Podcasts about dolga

Na pogovor ob velikem četrtku smo povabili Nado Žgur, zaradi njene izjemne glasbene poti, njenega navduševanja za kakovostno ustvarjanje in tudi zaradi njenega iskrenega pričevanja o Gospodovih delih. Glasba je Nadino življenje. Glasba jo je izbrala. Glasba ji daje smisel. Pravi: Ko doživiš močno ozdravljenje, doživiš Božjo moč, je v tebi izbruh zahvale, hvaležnosti. Glasba me navdušuje, izpolnjuje. Glasba je bila vedno nek izraz mene. Mama je pripovedovala, da sem se kot majhna deklica – stanovali smo nasproti mariborske stolnice, kjer je bil moj prvi stik z vero, sprehodila po cerkvi in pela tako na glas, da so vsi slišali. Učiteljica v prvem razredu šole me je razumela in spodbudila mamo, da me vpišejo v Glasbeno šolo. Vse bolj se je izražalo, da rada pojem. Ni nujno, da smo vsi izurjeni in izpopolnjeni v prepevanju, seveda če je to poklic in želimo biti v petju zgled drugim so tam zahteve višje, če pa pri ljudski maši ob meni sedi kdo, ki ne dosega višin, ki jih zahteva pesem in brunda ali poje po svoje, me seveda to ne moti. Kot rečeno, najprej sem začela v cerkvi, po različnih zborih, ko sem bila sprejeta na Srednjo glasbeno šolo, pa sem od takrat naprej vedela, da bo to moj poklic.«“Širiti želim mir, da preko miru lahko vera pride do ljudi. Ko vložimo vse, kar nam daje Gospod in se zavedamo lepega in globokega, ki je v nas, ni nič težko. Smo pa grešni. Ko v veri pademo, glasba lahko zelo pomaga. Pogosto sedem za klavir in si zapojem psalm. Podarjene besede, ki sedejo na jezik, postanejo misli mojega srca. Hvaležnost, navdušenje, kaj imamo in kaj smo prejeli. Rada bi, da bi to sprejel in doživel ves svet. Dolga leta je tudi zame potreboval Gospod, me spravil tako rekoč na kolena, da je to odprlo moje srce. Le Sveti Duh zna počasi dozirati milost. Ko Gospod govori, se odprejo kanali.”

Na temo odpuščanja se je z voditeljico Matejo Subotičanec pogovarjal avtor knjige Dolga pot odpuščanja dr. Tomaž Erzar.

Letošnji zborovski koncert Koroška poje, ki ga je včeraj na največjem odru v Celovcu organizirala Krščanska kulturna zveza, je imel podnaslov Življenja ples. Da je uspel, je za naš radio podčrtal predsednik Janko Krištof: Veselje je vsesplošno. Tokrat je bilo veliko domačih pesmi. Slišimo tudi razvoj pesmi, ko tradicijo ožlahtnimo z novimi oprijemi. Z nastopi zborov in skupin ter s prispevki plesne šole Kunaver so prikazali človeka od rojstva do izbranih viškov življenja, spomnili so se tudi 80-letnice vrnitve izgnanih koroških družin. Najsrčnejši aplavz je požela Otroška skupina Jepca, najbučnejšega Projektni zbor Mladina poje, ki je zapel novo priredbo koroške himne Rož, Podjuna, Zilja, toplo so bili sprejeti tudi gostje iz zamejstva, Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice. Zborovodja Igor Hodak: Moji pevci si štejejo v čast, da so lahko zapeli. Na koncert sta moči združila tudi Mešani in Moški pevski zbor Bilka iz Bilčovsa. Zborovodja Dominik Jurca: Jaz sem zelo užival, edina napaka je bila, da je bilo prekratko. In takole je zadonelo v Domu glasbe, ko so vsi zapeli zbori. Naj se potrdi naslov skupne pesmi: Dolga zima je minila. V vseh pogledih.

Elérhetnek-e a hatalomig pár éven belül a veszekedős nácik? Hogyan pozicionálja újra Németországot Friedrich Merz? És hogyan fog ez hatni Magyarországra? Gergely Mártonnal és Bábel Vilmossal Kacskovics Mihály Béla beszélgetett.   Iratkozz fel a Fülke csatornájára! Spotify: tiny.cc/FulkeSpotify Apple Podcasts: tiny.cc/FulkeApple Hallgasd meg a HVG többi podcastját: Spotify: tiny.cc/HVGpodcastokSpotify Apple Podcasts: tiny.cc/HVGpodcastokApple SoundCloud: tiny.cc/HVGpodcastokSC 00:00 Intro 02:03 Élet a NATO és az Egyesült Államok után 30:40 Millió dolláros dilemma: mit hoz Magyarországnak a Merz-kormány? 38:03 Milyen kormány lesz ebből? 44:50 Putyinista, szélsőbalos – mit akar a Linke? 51:54 Szélsőjobbos balhézók – mi lesz az AfD-vel?

Župnik je obiskal starejšega moža. Ta je bil vse življenje dejaven v župniji. Duhovnik je možu dejal: »Dolga leta ste ohranjali vero. Najbrž ste zelo ponosni, da ste jo ohranili do konca.« Bolnik je odvrnil: »Pa saj ne gre za to, da sem ohranil vero, ampak da me je Gospod ohranjal vse življenje. V Svetem pismu piše, da mu lahko zaupamo.« Prerok Jeremija v današnjem prvem berilu pravi: »Blagoslovljen mož, ki zaupa v Gospoda in je Gospod njegovo zaupanje,« (Jer 17,7). Govor iz današnjega evangelija (Lk 6,17-26) je nekakšen program tega, kaj pomeni živeti kot kristjan v tem svetu. Jezus nam ponuja vzorec vrednot, ki zaznamujejo njegovo kraljestvo. Pravi, naj živimo v skladu s svojim sistemom vrednot. Blagruje uboge, žalostne, preganjane, blagruje tiste, ki delajo dobro, in tiste, ki odpuščajo. Če gradiš svoje življenje za sedanji trenutek, boš žel sadove zdaj, v tem trenutku. Toda dolgoročno bodo taki sadovi najbrž propadli. Če boš gradil svoje življenje na lepoti, se moraš zavedati, da bo ta minila. Če gradiš življenje na drugih ljudeh, ki te ljubijo in jih ti ljubiš, te bodo ti ljudje enkrat zapustili. Ob smrti zagotovo. Če živiš svoje življenje zase, porabiš svoj denar samo zase, ne živiš tako, kakor uči Jezus. Značilne vrednote, ki te delajo kristjana, se morajo poznati po tvojem življenju. Kristjan se uči ceniti krotkost, žrtev, uboštvo, žalost. Ne zaposlujejo ga stvari, s katerimi je tako obremenjen ta svet. Ni treba, da ga skrbijo moč, uspeh, udobje ali slava v javnosti. Bog je naklonjen ubogim. Beseda blagor pomeni globoko zadovoljen. Jezusove besede lahko razumemo tako, da človek lahko žaluje, lahko je ubog, ampak je v svoji notranjosti še vedno zadovoljen. Kristjan je človek, ki lahko reče: »Ljudje mi ne dajejo priznanja, toda moje napore vidi Bog. Njemu so dragoceni.« Ljudje imajo lahko vtis, da je žalosten, a je v sebi umirjen in pomirjen. Dokler te bodo v življenju vodila merila tega sveta, boš nesrečen. Ko boš svoje življenje gledal v Božji luči, boš čutil mir in notranjo srečo blagrov. Dokler boš dovoljeval, da bodo tvoja žalost, tvoje pomanjkanje priznanja in slave med ljudmi imeli zadnjo besedo, bosta v tvojem življenju razočaranje in brezup. Lahko pa boš dovolil, da bo Božje kraljestvo postalo najpomembnejša stvar v tvojem življenju, doživel boš resnično veselje in boš prepričan, da si deležen blagoslova blagrov.

Kengurujček Joey, kot Avstralci imenujejo mladiče kengurujev, je zelo boječ. Še nikoli ni šel iz mamine vreče. A danes nima izbire, moral bo skočiti. Joey je rdeči kenguru, ta vrsta je največja od vseh kengurujev in lahko doseže velikost človeka. Ima dolga stopala kot vsi kenguruji iz družine vrečarjev skakačev. V latinščini tej družini rečemo macropodidae, kar prihaja iz grščine: makros pomeni dolg, pous pa stopalo. Zadnje noge kenguruja imajo dolga in vitka stopala, ki lahko zrastejo več kot 26 centimetrov. Vsako stopalo ima štiri prste, dva s kremplji in dva tanjša, ki sta zraščena skupaj. Kenguru se premika z veličastnimi skoki. Skoči najmanj do višine košarkaškega koša in za dolžino celega avtobusa. Kot bi bil orjaški zajec. Ko se premika, se njegov rep giba kot nihalo ure. Pri počitku svoj dolg rep uporabi, da se nanj nasloni, kot da bi imel še tretjo nogo. A zaenkrat je Joey še na toplem v mamini vreči. Le kangourou : Joey "Grands pieds" a peur de tout Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9) Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10) Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša Grčman Fonetičarka: Mateja Juričan   Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Znani psiholog je imel psa, za katerega je lepo skrbel. Dolga leta sta si bila zvesta sopotnika na sprehodih in na izletih. Nekega dne pa je pes zbolel. Veterinar je psihologu naročil, naj da psu vsak dan določen odmerek ribjega olja. In psiholog je res pripravil ribje olje v skodelico, vzel psa v naročje in mu skušal zliti žličko v gobček. A pes se je le otepal in otepal. Več dni se je dogajal ta prizor in psiholog je bil prepričan, da ima njegov pes tako močan odpor pred ribjim oljem, da tovrstno zdravljenje ne bo uspešno. Tako je nekega jutra vseeno spet poskusil in vsiljeval otepajočemu se psu olje, ko mu skodelica z oljem pade na tla in se olje razlije. Pes pa nemudoma skoči na tla in začne hitro lizati razlito olje. Takrat je psiholog razumel, da ni bila težava v tem, da pes ne bi maral ribjega olja, marveč v načinu, kako mu je on olje dajal. Pogosto se v naših vsakdanjih komunikacijah dogaja, da forma premaga vsebino. Naučeni vzorci zadušijo zaželeno sporočilo in potem se vse odvije bolj ali manj po ustaljenih tirnicah. Naše sporočilo ne pride do sprejemnika, ker smo ga poslali v obliki, ki je naslovnik ne more ali ne želi sprejeti. Kot priponko v elektronski pošti, ki je ni mogoče odpreti, ker nimamo primernega programa zanjo. Podobno je z evangelijem, ki ga kristjani danes tako ali drugače oznanjamo svetu. Vsebino smo prejeli, izkusili in povabljeni smo, da jo damo naprej. Sporočilo prenašamo naprej, sporočila v bistvu ne moremo obrniti na glavo. Lahko pa se vprašamo, ali naš način sporočanja, naša skodelica veča ali manjša apetit za ljubezen. Pred dnevi sem slišal še eno prispodobo. Cerkev je nekdo primerjal s kinodvorano, kjer se predvaja film pod režisersko taktirko Boga. Film se vrti, medtem ko je sama kindvorana v slabem stanju. Pred platno kdaj skoči direktor kinodvorane in želi začeti govor. Prodajalec kokic in pijače je preglasen, sliši se hrup varnostnika na vratih, ki se prepira z gosti kinodvorane. Tudi ti so pogosto glasni, klepetavi, v enem kotu se skoraj začne pretep. Kljub vsem motnjam filmska projekcija teče naprej, sporočilo Boga poskuša priti do človeka. Ko začenjamo nov dan, se lahko vprašamo, kakšna je vsebina, ki jo želim ta dan prinesti najprej v svoje življenje in nato vsem tistim, s katerimi bom prišel v stik. S čim se želim napolniti, kakšno bo moje 'olje'? Hkrati s tem pa lahko razmislim tudi o posodi, nosilcu moje vsebine. Kako bom pristopil, bom vsiljeval, ponujal ali bom pozoren na potrebe, primernost trenutka ali bom želel le doseči svoje? Spomnimo se na psihologovega psa, ki je potreboval olje, vendar ga je skodelica odbijala.

Popotnik, ki je neko nedeljo prišel skozi vas, je sklenil ...Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

"Moj časopis je moje sidro", pravi Barbara Kramžar, ki je že vrsto let dopisnica časnika Delo iz tujine. Svoje novinarsko delo je sicer po diplomi začela v zunanjepolitični redakciji na Radiu Slovenija , a kaj kmalu odšla k časniku. Dolgoletno dopisništvo v tujini je začela jv Nemčiji - takrat še v Bonnu, nato šla prvič v Zda, se vrnila v Evropo in poročala z Dunaja, nato odšla v Berlin in spet v Zda, kjer je od leta 2019. Dolga leta tujine ji niso vzela občutka, da je Slovenija dom. Sem se redno vrača, vse dopuste z možem Američanom, ki odlično govori slovenščino, preživita v zaledju Kopra, kjer imata drugi dom. O delu dopisnice iz tujine, o Ameriki kot jo čuti, živi, o njej poroča, o bližajočih se volitvah, ki bodo zaznamovale Zda in ves svet se z Barbaro Kramžar v oddaji Odprto za srečanja pogovarja Nataša Benčič.

V podkastu Money-How smo se pogovarjali o upravljanju državnega dolga in tveganjih, s katerimi se sooča država. Šef zakladništva Marjan Divjak poudarja pomen učinkovitega financiranja in likvidnosti na kapitalskih trgih ter širjenje baze investitorjev, med katere omenja tudi male vlagatelje. Divjak se dotakne tudi aktualnih tem, kot so monetarna politika, skupno zadolževanje v EU, izdaja obrambnih obveznic. Komentira tudi uspešnost izdaje ljudske obveznice, ki jo je država izdala pred dobrega pol leta. V drugem delu pogovora Marjan Divjak razloži, kako je Slovenija sodelovala v programu eksperimentalne izdaje digitalnih obveznic. Govori tudi o samurajskih obveznicah in strategiji diverzifikacije na različne trge, kot so japonski, kitajski in švicarski trg. Divjak poudari zniževanje dolga države in potrebo po likvidnosti evrske krivulje. Epizoda je objavljena tudi na Youtube

"Ob vsej ozaveščenosti se je globalni dan ekološkega dolga premaknil še za dan bolj zgodaj v primerjavi z lanskim letom," poudarja Boštjan Remic iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, ob dejstvu, da smo na svetu v prvih sedmih mesecih leta porabili toliko naravnih virov, kot se jih lahko obnovi v letu dni. Slovenija je sicer dan ekološkega dolga dosegla že 25. aprila.

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati.

Dolga leta sem mislil, da lahko goljufam. Pa saj delam za Boga, sem si rekel in nisem imel ne tedenskega ne letnega postanka. Toda Bog ni zame naredil čudeža in spreminjal zakonitosti, ki jih je dal v stvarstvo.

Program papeževega obiska v Trstu.Ponovitev nove maše Damiana Črnaka in Martina Nyberga ter posvečenje Vida Grdadolnika.Blagoslov 60 klekljanih mašnih plaščev koprske škofije.Dolga noč cerkva v Avstriji.

Zadnje dni nas je pretresla novica, da ima eden najvidnejših in najvišjih sodnikov v državi – SP! Predsednica parlamenta, tudi sama sodnica, a brez SP-ja, se je tako razhudila, da je zahtevala, da sodnik odstopi. O nezdružljivosti sodniške službe s čemerkoli drugim, je govorila. Ker menimo, da nasprotniki sodniških SP-jev nimajo prav, danes nekaj o teoriji in praksi te priljubljene zaposlitvene oblike. Kot vemo, so SP-ji povsod. Spodbuja jih država, tako da je nenavadno, ko jih ta ista država preganja. SP-ji so tako sedanjost kot prihodnost zaposlitvenih strategij v Sloveniji, kar so prepoznali tudi snovalci kurikulumov za osnovne šole, ki so prigodno pesmico o SP-ju vtaknili v učbenik za tretji razred devetletke. Tako se otroci že od malega seznanijo s fantastičnim svetom samostojnega podjetništva, tako da ko odrastejo, ne bodo presenečeni, ko pristanejo med SP-ji in na ta način pomagajo k podjetniškemu vzponu naše mlade demokracije. Pesmica, natisnjena v učbeniku, gre tako… (odmev) Dolga leta S (es) sam je taval po puščaviPolni administrativnih ovir inbirokratskih podložnosti jeiskal svet poslovnih priložnosti ... S je bil že resno zafrustriran,mislil je da bo emigriral,v Dubaj ali vsaj v Banja Luko,ko srečal sebi je podobno dušo. P slonel je na ograji,sam pred centrom za zaposlovanje.Kot S tudi P hotel je živetiposlovne svoje sanje. Tako sta se spoznala.Drug v drugem podjetniški potencialprepoznala …Se združila, a iz principa nista firme ustanovila. Kmalu sta se iz S in P v »espe« preimenovala.Zviška gledata na d.o.o-je,in to, kar bilo je eno, je postalo dvoje. Vprašanje SP-jev je še pred vprašanjem zaposlitvenih strategij filozofsko vprašanje. Torej; espe je odvisen od ure dneva. Tako lahko imamo normalen, ali 24-urni espe in pa popoldanski espe. Se pravi, da je človek dopoldne nekaj drugega, popoldne pa je samostojni podjetnik. Malo čudi, da je od vseh delov dneva le popoldne dobilo čast samostojnega podjetništva … Dopoldne sicer ne bi bilo logično, ker smo ljudje takrat v službah, a večerni samostojni podjetnik se sliši prav tako legitimno, da ne govorimo o nočnem samostojnem podjetniku, oziroma nočnih samostojnih podjetnicah. Hočemo povedati, da je samostojno podjetništvo oblika bivanja in dela, v katero si lahko ujet poljubno časa, v poljubnem delu dneva, vse do takrat, dokler to počneš samostojno in podjetno. Nekateri teoretiki samostojnega podjetništva sicer trdijo, da »espejevstvo« ne bi smelo obstajati, saj je za podjetništvo edina primerna in do vseh deležnikov mnogo bolj transparentna oblika – družba z omejeno odgovornostjo, ali d. o. o. po domače. Kakorkoli, vrnimo se k bistvu … popoldanski SP je postal tako rešilna bilka kot zasilni izhod, a tudi dežurni krivec za vse anomalije slovenske zaposlitvene politike. Je pa SP utelešenje starodavne slovenske navade, da se hodi v službo počivat, popoldne pa se dela. Dejstvo, da mnoga slovenska podjetja kot tudi zavodi prekinjajo redne zaposlitve in od dovčerajšnjih zaposlenih zahtevajo ustanovitev ene izmed oblik SP-ja, pove o socialnem vzdušju v Sloveniji več, kot pove o poslovnem okolju. Večina SP-jev namreč nima nič skupnega s podjetništvom, kaj šele s samostojnim podjetništvom. Gre za korektiv, po katerem si podjetja po pilatovsko umijejo roke in delavce s pozicije moči prisilijo, da so sami odgovorni za svojo usodo v trenutku, ko zaposlovalcu ne ustrezajo več. Kultura espejev je le stopničko višje od sužnjelastniške kulture agencijskih delavcev. Obstaja pa še ena možnost. Da je oni ustavni sodnik s popoldanskim SP-jem samo raziskoval protiustavne elemente v tej zaposlitveni praksi in bi, ko bo enkrat espe-je kot ustavno sporno prakso obravnavalo ustavno sodišče, lahko suvereno in argumentirano odločil. P. s. Post scriptum ali »dodatek« je po norem naključju tako v sintaksi kot v zaposlitveni praksi obratno sorazmeren z s. p.

Glasbenik in učitelj glasbe je pred petimi leti z orkestrom nastopal po Kitajski. Ustavil se je tudi v mestu Hangčou, kjer so ga povabili na ogled ene svojih mednarodnih glasbenih šol, hrati pa − tako rekoč mimogrede − še službo. Ponudbo je, da si ne bi potem v prihodnje očital zamujene priložnosti, sprejel. V intervjuju pripoveduje o svojem doživljanju menjav(e) okolja; rodno prekmursko podeželje je torej zamenjal za Hangčou, pred letom dni pa se je od tam preselil v še skoraj dvakrat večji Šenžen s skoraj 18 milijoni prebivalcev, ter o razlikah in podobnostih pri svojem delu tukaj in tam.

Dolga stoletja je bil ris, ta samotarski gozdni lovec z značilnimi čopki na konicah uhljev, razširjen v gozdovih po vsej Evropi, z graditvijo cest, mest in človekovim poseganjem v naravo na sploh pa se je življenjski prostor največje evropske divje mačke močno skrčil. Ob začetku dvajsetega stoletja je bil obstoj risa že močno ogrožen, na več predelih – tudi pri nas – pa je lokalna populacija celo izumrla in človeška intervencija je bila neizbežna. Zakaj je evrazijski ris, ki ga od sredine prejšnjega stoletja sistematično ponovno doseljujejo, tako zelo pomemben za ves ekosistem evropskih gozdov, in za kako čudovito žival gre, osvetljuje celovečerni dokumentarni film Laurenta Geslina Ris. Francoski fotograf, režiser in scenarist se je na filmski lov za enim najbolj skrivnostnih prebivalcev evropskih gozdov podal v osrčju švicarskega pogorja Jura, kjer se je neke pomladi zaslišal risov paritveni klic … Da bi zares lahko doumeli naravo in medsebojno dinamiko vseh njenih skritih prebivalcev, je nujna predvsem potrpežljivost in Geslin je pri tem izvrsten. Nikamor se mu ne mudi, gibanju risje družine, na katero je naletel, sledi strpno in z umirjeno distanco, ravno prav blizu, da ne zamudi nič zanimivega, a hkrati dovolj oddaljen, da ne zmoti njihovega ritma. Skrit za drevesnimi debli med oprezanjem za risinjo z mladiči ali risom, ki vedno znova utrjuje meje svojega teritorija, skoraj mimogrede opazi tudi druge živali in njihovo pestro sobivanje se počasi preplete v smiseln vzorec življenja v gozdu. Življenja, v katerem je v ospredju boj za preživetje, a tudi drobne lepote, vidne le pozornemu očesu. In Geslinovo fotografsko oko je pri tem izjemno – lepote, ki jih z umirjenim glasom, polnem iskrenega navdušenja, sproti tudi sam komentira, gledalcu pričarajo resnično gozdno pravljico. Posebej pohvalno pri tem je, da kljub izjemni naklonjenosti, ki jo očitno čuti do svojih opazovancev, iz njihovega življenja ne ustvarja pretirane senzacije. Najsi gre za radosti odraščanja mladičev ali za nezakoniti lov, ki konča življenje enega od njih, pripoved ostaja prizemljena in stvarna – kakršna narava v resnici tudi je. Dokumentarni film Ris, ob katerem so v Kinodvoru pripravili tudi poučen spremljevalni program, je namenjen otrokom, starejšim od osem let, s svojo naravno dinamičnostjo, ki vsebuje elemente vseh filmskih žanrov od romance do trilerja, pa bo kot nežen opomnik, česa zares ne smemo izgubiti, očaral tudi odrasle gledalce.

V nocojšnjem Nočnem obisku bomo gostili Alido Klemenčič, avtorico knjige Dolga je ta pot, kjer opisuje svoje okrevanje po hudi možganski poškodbi. Spoznajte to pogumno žensko, ki se ji je življenje pred skoraj dvema desetletjema v hipu postavilo na glavo, a ji je z vztrajnostjo – kljub temu, da je med okrevanjem nemalokrat pristala na dnu, tako fizičnem kot psihičnem – uspelo na novo zaživeti. Prikrajšana za prenekatero fizično sposobnost, ki je bila prej samoumevna, a obogateno z modrostjo, ki jo prinese takšna preizkušnja in ki daje misliti vsakomur. Vabljeni k poslušanju na Prvem, z voditeljico Višnjo Fičor, malo po polnoči!

Dolga pot od klarineta, prek Wellblotta, Red Maxa, Broja, Da Phenomena, Okustičnih do danes. Mate Bro je glasbenik. Piše, izvaja, producira. Časa za to, da bi napisal seznam ljudi, s katerimi je sodeloval, preprosto nima.

“Tudom, most azt gondolod, abból lesz coach, aki maga is defektes. De tudod, mit? Nem vitatkozom ezzel, sőt, nem is szégyellem, hogy nekem is voltak gondjaim. Hiszen pont ezért tudom átérezni, milyen helyzetben is vannak azok, akik hozzám fordulnak…” - mondja Andráska Zsófia női sikertréner, aki a Sláger KULT-ban arról is beszélgetett S. Miller Andrással, hogy könnyű vagy nehéz ma egyáltalán nőnek lenni? No meg szót ejtettek azokról az anyukákról is, akiknek nincs segítségük a gyereknevelésben, és kivesézték a lehetőségeket is.A Sláger FM-en minden este 22 órakor a kultúráé a főszerep. S. Miller András az egyik oldalon, a másikon pedig a térség kiemelkedő színházi, kulturális, zenei szcena résztvevői. Egy óra Budapest és Pest megye aktuális kult történeteivel. Sláger KULT – A természetes emberi hangok műsora.

V Dornavi pri Ptuju so pred sedemdesetimi leti ustanovili zavod, ki je skrbel za invalidno mladino. Na začetku se je zavod imenoval, vsaj za današnje standarde, precej brutalno: »Dom za duševno defektno mladino«. V sedemdesetih letih je prerasel v sodoben zavod za usposabljanje, delo in varstvo, ki je dobil ime po tragično preminulem prvem direktorju dr. Marijanu Borštnarju. Dolga desetletja je bil dom zavoda »baročna graščina Dornava« ter kot takšen tudi simbol odnosa do hendikepa pri nas, ki pa so ga začeli v devetdesetih letih prejšnjega stoletja počasi prazniti. Do dokončne preselitve na novo, sodobno in vrhunsko opremljeno lokacijo, prav tako v Dornavi, pa je prišlo pred približno dvema desetletjema. V zavodu se ukvarjajo, ob mnogih tradicionalnih metodah pomoči in terapije invalidnim osebam, tudi z manj konvencionalnimi prijemi. Eden izmed njih je tudi delovanje pevske skupine pod vodstvom kreativnega terapevta Davida Vezjaka. Zbor Belkanto je na vaji obiskal Marko Radmilovič.

V tokratni oddaji Kdo smo ob 60-letnici Tretjega programa Radia Slovenija, programa ARS, bomo predstavili uredništvo glasbenih oddaj. Tudi v njem so delali in še dalajo pomembni slovenski glasbeni ustvarjalci, muzikologi in kritiki. Dolga leta sta bila naša redna sodelavca tudi skladatelj prof. Pavel Mihelčič, ki kljub upokojitvi še vedno pripravlja svojo redno tedensko glasbeno oddajo, ter muzikolog in kritik dr. Franc Križnar.

Ez itt a Paraméter napi hírösszefoglalója, a LÉNYEG. A nap legfontosabb eseményeit szemlézzük, így garantáltan nem marad le semmiről.

Eden od primorskih 'stricev iz ozadja', ki skrbijo, da v piranski občini zlepa ne zmanjka zanimivih prireditev in dogodkov, je zagotovo naš tokratni gost. Ime 'Matjaž Derin' nekateri povezujejo s koncerti, drugi z Mediadomom Pyrhani, spet tretji s tradicionalno istrsko igro pandolo ter turnirji Koza Nostra v organizaciji kulturnega in športnega društva Dolga Štorija. In vsi imate prav. Del svoje življenjske zgodbe je razkril Aniti Urbančič v oddaji Primorski kraji in ljudje.

Če tečete maratone in iščete res unikaten izziv, potem bo tale ravno pravšnji: sedem maratonov na sedmih celinah! Matej je eden izmed zgolj nekaj sto ljudi na svetu, ki ga je uspešno zaključil. In to kako! Njegovi maratoni so bili vsi po vrsti nekaj eksotičnega; od Zahodne Sahare v Afriki, Himalaje v Aziji, preko Sydneya v Avstraliji, razvpitega Farga v Združenih državah čez Kolumbijo do Antarktike. Nore dogodivščine ob višinski bolezni, peščenih viharjih, kovidu in tekaškemu kolenu. Mimogrede nekaj rečeva še o agilnem podjetništvu, čuječnosti, TedXu, umetni inteligenci in Radencih. Idealno za vročinski val!

Če ste se kdaj ustavili v Baški grapi, ga poznate, če ste kdaj tam tekli, pa tudi on pozna vas. Jože "Jožko" Dakskobler je živa legenda, karizmatičen in živahen sogovornik, ki je soustvaril na stotine zgodb in pustil pečat na vseh področjih, kjer se je udejstvoval. O zgodovini, tako znanega gorskega maratona kot njega samega sva spregovorila, pa o gostoljublju ljudi, o idejah, o teku in težkih trenutkih, o naporu, veselju in solzah. Kako ga je tobak prignal v tek, kje je dobil idejo za maraton, kako je iz postelje reševal ljudi, o gasilstvu, Caminu, kvasu in zakaj ima gore raje kot morje - čisto prekratek in navdihujoč pogovor. Uživajte tudi vi!

Ustanovitev novega domačega letalskega prevoznika je javnofinančno izvedljiva, je na predstavitvi študij, ki so ju pripravili za minstrstvo za infrastrukturo, poudarila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Šlo bi za projekt javno-zasebnega partnerstva, pot do konkretne odločitve vlade o tem pa bo še dolga, dodaja ministrica. Drugi poudarki oddaje: - Novi svet RTV Slovenija v ponedeljek na prvi seji. - Ob robu vrha Evropske politične skupnosti v Moldaviji pozivi k novim lokalnim volitvam na Kosovu. - Nato v Oslu tudi o dolgoročnem načrtu podpore Ukrajini.

Ferenc pápa Karácsonynak: A politikának nem az a dolga, hogy megossza a társadalmat, hanem hogy egységesítse Telex     2023-04-30 16:15:12     Belföld Ferenc pápa Katolikus A főpolgármester azért kért magántalálkozót a katolikus egyházfőtől, hogy a budapestiek nevében köszönthesse őt. Gyurcsány Ferenc búcsúzik Vágó Istvántól 24.hu     2023-04-30 10:59:10     Belföld Gyurcsány Ferenc Vágó István Jöjjenek a fiatalok – az egykori tévés műsorvezetőről készült emlékvideónak ez az utolsó üzenete. Volodimir Zelenszkij szépen kiosztotta az Orbán-kormányt Privátbankár     2023-04-30 15:54:06     Külföld Ukrajna Hétvége Interjú Volodimir Zelenszkij NATO Svédország Finnország Norvégia Dánia  Magyarország magatartása és Oroszországgal való kapcsolata nem felel meg NATO-szövetséges státusának - vélekedett Volodimir Zelenszkij ukrán elnök finn, svéd, dán és norvég újságíróknak a hétvégén adott interjújában. A NATO-tag Törökország belép az atomenergia klubba – az oroszok jóvoltából Infostart     2023-04-30 11:00:00     Külföld háború Vlagyimir Putyin NATO Törökország Atomerőmű Recep Tayyip Erdogan Háborús bűn Atomenergia Roszatom A Roszatom által épített atomerőmű átadásával Törökország is belépett egy exkluzív klubba. Az átadáson ugyan fizikailag nem, de online részt vett a gyengélkedő Erdogan török és a háborús bűnvád miatt nem szívesen utazó Putyin orosz elnök is. Berobbanhat ismét a Fehér Házba a történelem legidősebb elnöke? Van pár dolog, ami miatt komolyan fájhat Joe Biden feje Portfolio     2023-04-30 16:01:00     Külföld USA Joe Biden A hét egyéb eseményei mellett viszonylag kevés visszhangja volt annak, hogy Joe Biden, jelenlegi amerikai elnök bejelentette: indul a 2024-elnökválasztáson, pedig a deklaráció több szempontból is számottevőnek mondható. Egyrészt fontos tényező, hogy Joe Biden már most is az Egyesült Államok történelmének legidősebb elnöke, ha jövőre nyer, 82 évesen Képtelenség lesz jegyet váltani a vonatokra vasárnap estétől napi.hu     2023-04-30 14:26:00     Belföld Vonat MÁV Zrt. Menetrend A rendszer karbantartása miatt nem működik a vasúti jegyértékesítés vasárnap 22 órától hétfő hajnali 3 óráig a menetrendi tervezőben (Elvira), a MÁV-applikációban, az automatákon, a vonatokon a jegyvizsgálóknál és a jegypénztáraknál is. Egy kutya 27 napon keresztül vándorolt, hogy visszatérjen volt gazdáihoz, akiknek nem kellett Noizz     2023-04-30 12:00:09     Bulvár Kutya Facebook Örökbefogadás Egészen szívszorító Lassie hazatér történet dupla csavarral, a Facebook megosztások korában. Egy örökbefogadott kutya megszökött új gazdáitól, és 68 kilométert tette meg, hogy visszatérjen korábbi otthonába: ahonnan örökbe adták. Nokia 3310-esekkel lopják az autókat, mint a szél Vezess     2023-04-30 14:37:57     Autó-motor Kütyü Nokia Nem bonyolult kütyükkel, csak egy szimpla, ősrégi mobillal indítanak be autóakt a tolvajok. Szerencsére nem minden gépkocsival lehet ezt megcsinálni. Megvan az uniós megállapodás az ukrán gabonaimport ügyében Magyar Mezőgazdaság     2023-04-30 14:21:00     Gazdaság Ukrajna Európai Bizottság Gabona Nagy István Az Európai Bizottság végül meghallotta a magyar gazdák kéréseit, erőfeszítéseink nem voltak hiábavalók. Megszületett az uniós szintű megállapodás az ukrán gabonaimport tilalom ügyében - jelentette be közösségi oldalán Nagy István agrárminiszter. A WHO után a Semmelweis Egyetem sem tudott lelkesítő adatokkal szolgálni a termékenységről vg.hu     2023-04-30 14:50:00     Külföld Oktatás egyetem WHO DNS Semmelweis Egyetem Sorban a rossz hírek: Európa dobogós a meddőségi listán, a megelőzés, a diagnózis és a kezelés is alulfinanszírozott, és akkor a DNS-fragmentációról még nem is szóltunk. Belesérült az akrobatikus győztes góljába a focista Rangadó     2023-04-30 14:35:27     Foci Olaszország Internazionale Lazio Az Inter viharos utolsó negyedórával fordított a Lazio ellen, és ennek Nápolyban nagyon örülhetnek. A komoly bírói hiba akár a Dortmund bajnoki címébe is kerülhet Eurosport     2023-04-30 13:22:08     Foci Németország Bayern München Borussia Dortmund Egy hete a Bayern München botlásával a Borussia Dortmund átvette a vezetést a bajnokságban, de egy hét sem telt el és máris hibáztak. A Bochum ellen csak döntetlent értek el, bár ehhez komoly bírói hibák is kellettek. Terzic és Kehl ki is akadt, a bírói testület pedig elismerte, hogy nem kapott meg egy büntetőt a Dortmund. A játékvezető is elismert Czeizel Endre az orvosira sem jutott volna el, ha a Vasas helyett a Fradiban rúgja a gólokat Büntető.com     2023-04-30 16:08:37     Foci USA FTC Afrika Vízilabda Usain Bolt Czeizel Endre Egy tehetséges futballistából a tehetség és a genetika összefüggésének szakembere, magzatok megmentője lett. Czeizel Endre mélyen ismerte a sportokat, az NDK-s módszereket, a géndoppingot, Usain Bolt és az afroamerikai sprinterek kiválasztódási folyamatát, az afrikai hosszútávfutók, a magyar vízilabdázók és vívók sikerének hátterét. Mutatjuk, mikor érkeznek az első májusi esők Kiderül     2023-04-30 12:29:04     Időjárás Hétfőn még alapvetően napos, száraz idő várható, majd kedden nyugat felől nedvesebb levegő áramlik társégünk fölé, záporok, zivatarok kialakulására számíthatunk.

Ferenc pápa Karácsonynak: A politikának nem az a dolga, hogy megossza a társadalmat, hanem hogy egységesítse Telex     2023-04-30 16:15:12     Belföld Ferenc pápa Katolikus A főpolgármester azért kért magántalálkozót a katolikus egyházfőtől, hogy a budapestiek nevében köszönthesse őt. Gyurcsány Ferenc búcsúzik Vágó Istvántól 24.hu     2023-04-30 10:59:10     Belföld Gyurcsány Ferenc Vágó István Jöjjenek a fiatalok – az egykori tévés műsorvezetőről készült emlékvideónak ez az utolsó üzenete. Volodimir Zelenszkij szépen kiosztotta az Orbán-kormányt Privátbankár     2023-04-30 15:54:06     Külföld Ukrajna Hétvége Interjú Volodimir Zelenszkij NATO Svédország Finnország Norvégia Dánia  Magyarország magatartása és Oroszországgal való kapcsolata nem felel meg NATO-szövetséges státusának - vélekedett Volodimir Zelenszkij ukrán elnök finn, svéd, dán és norvég újságíróknak a hétvégén adott interjújában. A NATO-tag Törökország belép az atomenergia klubba – az oroszok jóvoltából Infostart     2023-04-30 11:00:00     Külföld háború Vlagyimir Putyin NATO Törökország Atomerőmű Recep Tayyip Erdogan Háborús bűn Atomenergia Roszatom A Roszatom által épített atomerőmű átadásával Törökország is belépett egy exkluzív klubba. Az átadáson ugyan fizikailag nem, de online részt vett a gyengélkedő Erdogan török és a háborús bűnvád miatt nem szívesen utazó Putyin orosz elnök is. Berobbanhat ismét a Fehér Házba a történelem legidősebb elnöke? Van pár dolog, ami miatt komolyan fájhat Joe Biden feje Portfolio     2023-04-30 16:01:00     Külföld USA Joe Biden A hét egyéb eseményei mellett viszonylag kevés visszhangja volt annak, hogy Joe Biden, jelenlegi amerikai elnök bejelentette: indul a 2024-elnökválasztáson, pedig a deklaráció több szempontból is számottevőnek mondható. Egyrészt fontos tényező, hogy Joe Biden már most is az Egyesült Államok történelmének legidősebb elnöke, ha jövőre nyer, 82 évesen Képtelenség lesz jegyet váltani a vonatokra vasárnap estétől napi.hu     2023-04-30 14:26:00     Belföld Vonat MÁV Zrt. Menetrend A rendszer karbantartása miatt nem működik a vasúti jegyértékesítés vasárnap 22 órától hétfő hajnali 3 óráig a menetrendi tervezőben (Elvira), a MÁV-applikációban, az automatákon, a vonatokon a jegyvizsgálóknál és a jegypénztáraknál is. Egy kutya 27 napon keresztül vándorolt, hogy visszatérjen volt gazdáihoz, akiknek nem kellett Noizz     2023-04-30 12:00:09     Bulvár Kutya Facebook Örökbefogadás Egészen szívszorító Lassie hazatér történet dupla csavarral, a Facebook megosztások korában. Egy örökbefogadott kutya megszökött új gazdáitól, és 68 kilométert tette meg, hogy visszatérjen korábbi otthonába: ahonnan örökbe adták. Nokia 3310-esekkel lopják az autókat, mint a szél Vezess     2023-04-30 14:37:57     Autó-motor Kütyü Nokia Nem bonyolult kütyükkel, csak egy szimpla, ősrégi mobillal indítanak be autóakt a tolvajok. Szerencsére nem minden gépkocsival lehet ezt megcsinálni. Megvan az uniós megállapodás az ukrán gabonaimport ügyében Magyar Mezőgazdaság     2023-04-30 14:21:00     Gazdaság Ukrajna Európai Bizottság Gabona Nagy István Az Európai Bizottság végül meghallotta a magyar gazdák kéréseit, erőfeszítéseink nem voltak hiábavalók. Megszületett az uniós szintű megállapodás az ukrán gabonaimport tilalom ügyében - jelentette be közösségi oldalán Nagy István agrárminiszter. A WHO után a Semmelweis Egyetem sem tudott lelkesítő adatokkal szolgálni a termékenységről vg.hu     2023-04-30 14:50:00     Külföld Oktatás egyetem WHO DNS Semmelweis Egyetem Sorban a rossz hírek: Európa dobogós a meddőségi listán, a megelőzés, a diagnózis és a kezelés is alulfinanszírozott, és akkor a DNS-fragmentációról még nem is szóltunk. Belesérült az akrobatikus győztes góljába a focista Rangadó     2023-04-30 14:35:27     Foci Olaszország Internazionale Lazio Az Inter viharos utolsó negyedórával fordított a Lazio ellen, és ennek Nápolyban nagyon örülhetnek. A komoly bírói hiba akár a Dortmund bajnoki címébe is kerülhet Eurosport     2023-04-30 13:22:08     Foci Németország Bayern München Borussia Dortmund Egy hete a Bayern München botlásával a Borussia Dortmund átvette a vezetést a bajnokságban, de egy hét sem telt el és máris hibáztak. A Bochum ellen csak döntetlent értek el, bár ehhez komoly bírói hibák is kellettek. Terzic és Kehl ki is akadt, a bírói testület pedig elismerte, hogy nem kapott meg egy büntetőt a Dortmund. A játékvezető is elismert Czeizel Endre az orvosira sem jutott volna el, ha a Vasas helyett a Fradiban rúgja a gólokat Büntető.com     2023-04-30 16:08:37     Foci USA FTC Afrika Vízilabda Usain Bolt Czeizel Endre Egy tehetséges futballistából a tehetség és a genetika összefüggésének szakembere, magzatok megmentője lett. Czeizel Endre mélyen ismerte a sportokat, az NDK-s módszereket, a géndoppingot, Usain Bolt és az afroamerikai sprinterek kiválasztódási folyamatát, az afrikai hosszútávfutók, a magyar vízilabdázók és vívók sikerének hátterét. Mutatjuk, mikor érkeznek az első májusi esők Kiderül     2023-04-30 12:29:04     Időjárás Hétfőn még alapvetően napos, száraz idő várható, majd kedden nyugat felől nedvesebb levegő áramlik társégünk fölé, záporok, zivatarok kialakulására számíthatunk.

Poškodbe glave se k sreči največkrat končajo le z manjšo rano, mogoče blažjim glavobolom, buško, to pa mine v nekaj dneh. Drugače je s hudimi poškodbami glave, ki so najpogosteje posledica prometnih in drugih nesreč. Največ takih hudih poškodb glave doleti mlade ljudi v starostni skupini 15-29 let. S hudo poškodbo glave in vsemi posledicami se je soočila tudi gostja oddaje Med štirimi stenami Alida Klemenčič. Zgodilo se je leta 2006 – med delom v njeni vrtnariji v Izoli ji je v glavo priletel kovinski delec stroja. Hudi nesreči je sledila dolga pot okrevanja – tako telesnega kot duševnega. Svojo zgodbo je iskreno razkrila v knjigi Dolga je ta pot.

Szegregált duplakoncertet tart Krúbi, aki csajbulit és kanbulit hirdetett két egymást követra napra februárban. Mi választja el a húspiacot a felszabító közösségi élménytől? Miért a kapitalizmus seggluka a szellemi termékedet árulni, és miért kell bocsánatot kérnie egy feministának, ha sminkeli magát vagy vihorászik? Betiltjuk a szexista vicceket vagy kinevelünk egy társadalmat, amely már nem nevet rajtuk? A művész morális felelőssége, ha valaki nem érti az ironiát?A Bezzeg az én időmben új adásában Solti Hanna (Vénusz Projekt), Balogh Zsófi (Zsófilter) és a házigazda Tóth Jakab elemzik a rapper ellentmondásos marketingjét, egyben a feminista podcastkészítés céljait és korlátait. 00:00 - Intro00:30 - Miről szól a Vénusz Project és a Zsófilter? 06:43 - Hálószobapop avagy megnyíló nők12:37 - Lehet-e szexi egy feminista Instagramja?21:40 - Feminista podcast = horgászmagazin?27:22 - Női közösségek erősítése vagy a férfiak érzékenyítése a fontosabb cél?31:29 - Krúbi-vita. Mire jó a szegregált koncert?52:40 - Cancel culture egy hiba a rendszerben?A Partizán Podcast Facebook oldalát itt találod: https://www.facebook.com/profile.php?id=100087436092000A Partizán oldalát és a videóit itt tudod megnézni:Youtube-on: https://www.youtube.com/c/Partiz%C3%A1nm%C3%A9diaFacebookon: https://facebook.com/partizanpolitika/Támogasd te is a Partizán munkáját!https://csapat.partizanmedia.hu/fundraising/partizan/Extra tartalmak, vágatlan videók:https://www.patreon.com/partizanpolitika

Krize in inflacije, ki jo v veliki meri poganjajo visoke cene energentov, države tokrat ne bodo rešile zgolj s proračunskimi oziroma javnimi sredstvi. Nujno bo zmanjšanje porabe elektrike in zemeljskega plina. Evropska komisija na tokratni seji predstavlja tudi predloge za zamejitev cen energentov, skupne nabave in solidarnost med članicami. V Studiu ob 17.00 bomo - poleg komentiranja teh predlogov - odprli vprašanja oskrbe s plinom, elektriko, stanja v gospodarstvu in ukrepov pomoči, ki so še v načrtu do konca leta. Oddajo pripravlja in vodi Maja Derčar. Gosti: Marjan Eberlinc, glavni direktor družbe Plinovodi; Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije; Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo.

Zgubila sem rosno kapljo, kliče roža jutranjemu nebu, ki je zgubilo vse svoje zvezde. Taka roža utegne biti kdaj še tako preudarno stvaren človek. Nenadoma se mu stoži po sicer povsem zanemarljivem udobju. Zoprno, nadvse zoprno, v novi službi nimam prostega parkirnega mesta! Pet njegovih kolegov je pa ostalo brez delovnega mesta. Še bolj prikrajšana se pa počuti prava mila jera. Cmeruhce srečamo že med otroki. Vendar je splošna vzgoja še vedno nagnjena k hitri zadovoljitvi umišljenih potreb. Najprej zadošča nova igrača, kmalu zmogljiv mobilnik ni dovolj nov. Šolar se počuti zapostavljenega, če se ne more hvaliti s čim boljšim od kdaj prej najboljšega. Vsi imajo pametne telefone, a jaz naj bom pa butelj? Ni mogoče vsem naenkrat imeti vse, kar je na tem svetu dosegljivega. Tudi to se še ni uresničilo, da bi imel vsak dovolj za preživetje, kaj šele za udobno življenje. Geslo: vsakemu vse, kar potrebuje, je mikavno, a ni nikjer udejanjeno. Vendar zgolj zato ne, ker zahtevamo precej več, kot že povsem zadošča. Eno je potrebno. To je bilo vodilo našega rojaka Friderika Baraga. A se ta dobrodušna Črna suknja med Indijanci ni izsušil in izmozgal zgolj s pobožnostjo. Izžel se je s fizičnim, kulturnim, gospodarskim, izobraževalnim, družbenim in duhovnim delom za domorodna plemena, ki jim je napredni beli človek izžemal telo in duha. Njihovi potomci ga dobro poznajo. Koliko pa mi? Enako tudi druge rojake, ki so z vztrajnim delom oplemenitili svet. Zgubila sem rosno kapljo, kliče roža jutranjemu nebu, ki je zgubilo vse svoje zvezde. Misel, Ptica selivka, indijskega modreca Rabindranata Tagoreja. Niso misleci za v staro šaro. Mi smo postali površinski, manj pripravljeni pogledati v globine. Izgubljamo smisel za čudenje, tudi za premislek o povsem vsakodnevnih dogodkih in priložnostih. Stara domislica o posebnežih, ki da slišijo travo rasti, je samo znamenje nezazrtosti v naravne procese in površnega dojemanja vsega živega, pa še vedno v čem tudi skrivnostnega. »Dolga leta sem krmil golobe, na tisoče sem jih krmil, kajti kdo bi navsezadnje mogel vedeti …« je menda dejal Nikola Tesla. Tudi če nismo ne rosna kaplja ne zvezdno nebo, lahko sprejmemo svoje okolje, poklic in stan brez jadikovanja, da smo izbrali najslabše.

Znani psiholog je imel psa, za katerega je lepo skrbel. Dolga leta sta si bila zvesta sopotnika na sprehodih in na izletih. Nekega dne pa je pes zbolel. Veterinar je psihologu naročil, naj da psu vsak dan določen odmerek ribjega olja. In psiholog je res pripravil ribje olje v skodelico, vzel psa v naročje in mu skušal zliti žličko v gobček. A pes se je le otepal in otepal. Več dni se je odvijal ta prizor in psiholog je bil prepričan, da ima njegov pes tako močan odpor pred ribjim oljem, da tovrstno zdravljenje ne bo uspešno. Tako je nekega jutra vseeno spet poskusil in vsiljeval otepajočemu se psu olje, ko mu skodelica z oljem pade na tla in se olje razlije. Pes pa nemudoma skoči na tla in začne hitro lizati razlito olje. Takrat je psiholog razumel, da ni bila težava v tem, da pes ne bi maral ribjega olja, marveč v načinu, kako mu je on olje dajal. Pogosto se v naših vsakdanjih komunikacijah dogaja, da forma premaga vsebino. Naučeni vzorci zadušijo želeno sporočilo in potem se vse odvije več ali manj po ustaljenih tirnicah. Naše sporočilo ne uspe priti do sprejemnika, ker smo ga poslali v obliki, ki je naslovnik ne more ali ne želi sprejeti. Kot priponko v elektronski pošti, ki je ni mogoče odpreti, ker nimamo primernega programa zanjo. Podobno je z evangelijem, ki ga kristjani danes na tak ali drugačen način oznanjamo svetu. Vsebino smo prejeli, izkusili in povabljeni smo, da jo damo naprej. Sporočilo prenašamo naprej, sporočila v bistvu ne moremo obrniti na glavo. Lahko pa se vprašamo, ali naš način sporočanja, naša skodelica veča ali manjša apetit za ljubezen. Pred dnevi sem slišal še eno prispodobo. Cerkev je nekdo primerjal s kinodvorano, kjer se predvaja film pod režisersko taktirko Boga. Film se vrti, medtem ko je sama kindvorana v slabem stanju. Pred platno kdaj skoči direktor kinodvorane in želi začeti z govorom. Prodajalec kokic in pijače je preglasen, sliši se hrup varnostnika na vratih, ki se prepira z gosti kinodvorane. Tudi ti so pogosto glasni, klepetavi, v enem kotu se skoraj začne pretep. Kljub vsem motnjam filmska projekcija teče naprej, sporočilo Boga poskuša priti do človeka. Ko začenjamo nov dan, se lahko vprašamo, kakšna je vsebina, ki jo želim ta dan prinesti najprej v svoje življenje in nato vsem tistim, s katerimi bom prišel v stik? S čim se želim napolniti, kakšno bo moje 'olje'? Hkrati s tem pa lahko razmislim tudi o posodi, nosilcu moje vsebine. Na kakšen način bom pristopil, bom vsiljeval, ponujal ali bom pozoren potrebe, na primernost trenutka ali bom želel le doseči svoje? Spomnimo se na psihologovega psa, ki je potreboval olje, vendar ga je skodelica odbijala.

P296_974 civilradio.net Munkavállalókat keres, ez a dolga. Ignácz Tímeával 2022. március elején beszélgettünk erről. #toborzás #interjú #munkaerő piac #kereslet-kínálat #logisztika

V Cerkvi ne obstajajo samo »popolne« družine, ampak so del občestva tudi razporočeni (ločeni), vdovci, samski, … Ali jih duhovniki dovolj nagovarjajo – o tem je razmišljal p. Andraž Arko. Kako je doživljala ločitev mama treh otrok, sicer dejavna župljanka, gospa Marijana Gantar? Pogovor je vodila Tina Martinec Selan. Preberite intervju z jezuitom, ki v slovenski Cerkvi pomaga razporočenim: https://rb.gy/0ug6dv Preberite intervju z ustanoviteljico centra, ki se ukvarja s pomočjo otrokom po ločitvi staršev: https://rb.gy/xhk6wy Če bi vas zanimalo več o odpuščanju, priporočamo knjigo Dolga pot odpuščanja: https://rb.gy/2z1aqj Naročite se na YT kanal Družina media in nas poiščite na družabnih omrežjih FB in IG! 0:00 Uvod 1:00 Ali duhovniki v Cerkvi dovolj nagovarjajo razporočene (ločene)? 2:16 Ali se je Marjana po ločitvi počutila, da ne ustreza več »idealu« družine? 4:35 Vloga duhovnega spremljevalca ob Marjanini ločitvi 6:48 Duhovno očetovstvo v Cerkvi 7:35 Kako je občestvo sprejelo Marjanino ločitev? 11:03 Katere skupine so v Sloveniji na voljo razporočenim? 12:05 Kdaj razporočeni ne smejo več sodelovati v cerkvenih službah? 12:44 Zakaj si razporočeni ne smejo poiskati novega partnerja; vidik Cerkve 15:10 Cerkvena ločitev ne obstaja; kaj pa ničnost zakona? 18:18 V kakšnih primerih je zakon lahko razglašen za ničnega? 19:47 Kako je Marjana v svoji preizkušnji zrasla v veri? 23:59 Kako so Marjanini otroci sprejeli ločitev in njihov odnos z očetom 27:36 Ali se pri verouku pogovarjajo z otroki o ločitvi? 29:51 Cerkev mora imeti stik z realnostjo in ne idealizirati popolnosti Kamera in zvok: Samo Remec Fotograf: Tomaž Rihtar Koordinatorka področja družina+: Tina Martinec Selan Urednica oddaje Reflektor: Mojca Purger Izdaja Družina d. o. o., www.druzina.si

Hallgassa meg a legfrissebb híreket, tényleg csak pár perc! A közélet, gazdaság aktuális híreiről, a társadalmat érintő változásokról röviden szól a friss hírek podcastunk. A felolvasott hírek itt érhetőek el: https://podcast.hirstart.hu/friss-hirek/2022/04/04/6876/

Hallgassa meg a legfrissebb híreket, tényleg csak pár perc! A közélet, gazdaság aktuális híreiről, a társadalmat érintő változásokról röviden szól a friss hírek podcastunk. A felolvasott hírek itt érhetőek el: https://podcast.hirstart.hu/friss-hirek/2022/04/04/6876/

Az 1KANAPÉN epizódjának következő vendége LILU. Tartsatok velünk! Youtube csatorna: https://www.youtube.com/ZSHOWtime Honlap: https://zshowtime.huFacebook:https://facebook.com/zshowtime Instagram:https://www.instagram.com/osvvath_zsolt TÁMOGATÓINK: Technika: https://digitalworld.hu/Autó: https://becsiautopark.hu/ Európa első unikornis étterme: Egyszarvú | Unicorn Bistro: https://unicornbistro.hu, https://instagram.com/unicornbistro.hu

So oddaje, ko se zaveva odgovornosti. In vsega, kar fuzbal je. In to je taka oddaja. Po takih dogodkih. Po takem tednu. Dolga, ampak, upava, ne predolga. Če se znajdete v Ofsajdu, ga lahko podprete na: urbani.si/ofsajd. Kadar le gre, pošljemo tudi listek: urbani.si/listek Hvala vsem in vsakomur posebej! Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem snemamo od septembra 2015, skoraj vsak fuzbal sezonski ponedeljek. Pa še kdaj vmes. Hvala!

Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.

Oploditev z biomedicinsko pomočjo je do prve polovice 20. stoletja zvenela še kot znanstvena fantastika, ki se lahko pojavi le v žanrski literaturi, a kmalu se je izkazalo, da znotraj znanosti obstajajo temelji, ki bi lahko tehnologijo prenesli v stvarnost. Dolga stoletja, če ne celo tisočletja se je človek spraševal, kako premagati neplodnost, a šele dovolj razvita znanost je omogočila razvoj. V drugi epizodi serije o oploditvi z biomedicinsko pomočjo se bomo torej vrnili v preteklost, na začetek vsega. Spoznali bomo, kje in kdaj so se rojevale tovrstne revolucionarne ideje, koliko vztrajnosti je bilo potrebne in tudi trme, da se je tehnologija uveljavila in obdržala. Ne bomo spregledali niti začetkov pri nas.

OooOoooo! Koliko se zgodi v enem samem tednu. Dva kroga, dve trenerski menjavi in sodnikiiiii! OoOoooOoooo! Dolga, predolga, ofsajdava! Če se znajdete v Ofsajdu, ga lahko podprete na: urbani.si/ofsajd. Kadar le gre, pošljemo tudi listek: urbani.si/listek Hvala vsem in vsakomur posebej! Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem snemamo od septembra 2015, skoraj vsak fuzbal sezonski ponedeljek. Pa še kdaj vmes. Hvala!

20. septembra 2021 je v Trstu preminil Klavdij Palčič, slovenski grafik, slikar, kipar, scenograf, ilustrator in kostumograf. Rodil se je v Trstu 5. avgusta leta 1940. Tam je obiskoval gimnazijo, potem pa študiral na umetniškem liceju v Benetkah. V šestdesetih letih je bil soustanovitelj tržaške umetniške skupine Raccordosei pri kulturni organizaciji Arte viva. V istem času je poučeval risanje in umetnostno zgodovino na slovenskih šolah v Trstu in Gorici. Leta 1977 je ustanovil grafični atelje Graficenter pri Založništvu tržaškega tiska. Za svoje ustvarjanje je leta 1984 prejel nagrado Prešernovega sklada. Dolga leta je bil predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Prav zdaj je v tržaškem Kulturnem domu na ogled razstava Palčičevih del, s katero sta umetnika ob 80-letnici rojstva počastili Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Slovensko stalno gledališče v Trstu. S Klavdijem Palčičem se je leta 2000 pogovarjala Vida Curk

Dolga pot je zgodba o deklici, ki sicer ni bila posebno pogumna, a je vendarle opravila veliko junaštvo. V časih upora namreč vse presega svoje meje, dogodke, ljudi in tudi kratke poti so takrat lahko zelo dolge.

Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke, ima močno finančno ozadje in dolgoletne izkušnje na področju bančništva. SKB banki se je pridružila leta 1995, od 13. decembra 2019 pa SKB banko predstavlja in vodi kot izvršna direktorica ter članica upravnega odbora SKB. Svojo kariero je v SKB banki razvijala na več odgovornih položajih, mnogih izmed njih tesno povezanih s komercialo in upravljanja poslovanja s strankami in podjetji. Od leta 2011 soustvarja strategijo banke kot članica uprave. Magistrica Poslovnih ved, ki je diplomski in magistrski študij opravila na Univerzi v Ljubljani, je na SKB banki svojo kariero pričela kot skrbnica podjetij. Dolga leta je izkušnje in znanja nabirala na komercialnih področjih banke, od leta 2001 pa je prevzemala odgovornosti na več menedžerskih pozicijah, pred delovnim mestom glavne izvršne direktorice banke je več let vodila divizijo Poslovna mreža in marketing v SKB banki. Naj quote: · Kdor hoče videti, mora gleda s srcem. Bistvo je očem nevidno. (Antoinea de Saint – Exupery) · Prijateljstvo naredi uspeh še bolj sijoč in z deljenjem zmanjša težo neuspeha (Ciceron) Naj knjiga: Mali princ (Antoinea de Saint – Exupery) Naj serija: V zadnjih nekaj letih ne gledam veliko televizije. V moji mladosti pa sem rada gledala serijo Prijatelji in Twin Peaks Hobiji: potovanje, dolgi sprehodi po naravi, krajši izleti s kolesom Najljubša hrana: Rada jem vse, najraje pa pečem sladice Najljubši podjetnik: v moji karieri sem srečala veliko izjemnih podjetnikov, vizionarjev, strategov, tako da ne želim izpostaviti le enega. Naj app: LinkedIn Nauki za naše poslušalce: · Ekipo ne tvorijo osebe, ki skupaj delajo ampak osebe, ki se spoštujejo, si zaupajo in skrbijo drug za drugega. V življenju štejejo le skupne zmage in ne zmage posameznikov. · Delajmo pošteno in ostanimo zvesti svojim vrednotam. · Zmagovalna formula v življenju in poslovnem svetu je: sodelovanje, zaupanje, spoštovanje, pogum, sprejemanje drugačnosti, ljubezen, strast.

Znani psiholog je imel psa, za katerega je lepo skrbel. Dolga leta sta si bila zvesta sopotnika na sprehodih in na izletih. Nekega dne pa je pes zbolel. Veterinar je psihologu naročil, naj da psu vsak dan določen odmerek ribjega olja. In psiholog je res pripravil ribje olje v skodelico, vzel psa v naročje in mu skušal zliti žličko v gobček. A pes se je le otepal in otepal. Več dni se je odvijal ta prizor in psiholog je bil prepričan, da ima njegov pes tako močan odpor pred ribjim oljem, da tovrstno zdravljenje ne bo uspešno. Tako je nekega jutra vseeno spet poskusil in vsiljeval otepajočemu se psu olje, ko mu skodelica z oljem pade na tla in se olje razlije. Pes pa nemudoma skoči na tla in začne hitro lizati razlito olje. Takrat je psiholog razumel, da ni bila težava v tem, da pes ne bi maral ribjega olja, marveč v načinu, kako mu je on olje dajal. Pogosto se v naših vsakdanjih komunikacijah dogaja, da forma premaga vsebino. Naučeni vzorci zadušijo želeno sporočilo in potem se vse odvije več ali manj po ustaljenih tirnicah. Naše sporočilo ne uspe priti do sprejemnika, ker smo ga poslali v obliki, ki je naslovnik ne more ali ne želi sprejeti. Kot priponko v elektronski pošti, ki je ni mogoče odpreti, ker nimamo primernega programa zanjo. Podobno je z evangelijem, ki ga kristjani danes na tak ali drugačen način oznanjamo svetu. Vsebino smo prejeli, izkusili in povabljeni smo, da jo damo naprej. Sporočilo prenašamo naprej, sporočila v bistvu ne moremo obrniti na glavo. Lahko pa se vprašamo, ali naš način sporočanja, naša skodelica veča ali manjša apetit za ljubezen. Pred dnevi sem slišal še eno prispodobo. Cerkev je nekdo primerjal s kinodvorano, kjer se predvaja film pod režisersko taktirko Boga. Film se vrti, medtem ko je sama kindvorana v slabem stanju. Pred platno kdaj skoči direktor kinodvorane in želi začeti z govorom. Prodajalec kokic in pijače je preglasen, sliši se hrup varnostnika na vratih, ki se prepira z gosti kinodvorane. Tudi ti so pogosto glasni, klepetavi, v enem kotu se skoraj začne pretep. Kljub vsem motnjam filmska projekcija teče naprej, sporočilo Boga poskuša priti do človeka. Ko začenjamo nov dan, se lahko vprašamo, kakšna je vsebina, ki jo želim ta dan prinesti najprej v svoje življenje in nato vsem tistim, s katerimi bom prišel v stik? S čim se želim napolniti, kakšno bo moje 'olje'? Hkrati s tem pa lahko razmislim tudi o posodi, nosilcu moje vsebine. Na kakšen način bom pristopil, bom vsiljeval, ponujal ali bom pozoren potrebe, na primernost trenutka ali bom želel le doseči svoje? Spomnimo se na psihologovega psa, ki je potreboval olje, vendar ga je skodelica odbijala.

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Lidija Hartman.

Ko je pred približno desetletjem evropske države, med drugimi tudi Slovenijo, doletela finančno-gospodarska kriza in smo slabo stoječe banke reševali z javnimi sredstvi, zaradi česar so se morale države seveda krepko zadolžiti, smo morali hkrati s temi dolgovi sprejeti tudi stroge varčevalne ukrepe za zmanjševanje javnega dolga: ukrepe, ki so, kot je jasno danes, pravzaprav močno okrnili zmožnost številnih evropskih držav za okrevanje po krizi in upočasnili njihovo gospodarsko rast, hkrati pa jih prisilili v hitro razprodajo državnega premoženja in nižanje življenjskega standarda. No, takrat nam je tako večina politikov kot ekonomistov razlagala, da gre za neobhodno realnost: vsakdo vendar že iz lastne izkušnje razume, da je porabljati več, kot zaslužimo, neodgovorno, poleg tega pa nas k nižanju dolgov vsaj pod 60 odstotkov bruto domačega proizvoda in k letnim finančnim primanjkljajem pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda zavezujejo tudi pravila Evropske unije. Bogatejše in manj zadolžene evropske države z Nemčijo na čelu so močno pritisnile na bolj prizadete članice unije in nekatere, med njimi tudi Slovenija, so rigidna fiskalna pravila, ki prepovedujejo večje primanjkljaje v državnih bilancah in s tem tudi vsakršno resno ukrepanje med gospodarskimi krizami, vpisale celo v ustavo. Kako je torej mogoče, da po dobrem letu od začetka epidemije novega koronavirusa, ko so se evropske države vnovič zadolžile v zelo visokih zneskih – slovenski dolg je na primer iz 65 odstotkov skočil na več kot 80 odstotkov bruto domačega proizvoda, lanski primanjkljaj pa je presegel 8 odstotkov BDP – nič več ne slišimo o tem, da bi to predstavljalo velik problem, vsaj za zdaj še ne govorimo o zategovanju pasu, fiskalna pravila pa smo tako rekoč čez noč vrgli skozi okno? Kaj se je v vmesnem času zgodilo? So evropski politiki spričo slabih rezultatov ukrepov ob prejšnji krizi ponovno premislili nekatere ekonomske politike, ki so do zdaj veljale za svete, je za reševanje krize tokrat enostavno laže najti politično voljo ali pa smo objektivno priča drugačnim gospodarskim okoliščinam? In predvsem: kako ob vseh nasprotujočih si razlagah sploh razumeti javni dolg? V čem se ta razlikuje od običajnega dolga gospodinjstev, na kakšen način poteka njegovo odplačevanje, kako je mogoče, da nekatere države že pri nekaj desetodstotni zadolženosti spravi na rob bankrota, druge pa tudi ob dvestoodstotni zadolženosti nimajo večjih težav? Ter konec koncev: kje se v vsem tem nahaja Slovenija? Tovrstna vprašanja nam bodo v tokratni Intelekti pomagali osvetliti ekonomist iz oddelka za obvladovanje tveganj Nove ljubljanske banke dr. Urban Sušnik, zgodovinar in urednik Aktualno-politične redakcije Radia Študent Gal Krizmanič ter profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Mojmir Mrak. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: designwebjae (Pixabay)

Slikar in ilustrator Arjan Pregl je dokazal, da je mojster kratke zgodbe. V zbirki Prišleki pri LUD Literatura je objavil svojo drugo pripovedno zbirko Dolga zgodba, zbirko (kratkih) kratkih zgodb. Njegove zgodbe pogosto presenetijo, nato pa ostanejo z bralko in bralcem. Več o svojem zgodbarskem univerzumu pove pisatelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa bo tudi kar pet zgodb, kratkih, seveda.

Arisztokratikus tartás, szépség és mosoly – ugyanakkor paraszti vér csörgedezik az ereiben. Közel a hatvanhoz döntött úgy, hogy egyedül, társ nélkül él, de a színház, a barátai, a családja: a testvérei, a lánya és az unokája bőségesen gondoskodnak arról, hogy soha ne érezze magányosnak magát.

Arisztokratikus tartás, szépség és mosoly – ugyanakkor paraszti vér csörgedezik az ereiben. Közel a hatvanhoz döntött úgy, hogy egyedül, társ nélkül él, de a színház, a barátai, a családja: a testvérei, a lánya és az unokája bőségesen gondoskodnak arról, hogy soha ne érezze magányosnak magát.

P227_938 civilradio.net Kinek dolga a gyermekvédelem? HERCZOG MÁRIÁVAL erről 2021. június 22-én beszélgettünk. #állami felelősség #gyermekvédelem #szakellátás #alapellátás #trauma #intézményrendszer #nevelőszülők

Gost oddaje je dr. Matej Meterc, glavni urednik Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Njegovo delo paremiologa je pravo detektivsko delo, saj odkriva množico pomenov, ki jih vsebujejo pregovori, reki, velerizmi, antipregovori, vraže ... Med najtršimi orehi, s katerimi se srečuje, je pregovor Dolga ljubezen, gvišna bolezen, saj ni popolnoma jasno, kaj vse lahko pomeni. .

Tou je tou! Tou je bila 30. sezona PLTS! O, ja! Zmagala je Mura! Na samem koncu, ko se je bila huda bitka za obstanek. Dolga oddaja, je, o ja, mora bit, ampak vredna! Smiljan, čestitke ;) Nagrade v naslednji oddaji! Čestitke Bravu za osvojeno nagrado Ofsajd! Ofsajd lahko tudi podprete: urbani.si/ofsajd Lahko se naročite tudi na naš newsletter: urbani.si/listek ***Sodnikov podaljšek*** Če se znajdete v Ofsajdu, ga lahko aktivno podprete na urbani.si/ofsajd. Hvala vsem in vsakomur posebej! Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem snemamo od septembra 2015, skoraj vsak fuzbal sezonski ponedeljek. Pa še kdaj vmes. Hvala!

Van a történésznek közéleti feladata? Miért nem tekinti Ungváry Krisztián főművének legnagyobb példányszámban megjelent kötetét, a Budapest ostromát? Egyebek mellett ezekre a kérdésekre keresi a választ Nyáry Krisztián a Buksó első epizódjában.

Van a történésznek közéleti feladata? Miért nem tekinti Ungváry Krisztián főművének legnagyobb példányszámban megjelent kötetét, a Budapest ostromát? Egyebek mellett ezekre a kérdésekre keresi a választ Nyáry Krisztián a Buksó első epizódjában.

Van a történésznek közéleti feladata? Miért nem tekinti Ungváry Krisztián főművének legnagyobb példányszámban megjelent kötetét, a Budapest ostromát? Egyebek mellett ezekre a kérdésekre keresi a választ Nyáry Krisztián a Buksó első epizódjában.

Míg A mi kis falunk Erikája egyelőre csak sóvárog az esküvő után, a színésznő életében tavaly áprilisban ez megvalósult, sőt rá egy hónapra már megszületett a kisfiuk, Misa is.

Míg A mi kis falunk Erikája egyelőre csak sóvárog az esküvő után, a színésznő életében tavaly áprilisban ez megvalósult, sőt rá egy hónapra már megszületett a kisfiuk, Misa is.

Drugi poudarki: V Pivki v kratkem graditev doma za starejše občane V Zgornji Savinjski dolini bodo zasadili dva tisoč medovitih lip Naj-špargljeva vas v Sloveniji je Dolga vas v Prekmurju Škofleloški mestni trg dopoldne zavzeli otroci in ga spremenil v Mestni travnik

Vsako peneče vino je najprej mirno vino, pravi enologinja Andreja Brglez. Če vinar oceni, da je primerne kakovosti in ustreza vsem zahtevanim parametrom za nadaljevanje postopka plemenitenja v peneče vino, potem se začne kar dolga pot...

Grema na kafe: Ko Blaž Kopič vesla po Dravi, je Maribor njegov Blaž Kopič je fizioterapevt, veliko sodeluje s športniki, kot rekreativni veslač in potapljač pa ogromno časa preživi na Dravi. Fizioterapijo je doštudiral na Alma Mater Europaea v Mariboru, izkušnje je nabiral na Inštitutu za športno medicino v Mariboru in v javnem zdravstvenem sistemu. Dolga leta se je resno ukvarjal z veslanjem, zdaj je premagovanje metrov na vodi njegova rekreacija, znajde pa se tudi pod vodo, saj je potapljač. Z resnim športom ostaja povezan tudi v času poklicne kariere, bil je fizioterapevt slovenske ženske odbojkarske in teniške reprezentance, dve leti je preživel v Kuvajtu kot sodelavec kuvajtske odbojkarske zveze, od letos sodeluje s športno agencijo Proelium. Osemindvajsetletni Blaž Kopič nas je gostil v svoji fizioterapevtski ambulanti Vertebrae v Železnikovi ulici 4 na Pobrežju, kjer dela zadnja štiri leta. Pili smo kavo iz lokala Caffe Club 911, kjer v času zaprtja gostinskih obratov ponujajo kavo za zraven. Intervju: https://www.vecer.com/maribor/aktualno/grema-na-kafe-ko-blaz-kopic-vesla-po-dravi-je-maribor-njegov-10226167

Začetek končnice v NBA je postregel s padcema najboljših ekip tako vzhoda kot zahoda. So bli pa pri nogometu, predvsem v Ligi prvakov še večji fejli/bruke/kasitijanor/sramote. 8-2. Dolga epizoda, ker se veliko dogaja. Love it. 00:00 - NBA24:30 - Halftime show in nogomet55:00 – quiiiz

Roman Pavlovič, Leadership and Peak performance coach Roman Pavlovič je univerzitetni diplomiran informatik, ki se je v nadaljevanju izobraževal v Sloveniji in tujini tudi na področju ekonomije in razvoja podjetij. Skozi skoraj 30 let poslovnih izkušenj je zgradil zelo široko praktično paleto znanj na področju voditeljstva. Vzpostavljal je uspešne start-upe, vodil vrhunske mednarodne programe in podjetja na tehnološko zahtevnih panogah in trgih. Vse rezultate dosega z jasno vizijo ter s pomočjo sodelavcev v ekipi, ki jim omogoča rast iz dobrih posameznikov v vrhunske leaderje. Poleg izgradnje inovativne kulture v podjetjih se trenutno se največ posveča programu »Leader in Flow«, kjer za udeležence združuje voditeljske koncepte z znanstveno teorijo in predvsem prakso nadgradnje svojega delovanja v Flowu. Flow, stanje telesa in duha, ko se počutimo najbolje in delujemo najbolje, prakticira v vseh segmentih svojega delovanja. Dolga leta ga živi skozi vadbo tradicionalnega karateja, kjer poleg osebne rasti, kot funkcionar in organizator velikih mednarodnih tekmovanj, prispeva tudi k razvoju slovenskega, evropskega in svetovnega tradicionalnega karateja. Tudi tekmovalno padalstvo, kjer že leta dosega vrhunske rezultate, tako kot posameznik, kot tudi ekipno, mu z vsakim skokom podaja hitro povratno informacijo, ki prispeva k boljšim rezultatom v osebnem in poslovnem življenju. In tako je lahko vsak dan malo boljši :) Naj quote: In order to be GREAT it‘s not enough just to be RIGHT! Naj knjiga: Finite and Infinite Games, James P. Carse Naj serija: Star Trek – To boldly go where no man has gone before! Hobiji: športno padalstvo, tradicionalni karate, potapljanje Najljubši podjetnik: Elon Musk – definitivno igra igro brez konca Tvoji nauki: 1. Ko postaneš Manager – dobiš titulo, ko postaneš Leader – ti podelijo čast! 2. Don‘t worry if you are not master of all, be proud if you are the Master of ONE. 3. Vedno si rezervirajte čas za POMEMBNO v vašem življenju, drugače ga bo NUJNO vedno preglasilo. *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.

Dr. Tomaž Erzar je spregovoril o pomenu odpuščanja, o ranah naroda in njihovem celjenju. Spoznali smo tudi razliko med odpuščanjem in spravo in slišali kaj je potrebno za oboje. Oddajo smo pripravili s pomočjo arhivske vsebine oddaje Moja zgodba, ki je nastala ob izidu knjige Dolga pot odpuščanja, ki jo je dr. Erzar izdal pri Založbi Družina.

Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

Dr. Tomaž Erzar je avtor knjige Dolga pot odpuščanja, ki je izšla pri založbi Družina.

V 90-ih letih smo imeli na tretjem programu nacionalnega radia, sedanjem programu Ars, oddajo Umetni svetovi. Dolga leta jo je urejal naš sodelavec Marjan Kokot, tedanji član uredništva Časopisa za kritiko znanosti. Za to oddajo je sociologinja Tatjana Šajatovič pripravila daljše besedilo z naslovom "Virtualna realnost - srečni novi svet ali slepa ulica civilizacije".

“Dolga leta je bila zelo priljubljena hrana, mislim, da zdaj to vodilno vlogo prevzemajo rastline, in to sobne,” pravi ljubiteljski botanik Jan Robin. Narava, zdaj pričarana v mestnem stanovanju, ga zelo pomirja. Poleti se je zaradi rastoče pileje tedensko peljal tudi sto kilometrov stran od trenutnega domovanja in opazoval njen razvoj …

Ali želite, da vam pošiljamo sms sporočila? Na to vprašanje je naš poslušalec ob vpisovanju v knjižnico odgovoril pritrdilno. Čez nekaj časa je dobil račun svojega operaterja, na katerem je opazil, da je podjetje 7S izvedlo storitev za 15 centov. Ker je bil naveden tudi datum storitve, je pobrskal po telefonu in opazil, da je takrat dobil sporočilo s številke 3939, v katerem ga knjižnica obvešča, da mu kmalu poteče rok izposoje za knjige. Hkrati je opazil, da je z iste številke pred dvema mesecema dobil tudi obvestilo o pregledu pri specialistu, a za to obvestilo ni plačal. Za kakšno pošiljanje sporočil gre, je zanimalo poslušalca, ki se ni spomnil, da bi ga v knjižnici ob vpisu kdo opozoril, da je storitev obveščanja s sms-ji plačljiva … Razmišljal je še, kako so zaščiteni njegovi osebni podatki, do katerih imata očitno dostop tudi posrednik, operater … in morda še kdo …

Se sprašujete ali je vaša prošnja za delo predolga, ali morda prekratka? Mit o dolžini prošnje za delo je trdno zasidran med iskalci zaposlitve. V tokratni epizodi ga bom RAZBIL :-) in razložil kaj V RESNICI odloča o tem kako dolgo naj bo vaše spremno pismo. Za vaši specifični karierni situaciji prilagojene nasvete, pa obiščite https://prosnja.si --- Send in a voice message: https://anchor.fm/zaposlitev123/message

V Nazarjah, na sotočju Savinje in Drete, stoji grad Vrbovec, v katerem je od leta 2001 urejen muzej. Ta predstavlja zgodovino gozdarstva in lesarstva v Zgornji Savinjski dolini. Ta pokrajina spada med najbolj gozdnate predele Slovenije. Skoraj tri četrtine območja pokrivajo gozdovi, ki so v preteklosti pomembno vplivali na tamkajšnje prebivalce, njihov način življenja in dela. Dolga stoletja je bil les glavni vir zaslužka velikega dela prebivalcev. Vse do druge svetovne vojne je bilo namreč preživetje domačinov tesno povezano z izkoriščanjem gozdov, s predelavo in prodajo lesa, ki je pomembna naravna dobrina še danes. Ljudje so kot gozdni delavci – olcerji odhajali v gozd na sečnjo in spravilo lesa, se kot flosarji udinjali na splavih, bili so lesni trgovci in žagmajstri na žagah. Svoj vsakdanji kruh so si služili kot furmani, mnogi pa tudi s tesarskim in mizarskim delom. Tako nas ob obisku Muzeja Vrbovec, muzeja gozdarstva in lesarstva v Nazarjah, nagovorijo knjižice o tem muzeju. Predstavili ga bomo tudi v nedeljski reportaži, njen avtor je Milan Trobič.

V oddaji Odprto za srečanja nocoj gostimo zdravnico, specialistko citopatologinjo Jadranko Vrh Jermančič. Prihodnje leto bo zanjo prelomno. Po štirih desetletjih dela, ki ga je začela v stari bolnišnici v Kopru, zadnjih 30 pa nadaljevala in stroko razvijala v izolski bolnici, odhaja v pokoj. Čas je za nove poti, pravi Vrh Jermančičeva, ki zagotovo ostaja na poti ozaveščanje prebivalstva o raku in spodbujanja k skrbi za zdravje. Dolga leta je bila predsednica Obalnega društva za boj proti raku, ki je eno najaktivnejših v državi. Še vedno strokovno vodi izolsko skupino za samopomoč in bdi nad akcijami za ozaveščanje mladih. K poslušanju pogovora v oddaji Odprto za srečanja ob 20.00, ki bo s poklicne zašel tudi na zasebno pot Jadranke Vrh Jermančič, vabi Mateja Brežan.

Hegedűs-Deme Zsolt példáján keresztül megérthető, hogy az ellehetetlenítés nem akkor kezdődik, amikor valaki tanúskodik mondjuk a NAV ellen, hanem amikor szakmai szempontokat próbál érvényesíteni a lojalitásra épülő rendszerben. A civileknek fontos szerepe van a demokrácia erősítésében, de mára nálunk is megjelentek a felülről szervezett civilek, akik leginkább az elit akaratát hajtják végre.Vágó Gábor a Civil Rádió Reggeli című műsorában.

Xavier Pascual mu je prepovedal dodatno trenirati. Fizioterapevt Krke “Škedo” ga je priporočil predsedniku Panathinaikosa z besedami: “You don´t have the money for him.” Namesto odhoda na koncert skupine U2 je soigralcem uredil dodaten trening pri Memiju Bečiroviću. Dolga reprezentančna kariera, zato tudi dolga epizoda. V prvi avgustovski debati je Miha končno v Tivoliju zalotil dolgoletnega […]