Peljala nas je od pretanjenih, minimalističnih izštekanih trenutkov do veličastnih eksplozij, manjkala niso godala, trobila, pihala. Posebni program koncerta so skupaj z Juretom Longyko, glasbenim uredništvom Vala 202 ter pevci snovali in pilili več kot šest mesecev. Zasedbo je vodil basist Peter Smrdel, za dodatne aranžmaje je poskrbel skladatelj Leon Firšt. Koncert močno odmeva krajše poročilo v Glasbeni zgodbi Vala 202 obsežno poročilo na MMC RTV Slovenija izbrane skladbe na youtube kanalu Vala 202 fotografije stalnega fotografa Izštekanih Alana Orliča Belšaka -  zanimivost: posnetek prve oddaje Izštekani, 25.2.1993, Radio Študent, Sokoli Izštekani pred občinstvom vselej razprodani Oddaja Izštekani, ki se je začela februarja 1993 na Radiu Študent z nastopom Sokolov, se je po petih letih preselila na Val 202, prvi je januarja 1998 na Valu nastopil Magnifico. Nov zagon je dobila ob dvajsetletnici leta 2013, ko so prvič so izvedli decembrski koncert pred občinstvom, ki je postal tradicionalen in je vselej razprodan. Na njem se izšteka več deset glasbenikov, ki gredo še korak dlje, ponudijo nove presežke. Letošnji koncert Izštekanih 30 je postal nov mejnik na tej poti. Ki se očitno še dolgo ne bo končala. Izštekani so skupnost. Bodite njen del.

Vrlo ženo, kdo jo najde! Njena vrednost je daleč nad biseri … Vstaja, ko je še noč, in daje hrano svoji družini, obrok svojim deklam … Opasuje z močjo svoje boke in utrjuje svoje lakte … Pazi na poti svoje družine in ne je lenuharskega kruha (Pregovori 31, 10-31).

Vrlo ženo, kdo jo najde! Njena vrednost je daleč nad biseri … Vstaja, ko je še noč, in daje hrano svoji družini, obrok svojim deklam … Opasuje z močjo svoje boke in utrjuje svoje lakte … Pazi na poti svoje družine in ne je lenuharskega kruha (Pregovori 31, 10-31).

Da ne pozabiš, da ne gre iz spomina! Takih reči se kar nabere. Zapečateno prav na dnu zavesti. V nekem možganskem vozlu, v nekih celicah. nPravimo za koga, da ima izreden spomin. Spomni se vseh podrobnosti, kdo drug, udeležen pri istem dogodku, pa komaj kaj.Nekateri ljudje, da živijo zgolj v spominih. Postarani ljudje, osameli v življenju in še kdo. Toda v kakšnih spominih: sproščeno veselih ali ogrenelih? Najbrž je to odvisno od njihove narave; temperamenta. Melanholiki so že za mláda nagnjeni k potrtosti. Večni jokavci tarnajo, čeprav jih fizično nič ne boli. Najbrž se jim trdno vtisnejo v spomin predvsem neljubi dogodki. Življenje jim jih pa dodaja še zato, ker se ga ne zmorejo in ne znajo zares veseliti.Kako daleč seže komu njegov spomin? Tudi tja do drugega leta starosti. A ni rečeno, da mu bo služil vse življenje s tako natančnostjo. Vsi poznamo črne luknje v spominu. Izbrisano za vekomaj. Kot da pri tistem in takem in takrat nismo obstajali. In obledeli spomin, ki ni več natančen.Kaj kdo posebej neguje kot spomin? NI kataloga na svetu, v katerem bi bilo to zabeleženo. Dogodki v otroštvu so, pravijo strokovnjaki, zelo pomembni. Komur se takrat zgodi kaj hudega, ga utegne pomembno zaznamovati. Komur je sijalo samo sončece, ga pa kaka kasnejša ujma vrže ob tla. Spet taka, da je ne bo pozabil.Včasih so bile v silni modi spominske knjige. Kakšni obeti so bili tam urimani in urisani za trajno spominjanje; – otroci smo kruljave verze starih lastnikov prepisovali v svoje spominske zvezčiče. In jih pozabili.Ostati komu v spominu ima dvorezen pomen. V prijaznem ali neprijaznem namreč. Če pomislimo samo na svoje učitelje! Mar ne gojimo na katerega posebno lep spomin in na drugega takega, da bi ga raje izbrisali, pa ni mogoče. Kake vzornike skušamo posnemati. Težko nam je, da s kom, ki ga ni več, nismo bili dovolj ljubeznivi. Cankarjeva Skodelica kave je že marsikomu izprašala vest.S spominom je kdaj povezano odpuščanje. Pravimo: saj sem odpustil, pozabil pa nisem. Pretresljiv se mi zdi svetopisemski navedek: Kakor je vzhod oddaljen od zahoda, tako daleč bom vrgel tvoje grehe in SE JIH NE BOM SPOMINJAL (Ps. 103)

Piše: Marija Švajncer Bere: Mateja Perpar Johann Gottlieb Fichte spada v nemško klasično filozofijo, skupino štirih filozofov s konca 18. in začetka 19. stoletja, ki jo poleg Fichteja sestavljajo še Kant, Hegel in Schelling. Fichte naj bi izhajal iz Kanta, vendar je postoril še marsikaj drugega, morda celo izvirnega. V njegovem opusu je opaziti dvojnost: po eni strani je inovativen metafizik, utopistični načrtovalec dobro urejene družbe, teoretik na področju pedagogike in nekajletni izvajalec rektorske funkcije, po drugi stani pa ne gre prezreti, da je bil antisemit in antifeminist, torej nestrpnež in človek s predsodki. Nekateri zgodovinarji filozofije ga opisujejo kot težavno osebnost. V trenutkih obupa je skušal napraviti samomor. Filozofovo življenje se je zaradi tifusa, s katerim ga je okužila žena, ki je negovala ranjence, izteklo leta 1814. Delo Osnova celotnega vedoslovja je izšlo leta 1794 in je sestavljeno iz treh poglavij: Načela celotnega vedoslovja, Osnove teoretične vednosti in Osnove znanosti praktičnega. Fichte si prizadeva, da bi uveljavil filozofijo kot znanost, vedoslovje pa uredil v sistem. Vedoslovje pojasnjuje, katera določila so splošnejša in katera posebnejša, s tem pa tudi, kateri pojmi so višji in kateri nižji. Na spoznanja je treba gledati kot na celoto. Fichte svojo filozofijo imenuje transcendentalni idealizem, svoj nauk pa kriticizem. Ker se vse skupaj začne s simbolnima zapisoma A je A oziroma A je enako A in A ni A, bi predvidevali, da imamo opraviti z logiko, a ni tako. Takih in podobnih zapisov se zvrsti še več in jih sam imenuje tako logične kopule kot tudi funkcije. Jaz in nejaz sta sicer osrednja pojma, h katerima se filozof nenehno vrača, hkrati pa mu gre za široko razprostranjeno metafiziko, v kateri dodaja nove in nove pojme ter razmerja med njimi. Ko je vse skupaj videti kolikor toliko jasno in razumljivo, se spet vrne na začetek, k jazu in nejazu. Čeprav uporablja izraze, kot so jaz, subjekt, realnost, zrenje, gon in hrepenenje, pojmov ni primerno razumeti osebno in konkretno. Vse skupaj je nenehno abstrahiranje, deduciranje, apliciranje, reflektiranje, povezovanje, izključevanje in istovetenje, pri čemer ne manjka tudi tavtologij, samonanašanja in drugih podobnih zdrsov. Fichte svoj miselni postopek imenuje raziskava. V teoretičnem delu ga zanima predvsem spoznavanje, v praktičnem pa tisto, kar je spoznano. Njegova metoda poteka tako, da v vsaki naslednji povedi dodaja nove in nove termine; sam govori o pomikanju po krogu, ki ga želi obvladati. Afirmacijo privede do negacije in jo zatem pomakne nazaj, izraze definira ali jih samo opisuje, navaja tudi slikovite besede, na primer sunek, nemoč in prisila. Zgoščeno in pojmovno nenehno naraščajoče pisanje je pač treba sprejeti in si beliti glavo, kaj Fichte sploh hoče povedati, ali pa knjigo odložiti že na samem začetku. Kako je videti filozofovo zatrjevanje in sklepanje? Med drugim pravi, da je postavljanje jaza skozi samega sebe njegova čista dejavnost. Jaz samega sebe postavlja na podlagi golega postavljanja skozi sebe samega in obratno. Jaz je in postavlja svojo bit zgolj na podlagi svoje gole biti, deluje in je produkt delovanja, je dejaven in hkrati tisto, kar je z dejavnostjo proizvedeno. Jaz je zgolj toliko, kolikor se zaveda samega sebe, sočasno je identiteta subjekta in objekta. Čeprav naj bi bil jaz absoluten, obstaja tudi nejaz. Jaz in nejaz sta zamenljiva. Jaz in nejaz, kakor sta skozi pojem vzajemne omejljivosti izenačena in zoperstavljena, sta sama nekaj (akcidenci) v jazu kot deljivi substanci, postavljena skozi jaz kot absolutni nezamenljivi subjekt, ki mu nič ni enako in nič zoperstavljeno. Bistvo kritične filozofije je v tem, trdi filozof, da bi le-ta vzpostavila absolutni jaz brez vsakršnih pogojev in določil. Fichte vpeljuje številna protislovja in jih postopoma pa skuša tudi razreševati. Prizadeva si, da se ne bi kdo obregnil ob dozdevno ničnost in nezadostnost njegovih rešitev. Jaz je v enem samem delovanju hkrati dejaven in trpen. Pojem realnosti je enak pojmu dejavnosti, vsa realnost je postavljena v jaz. Če pa je jaz obravnavan kot nekaj, kar zajema celotni in sploh določeni obseg vseh realnosti, je substanca. Izvorno obstaja ena sama substanca, namreč jaz. Jure Simoniti v spremni besedi pravi, da se Fichtejev jaz kaže kot nenavadno žarišče masivnih potlačitev in skritih resnic. Fichtejevska megalomanija je le manifestna površina filozofove lastne konstrukcije jaza, ki morda še nikoli ni bila tako prekarna. Filozofova velika samozavest se kaže v hiperbolizmu jaza in pri tem se pozna, da je Fichte kot predavatelj obrnjen k občinstvu. Njegova eksistenca je po Simonitijevem mnenju bistveno institucionalna ali celo performativna in samooklicana ter odvisna od lastne volje in nagona. Jaz, naj je še tako absoluten, ni prepoved nekega ti, temveč celo njegovo omogočanje in spodbuda. Fichte je staro substancialno metafiziko nadomestil z nekakšno generativno, konstruktivno in produktivno ontologijo in naj bi bil prvi, ki je svoj sistem izpeljal iz točke, ki mora s tem sistemom šele nastati. Simoniti sklene svoje poglobljeno in kritično razmišljanje s predvidevanjem, da je nekakšna muka Fichtejevega sveta nemara v tem, da moramo v njem kot amulet ves čas skandirati besedo »jaz«, vrh tega pa moramo še vsak dan garati in niti za hip ne smemo biti sami.

Strokovnjak za ekologijo celinskih voda ugotavlja, da je naše razmišljanje pogosto preveč antropocentrično in da bomo zgolj z inženirsko gradbenim pristopom le zmanjšali samočistilno sposobnost vodnih ekosistemov. Letošnja izredna in izredno vztrajna suša je nazorno pokazala, da se tudi v pregovorno z vodo bogati Sloveniji kaj lahko soočimo z izrednim pomanjkanjem te za življenje ključne tekočine.»Najbolj ogrožene so tiste manjše tekoče vode, ki imajo že sicer nizke pretoke. Takih imamo v Sloveniji več kot polovico in večina teh je že presahnila,« je izpostavil biolog prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.Vremenski ekstremi, kakršna je letošnja suša, se bodo v prihodnosti pojavljali vse pogosteje. Pri tem pa so še večji problem, kot sama suša, naši posegi v prostor, v struge rek in potokov in njihovo neposredno okolico.»Ena najbolj destruktivni stari, ki jih počnemo, je to, da prekinjamo povezanost vodnega kroga od izvira do izliva ali da celo prekinjamo prehajanje površinske vode v podzemne vode, da torej struge nimajo več življenjskega prostora, kot so prodišča, kamni itd., v katere se pri nizkih vodostajih velik del življenjske združbe lahko umakne in s tem se ohranja tudi samočistilna sposobnost vodnih ekosistemov.«

V 114. epizodi sta se nam za okroglo mizo pridružila novinarja https://radiostudent.si/ (Radia Študent) https://twitter.com/AKatalenic (Antun Katalenič) in https://twitter.com/real_jaka (Jaka Virant), voditelja in ustvarjalca "nešportne oddaje o športu"https://radiostudent.si/dru%C5%BEba/suspenzor ( Suspenzor). V živahnem pogovoru smo obdelali vse možne teme, od belokranjskih fuzbalerjev do novomeških košarkarjev, od Antiktistov do Žoltastih trotov. Fanta sta z nami delila tudi nekaj zanimivih anekdot o idejnem očetu oddaje Suspenzor, žal že pokojnemu Nejcu Marcnu, velikemu navijaču NK Celja in ... Pule! Udobno se namestite in prisluhnite malce kaotičnemu pogovoru o športu kot odrazu družbe. Takih debat je v našem medijskem prostoru žal premalo.

Danes se bomo odpravili na malce nenavadno raziskovalno pot, saj bomo odkrivali zanimivosti, ki so povezane z vsakdanjimi predmeti, in to so gumbi. Leta 1931 so o gumbih zapisali: »Ko so ljudje začeli pridobivati razne kovine, so začeli iz kovin izdelovati tudi kovinske zaponke, ki so jim držale skupaj njihova oblačila. Takih starinskih zaponk, ki so zelo podobne našim 'varnostnim iglam', so izkopali tudi že pri nas precej iz starorimskih ali pa še iz starejših grobov.« Gumbe v današnji obliki so pa iznašli šele dosti pozneje. Izdelovali so jih iz najrazličnejšega materiala, tudi iz zlata, srebra in dragih kamnov, pa tudi iz porcelana in stekla. Umetniško izdelovanje gumbov je doseglo v Evropi svoj vrhunec v 17. in 18. stoletju. Kot bomo slišali, pa so gumbi postali tudi odlikovanje za hrabrost. Več v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

V letu 2021 je Milan Dekleva objavil pesniško zbirko Nevidnosti (pri Slovenski matici), romana Pet za kvartet in Zaplešiva, Dante (pri Cankarjevi založbi) ter zbirko z zgovornim naslovom Eseji in zgodbe (pri KUD Apokalipsa). Zadnja omenjena knjiga je na pogled knjižica, toda knjižica, ki še kako nagovori in pritegne bralca. V njej se avtor predstavlja kot pesnik, esejist in pisatelj s svojimi značilnimi temami. Toda naj pesni, pripoveduje ali esejizira, je vedno prepoznaven. Blizu so mu paradoksi, kritika družbene psihopatologije in zgoščena, že kar minimalistična naracija. Včasih ga očara tehnološki razvoj, toda zmerom ga spremljata skepsa in humor. V uvodni pesmi Postajam optimist./Čutim, da bom kmalu strl/ poslednji oreh/neumnosti.// Še korak, pa se zvrnem v/vedrino!// uvodna kvartina zveni kot razsvetljenski projekt, toda nato sledi presenečenje – antiteza neumnosti ni zmagoviti razum, ampak nekaj, kar je na drugi, drugačni ravni kot dvojica neumnost–umnost, skratka, neke vrste metapozicija, lahko pa tudi nekaj, kar predhodi omenjeni dvojici. Takih in drugačnih sprevrnitev je v zbirki precej, vendar objavljena besedila definitivno ne sodijo v žanr cerebralnih igric. Ob refleksiji velikih tem (kot je ob neki drugi priložnosti zapisal Dekleva: Iz preseženosti v nepresežno) avtor diskretno, a nedvoumno komentira naš čas, naš svet – »Svet, v katerem denar izkorišča in izrablja človeka, je svet brez prihodnosti.« Zato je knjižica Eseji in zgodbe knjiga za danes in jutri.

Različne okoliščine in vzroki pripeljejo dijake do odločitve da bi bilo bivanje v dijaškem domu za uspešnost šolanja bolj smiselno kot velika izguba časa z vsakodnevnimi vožnjami do šole in nazaj. Toda strošek za bivanje je lahko tudi nepremostljiva ovira, zato v programu Botrstvo dijakom, ki bi jim prav ta znesek preprečil, da bi se šolali na želeni šoli ali imeli možnost za razvoj svojih talentov, pomagajo pri plačilu. Takih je bilo že več kot 500, letos pa bosta med prejemniki tudi Lovro in Kaja.

Dobili smo nov zakon, da smo lahko na par semaforjev izobesili znak, da lahko zavijete pri rdeči luči desno, če tako želite. Če te želje ni, lahko tudi stojite. In ker nam pod Triglavom nikdar ni prav, se je spet vsul plaz kritik. Eni tarnajo, da je premalo takih semaforjev. Drugim se zdi, da jih je preveč, ker je vse skupaj itak odveč. Tretji pravijo, da ni prav, ker zavijanje v desno ni obvezno. Takih, ki bi v tem videli karkoli uporabnega, praktično ni. Vsaj na družbenih omrežjih. Nebuloze tokrat zanima vaš pogled na prometno protislovje, ki kljub odločni rdeči dovoljuje, da zavijemo desno, če želimo.

Kirurg, ki se ukvarja z zapleteno in zahtevno operacijo, mora biti skrajno pazljiv in pozoren na vsako malenkost, sicer lahko hitro naredi kako usodno napako za svojega pacienta. To lahko doseže le tedaj, če ima razvit čut odgovornosti in se čuti odgovornega za morebitni neuspeh operacije tudi tedaj, če je naredil vse, kar je mogel. Podobno znanstvenik, ki razvija svojo znanstveno domnevo, povsem načrtno opravlja zahtevna opazovanja in poskuse, pri čemer mora biti skrajno pazljiv in pozoren na vsako malenkost. Tudi on lahko doseže takšno pozornost le tedaj, če se čuti odgovornega za morebitne napake v postopkih, pa čeprav je delal po svojih najboljših močeh. Takih primerov je seveda še več, srečamo jih tako pri velikih, izjemnih delih kot pri povsem vsakdanjih opravilih, kot je npr. čiščenje stanovanja ali vožnja avtomobila. Za vse pa je značilno povezovanje skrajne pazljivosti in pozornosti pri svojem početju ter občutka odgovornosti za morebiten neuspeh, tudi tedaj, če smo ravnali po svojih najboljših močeh in v dobri veri, da delamo prav. Zdi se, da se to dogaja pri opravljanju takšnih opravil, del ali nalog, ki se jim posvečamo z vsem srcem in nas vsaj začasno povsem zaokupirajo. Tedaj se od nas zahteva skrajna pazljivost in pozornost. Vendar takšno pazljivost in pozornost lahko razvijemo in ohranjamo le tedaj, če občutimo neke vrste notranjo zadolženost za uspeh tega početja. Pri tem moramo to zadolženost sprejeti prostovoljno in brez zadržkov. Od tod izhaja tudi na videz nerazumen občutek odgovornosti za morebiten neuspeh svojega početja tudi tedaj, če smo storili vse, kar je bilo v naši moči. Res je, vsakdo ni sposoben ali voljan sprejeti tovrstne zadolženosti svojemu početju, morda prav zato, ker se boji sprejemati tako obsežne odgovornosti zanj. Vendar pa oni, ki takšno zadolženost zna in zmore sprejeti, globlje dojema svoje delo, recimo da »dojema duha svojega dela« in ne zgolj svoje namene, sredstva in okoliščine. Podobno on globlje dojema tudi samega sebe, recimo da »dojema globino svojega duha« in ne zgolj intenzivnost svojega trenutnega doživljanja, želja in strahov. Velja se potruditi za takšen način notranje zavezanosti temu, kar počnemo, pa čeprav pri morda na videz malenkostnih opravilih, kajti tako ohranjamo svojo pripravljenost, da delujemo zavestno in odgovorno tudi v težavnejših okoliščinah.

Na 71. zasedanje Tajnega društva OFC smo povabili pankerja, pesnika, pisatelja, upornika brez razloga, zvezdnika ljubljanske street basket scene Esada Babačiča.Esad se je razgovoril nekaj malega o fuzbalu (se še kdo spomni gola Igorja Mavra leta 1980?) in na dolgo in široko o njegovi veliki ljubezni, košarki.Obdelali smo Marjana Rožanca, Donketa, Olimpijo, tisto finale v Istanbulu, ulični basket, Ljubljano kakršne ni več in še mnoge druge teme ...Dame in gospodje, en in edini Esad Babačič ... Takih ne delajo več ... Za vse nostalgike in romantike kar nas je še ostalo v tem čudaškem svetu pandemij in poznega kapitalizma ...

Gotovo ste že kdaj prebrali obvestilo v medijih ali trgovinah o odpoklicu določenega živila iz prodaje. Takih umikov živil, ki so morda že v naših domovih, pa niso varna, je vsako leto več. Proizvajalci in distributerji so namreč previdnejši oziroma pristojnemu inšpektoratu pogosteje sami prijavijo neprimeren oziroma sporen izdelek. Zakaj in kako se sploh sproži postopek umika živila s trgovskih polic, kaj to pomeni za odgovorne ter kako mora ta informacija priti do potrošnika?

Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru

Ker je trenutno situacija v naši državi posebna, bo posebna tudi oddaja Gymnasium. V njej bodo namreč besedo dobili vsi tisti mladi, ki v teh dneh na najrazličnejše načine sodelujejo pri preprečevanju širitve novega koronavirusa. Takih mladih, ki so nesebično ponudili svojo pomoč, in se izpostavili, je, kot boste slišali, zelo veliko. Seveda pa v oddajo nismo mogli umestiti čisto vseh, ki jim gre zahvala za njihovo delo. Del pogovorov, ki sva jih pripravila Aleš Ogrin in Špela Šebenik, smo z mladimi opravili že včeraj in ker se stanje na terenu zelo hitro spreminja, je bil morda skozi današnji dan že sprejet kakšen nov ukrep, a informacije v oddaji so kljub temu točne. Štejejo pa seveda zgodbe in navodila mladih, ki jih boste slišali.

Ste redno fizično aktivni? Poskrbite za zdrav duh v zdravem telesu in rekreacijo? Se raje odločite za stopnice ali za dvigalo? Avtobus ali hojo? Film ali tek? Takih odločitev je seveda veliko v vseh letnih časih, tudi poleti. V tokratni epizodi bo Mojca raziskovala, zakaj je včasih »tako preprosto biti len«, čeprav vemo, da je telesna dejavnost dobra za nas. Kajpada se velik del odgovora skriva – v človeških možganih. Več o tem v četrtek ob 7.35 na Prvem. Z nami bo nevroznanstvenik dr. Matthieu Boisgontier.

Ti imaš avto, jaz pa hišo. Tvoj je ta del, moj pa tisti. Takih in drugačnih delitev je v odnosu in zakonu nekaterih, malo morje. In nikoli jih nisva razumela. Zakaj je nekaj moje in drugo tvoje? Ali nisva prej bila vsak zase, zdaj pa sva eno? Ali se nisva poročila zato, ker se ljubiva in ker si želiva biti eno? Več pa v podcastu ...

Medtem ko velik del sveta spremlja svetovno prvenstvo v nogometu, kjer za favorita veljajo Brazilci, smo mi našli Brazilca, ki nogometa nima za najbolj pomembno postransko stvar na svetu. Takih je sicer verjetno še nekaj, ampak ta živi v Sloveniji. Po nekaj letih življenja v Franciji, kamor sta uvažala kavo s svoje plantaže v Braziliji, se je Jaime Talbot z ženo Binho pred dobrim letom in pol preselil v Goriška Brda. V Kozani sta kupila hotel z enim najlepših razgledov na to slovensko pokrajino, njuno teraso pa že krasita tudi dva glinena lonca s sadikami kave. Obiskala ju je Andreja Čokl.

S priljubljenostjo in blagovnim monopolom so nekatere blagovne znamke prešle v jezik in iz lastnega imena postale občna poimenovanja. Včasih niti ne vemo več, da je šlo kdaj za blagovne znamke. Takih ni malo. Pri zajtrku smo jedli rogljič z eurokremom, nalivali mleko iz tetrapaka, kavni madež pa pobrisali s cetom in viledo.

Erotični masažni salon. Na drugi strani mize sedijo dve ženski in en moški. Na mizi zaslon, na katerem se neprenehoma vrti video z eksplicitnimi prizori erotičnih storitev, ki jih opravljajo. Ena oseba se ne želi izpostavljati, pravi pa, da je dokončala študij, delala, potem pa ostala brez službe. Nove ni dobila. "Z nečim se pač moraš ukvarjati," pravi. Prostitucija ji ne pomeni nič več in nič manj kot delo. Prostitucija pri nas je dekriminalizirana, ni pa legalizirana. Registrirati jo je mogoče kot drugo, drugje nerazvrščeno storitveno dejavnost. Takih poslovnih subjektov je skoraj 1.400, ni pa znano, koliko oseb se s tem ukvarja na črno. Odnos do prostitucije močno zaznamuje dvojna morala. Vsekakor pa ni dobro, če se pretvarjamo, da težav ni, če jih ne vidimo, vpletenim vzamemo vsak glas in se gremo dvojno moralo. To vprašanje seveda ni hvaležna politična tema, zgovorno pa je tudi, da država nima posluha za raziskave na tem področju. Raziskoval je Gorazd Rečnik.