Podcasts about avstrija

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je kritičen do napovedanega zmanjšanja podpor avstrijskim narodnim skupnostim, ki ga vlada na Dunaju načrtuje zaradi uskladitve proračuna. Krovna organizacija ne razume, da do zmanjšanja podpore narodnim skupnostim prihaja v jubilejnem letu podpisa ADP in zakona o narodnih skupnostih. Nerazumljivo je, da Avstrija po desetletjih zanemarjanja in dolgoletnem nepopolnem izvajanju zaščitnih določil 7. člena ADP in asimilacijske politike, zdaj načrtuje krčenje sredstev za narodne skupnosti, namesto, da bi dala viden signal in popravila škodo desetletij zanemarjanja. Narodni svet koroških Slovencev pripominja, da se od zadnje inflacijske prilagoditve podpor za narodne skupnosti sredstva, zlasti za priznane avtohtone narodne manjšine v Avstriji, niso več povišala, čeprav je prišlo do prilagoditve zaradi inflacije na vseh drugih področjih avstrijske družbe. In ugotavlja, da splošna družbena ureditev očitno ne velja za narodne skupine.

Dr. Špela Šalamon: Recimo, da se bomo "zombi" apokalipsi izognili. Novega koronavirusa sicer ne bomo eradicirali, vendar ne bomo smeli pustiti, da se prosto širi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je z novim koronavirusom SARS-CoV-2 po svetu okužilo več kot 775 milijonov ljudi. Samo v Sloveniji smo potrdili več kot 1.350.000 primerov; nekateri so se z novim koronavirusom okužili enkrat, drugi dvakrat, trikrat, ali celo še večkrat. V središču Intelekte je tokrat dolgi covid in njegove posledice na zdravje ljudi. Sogovorniki in sogovornice bodo govorili o izsledkih raziskav, ki so ključni za boj proti tej zahrbtni bolezni, in tudi o zdravstvenih težavah, stiskah ter ovirah, ki jih doživljajo oboleli in njihovi bližnji. Od hude utrujenosti in stalnih bolečin, do vrtoglavice in izgube spomina. Stroka ocenjuje, da za dolgim covidom trpi do 30 odstotkov vseh tistih, ki so preboleli okužbo z novim koronavirusom. Sodelujejo: Bojan Ambrožič (Ljubno, Slovenija) in Adrian Hillier (Oxford, Združeno Kraljestvo) – oba sta obolela za dolgim covidom, zdravnica prof. dr. Marta Kisiel (Medicinska fakulteta Univerze v Uppsali, Švedska), zdravnica dr. Špela Šalamon (Deželna bolnišnica LKH Zgornje Štajerske, Leoben, Avstrija) in Suzi Zumpe (Angleška narodna opera, London, Združeno kraljestvo). Intervju z dr. Špelo Šalamon TUKAJ Blog Bojana Ambrožiča TUKAJ Intelekta o švedskem "liberalnem" pristopu proti covidu TUKAJ Podkast Pet let pozneje TUKAJ

Avstrija je rešila evropsko srce in dušo. Takšni so bili na družbenih omrežjih odzivi na zmago avstrijskega predstavnika na sobotnem tekmovanju za pesem evrovizije. Za las je namreč prehitel izraelsko predstavnico. Istega dne so iz Gaze prihajala sporočila o lakoti in trpljenju civilnega prebivalstva v še eni od izraelskih ofenziv. Nekaj dni kasneje je prva voditeljica ene od evropskih držav v evropskem parlamentu izrekla besedo genocid. To je bila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Kdo bo reševal evropska srca in duše, če se tako težko dogovorimo, kaj je prav in kaj narobe?

Izraelska vojska dan po napovedi o širitvi vojaške ofenzive v Gazi nadaljuje napade v enklavi. Tam je bilo ponoči in zjutraj ubitih najmanj 78 ljudi, najmanj 36 smrtnih žrtev je terjal zračni napad na zatočišča razseljenih Palestincev v al-Mawasiju na jugu enklave. Več evropskih držav je izrazilo zaskrbljenost nad najnovejšo širitvijo izraelske ofenzive, h končanju napadov na palestinsko enklavo so v sklepni izjavi pozvali tudi voditelji na včerajšnjem zasedanju Arabske lige v Bagdadu. Drugi poudarki oddaje: - Papež Leon Štirinajsti z današnjo umestitveno mašo uradno začenja pontifikat. - V Mariboru zaznamovali 34-to obletnico pekrskih dogodkov. - Zmagovalka letošnje Evrovizije je Avstrija.

Pred petkovo 70. obletnico podpisa t.i. avstrijske državne pogodbe (ADP) se vrstijo pozivi, naj Avstrija celovito izpolni njene določbe, še posebej sedmi člen, ki določa obveznosti do manjšin, tudi slovenske na Koroškem in Štajerskem. Glavni izzivi ostajajo na področju izobraževanja, kjer rojaki pričakujejo dvojezično izobraževanje od jasli do univerze. Določbe niso izpolnjene tudi na področju sodstva, kjer je slovenščina dovoljena le na treh okrožnih sodiščih. V javni upravi pa v praksi ni mogoče uporabljati slovenskega jezika v upravnih postopkih, ker skoraj ni zaposlenih, ki bi znali slovensko. Postavljenih je tudi znatno manj dvojezičnih topografskih označb in tabel, kot je predvideno v pogodbi. Slovenska narodna skupnost pričakuje tudi podporo Slovenije v dvostranskih pogovorih z Avstrijo.

Češka vlada potrdila digitalni davek. V Franciji bodo kljub grožnjam ZDA obdavčili tehnološke velikane. Avstrija sprejela digitalni davek, obeta si 200 milijonov na leto. To so več let stari naslovi spletnih člankov. Kaj pa Slovenija leta 2025? Tehnološki giganti tudi v našo državo prinašajo ekonomske in družbene težave, zakaj torej nimamo digitalnega davka? Niti transparentnega vpogleda v to, koliko Google, Meta, TikTok in drugi v naši državi zaslužijo? Medijski strokovnjak in profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević pravi, da bi v vseh državah, tudi v naši, morali zvoniti vsi alarmi. Zapiski: Borut Mekina, Mladina: Obdavčimo digitalne velikane Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

V Avstriji so po več mesečnih pogajanjih ustvarili novo vlado brez skrajno desne svobodnjaške stranke, sicer zmagovalke na avstrijskem Koroškem. Koroški Slovenci so si lahko malce oddahnili, vendar zaenkrat kaže, da se tudi v novi vladi ne bo nič spremenilo. Na drugi strani se vpis otrok v dvojezične šole povečuje, a se znanje in predvsem raba slovenščine ne izboljšujeta.

Zdravniška zbornica proti omejevanju dela zdravnikov pri zasebnikih.Februarja na jubilejno romanje v Rim tudi 60 slovenskih vojakov in pet policistov.GZS in SBC kritična do nepremičninskega davka. Pripombe na zakon lahko oddate do 25. januarja.Vreme: Danes jasno z nekaj oblačnosti in burjo na Primorskem, jutri podobno, z oblačnostjo na vzhodu ter temperaturami od -12 do 10 °C.Avstrija na poti do vlade, kakršne si marsikdo ne želi.Bližnji vzhod preseneča pismo sina zadnjega sirskega rabina. Komentar Nejca Krevsa.Šport: Federica Brignone slavila v st. Antonu, Ilka Štuhec po napaki 17.

Dan po padcu režima sirskega predsednika Bašarja al Asada je več evropskih držav zaradi negotovih razmer v Siriji napovedalo zamrznitev obravnav sirskih prošenj za azil. Med njimi so Italija, Avstrija, Nemčija, Švedska, Danska, Norveška in Francija. Medtem so uporniki na čelu s skupino Organizacija za osvoboditev Levanta razglasili pomilostitev za pripadnike sirske vojske in nabornike. Vodja omenjene nekdanje sirske veje Al Kaide Abu Mohamed al Džolani se je z odhajajočim premierjem Mohamedom al Džalalijem dogovoril o mirnem prenosu oblasti, da bi prebivalstvu še naprej zagotavljali osnovne storitve. Vodenje prehodne vlade naj bi prevzel 40-letni Mohamed al Bašir, ki v provinci Idlib na severozahodu države vodi tako imenovano vlado odrešitve.

Servus. Pred nami je zima in marsikdo jo bo preživel na smučišču. Kam it smučat? "V Avstrijo," je rekla navdušena smučarka Ajda Rotar Urankar.

Evropsko prvenstvo rokometašic, ki ga gostijo Avstrija, Švica in Madžarska, je v polnem razmahu. Po včerajšnji tekmi proti Slovaški so Slovenke misli že usmerile proti pomembnemu obračunu z gostiteljico Avstrijo. Alpske smučarke so se v Killingtonu pomerile v veleslalomu, noocj se bodo še v slalomu, na katerem bo pred domačim občinstvom osrednja favoritinja za zmago Mikaela Shiffrin. Smučarski skakalci pa svetovni pokal nadaljujejo v Ruki na Finskem, kjer se bodo vnovič pomerili na veliki skakalnici.

Za slovensko žensko rokometno reprezentanco se bo zvečer začelo evropsko prvenstvo, ki ga gostijo Avstrija, Švica in Madžarska. Pomlajena slovenska ekipa bo v Innsbrucku nocoj izzvala branilko naslova, Norveško. Košarkarji Olimpije pa bodo prvo polovico letošnje sezone evropskega pokala nocoj sklenili z domačo tekmo proti Hamburgu, zadnjeuvrščenemu moštvu skupine B.

Slovenski košarkarji so se v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo še drugič pomerili s Portugalsko. Ob odzivih in analizi tekme v Kopru se posvetimo še zaključku priprav rokometašic, ki se odpravljajo na evropsko prvenstvo v Avstriji, Švici in na Madžarskem. To se bo začelo v četrtek, Slovenija pa bo nastopila v skupini v Innsbrucku, kjer bodo njene nasprotnice Norveška, Slovaška in Avstrija.

Slovenska nogometna reprezentanca je nastope v letošnji ligi narodov končala na Dunaju proti Avstriji. O tekmi, ki se je končala z neodločenim izidom 1 : 1, so v najnovejšem podkastu Žoga je okrogla govorili valovski športni novinarji. Slovenija je bila na stadionu Ernsta Happla večino tekme v podrejenem položaju, slavje domačih navijačev pa je z zadetkom preprečil Adam Gnezda Čerin. Točka ni zadovoljila nobene od reprezentanc. Avstrija bo igrala dodatne kvalifikacije za napredovanje v najvišji razred lige narodov, Slovenijo čaka boj za obstanek v B ligi narodov. Za nasprotnika v marčevskih dodatnih kvalifikacijah bo izvedela konec tedna, prihodnji mesec pa tudi, kakšna bo njena skupina v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2026. Voditelj oddaje je Luka Petrič.

Predlagatelji referenduma o Jeku 2 vložili predlog za njegov preklic; odločitev v četrtek.Predlog Zakona o dvigu plač nekateri sprejeli z neodobravanjem, a ima tudi pozitivno plat.Avstrija znova v podaljšanje nadzor na meji s Češko, Slovaško, Madžarsko in Slovenijo.VREME: Ponoči v večjem delu države pooblačitev; jutri oblačno, ponekod bo deževalo.

Potem ko je Slovenija pred dnevi na EU komisijo vendarle naslovila prošnjo za sredstva iz t.i. kmetijske rezerve, ki bodo namenjena pomoči prizadetim v letošnji pomladanski pozebi in drugih vremenskih nevšečnostih, predvsem vinogradniki in sadjarji pričakujejo, da bo odločitev za dodelitev pozitivna. Tako na Zadružni zvezi Slovenije, kot tudi v KGZS so namreč ministrico že julija prosili, da se Slovenija pridruži Nemčiji in drugim državam, ki so za to pomoč zaprosile v drugem krogu, potem ko so sredstva v prvem krogu prejele le Poljska, Češka in Avstrija.

Koroški plebiscit je bil leta 1920 za avstrijsko stran zmagoslavje, za slovensko ter za sprva kraljevino SHS in pozneje Kraljevino Jugoslavijo pa huda izguba. A odločilna je bila volja koroških Slovencev, ki so se v večini raje odločili za gotovost, ki jo je zanje pomenila Avstrija, kakor za negotovost nove, neznane večnacionalne, gospodarsko, jezikovno, kulturno in versko zelo različne državne tvorbe. Na podlagi večinske volje je bila tedaj Koroška skoraj v celoti priključena k demokratični republiki Avstriji, ki je nastala po razpadu avstro-ogrskega cesarstva (ponovitev).

Na avstrijskih parlamentarnih volitvah je dobila največ glasov evroskeptična svobodnjaška stranka, ki ima v svoji preteklosti tudi nekaj neonacističnih senc. Ali bo preostalim strankam uspelo sestaviti vlado brez svobodnjakov ali pa bodo oni pridobili koalicijsko partnerico med poraženkami volitev? Kaj novonastale razmere pomenijo za odnose s Slovenijo in kaj za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem? O tem in še čem bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostje: Gabirel Hribar, predstavnik stranke Enotna lista; Janez Stergar, Klub koroških Slovencev v Ljubljani; Feliks Wieser, poslovnež iz avstrijske Koroške; dr. Andrej Rahten, zgodovinar in nekdanji diplomat; Petra Kos Gnamuš, dopisnica RTV iz Avstrije. Avtor: Marjan Vešligaj

Avstrijska svobodnjaška stranka je na parlamentarnih volitvah dosegla zgodovinski izid in postala najmočnejša stranka v parlamentu. Zdaj stranke že iščejo koalicijske partnerje. Ali bo torej Avstrija dobila desnosredinsko ali levosredinsko koalicijo? Predsednik države Alexander van der Bellen je že dejal, da bi bila lahko pogajanja dolgotrajna. Druge teme: - Hezbolah napoveduje imenovanje novega vodje ob prvi priložnosti, o evropskem odzivu na krizo v Libanonu danes zunanji ministri Unije. - Pri iskanju rešitev za podnebno krizo ne smemo popuščati skušnjavam populizma, opozarja predsednica republike Nataša Pirc Musar. - Policijsko posredovanje v Slovenski Bistrici zaradi nezadovoljstva nekaterih, ki so po več urah čakanja še vedno brez družinske zdravnice.

V Avstriji bodo v nedeljo potekale zvezne parlamentarne volitve. Po javnomnenjskih raziskavah vodi avstrijska Svobodnjaška stranka. Na drugem in tretjem mestu ji sledita Ljudska stranka in Socialdemokratska stranka. V avstrijskem političnem prostoru pa se pojavljajo tudi nove stranke, kot je stranka Piva. Vzpon Svobodnjakov so napovedali že rezultati evropskih volitev. Kje so vzroki za krepitev skrajne desnice v Avstriji? Kaj najbolj skrbi državljane? Osrednje predvolilne tem so priseljevanje, varnost, podražitve in podnebna kriza. Kakšno koalicijo naj bi dobili po volitvah in tudi, kaj od nove vlade pričakuje slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem?

Osnutek interventnega zakona za TEŠ bi lahko bil pripravljen še ta mesec, poudarjajo pristojni. Ne le začasne rešitve, nujni so dolgoročni ukrepi, pozivajo predstavniki zaposlenih v šoštanjski termoelekratni in premogovniku Velenje. Druge teme: - Na čelu uprave RTV Natalija Gorščak. Napoveduje postopno integracijo in reorganizacijo. - Krepitev varnosti v Evropi. Svoje vojaške zmogljivosti bo povečala tudi Avstrija. - Sinočnji požar v Mariboru uničil dve stanovanji. Nekaj stanovalcev je poiskalo zdravniško pomoč.

V Avstriji je na evropskih volitvah prvo mesto dosegla avstrijska svobodnjaška stranka, kako močen zasuk v desno to pomeni? Ampak avstrijsko volilno telo ne bo dolgo počivalo, saj jih kmalu čakajo zvezne parlamentarne volitve. Na teh bo verjetno kandidirala tudi Stranka Piva, ki si celo obeta vstop v parlament. Tudi o zaostreni varnostni politiki na Dunaju, kjer so se v zadnjih mesecih vrstili napadi z noži in drugo nasilje.

V prvem delu oddaje je pritiske na Avstrijo, da sprejme Zakon o ohranitvi narave pojasnila Polona Globočnik z Avstrijske Kmetijsko gozdarske zbornice. V osrednjem delu pa smo z Martinom Mavsarjem specialistom s KGZ NM in Nejcem Rumpretom s kmetije Karlovček povabili na Dan tehnike, ki bo v soboto potekal na kmetiji Karlovček. Predstavili bodo precizno kmetovanje na področju sadjarstva in vinogradništva.

Letošnje tradicionalne Poti ob žici v spomin na osvoboditev Ljubljane se je v treh dneh udeležilo več kot 37 tisoč ljudi. Ob eni največjih športno-rekreativnih prireditev pri nas pa športni navdušenci z veseljem gledajo tudi v Italijo, v kateri je bil kolesarski as Tadej Pogačar najhitrejši na današnji prvi gorski etapi Gira. V oddaji tudi: - Avstrija še za pol leta podaljšala nadzor na meji s Slovenijo - Izrael pozval k evakuaciji prebivalce več delov Rafe - Pred finalom Evrovizije propalestinski protesti in podpora izločenemu Nizozemcu

Prvega maja 2004 so marsikje po Sloveniji poleg slovenske trobojnice zaplapolale tudi evropske zastave. Slovenija je poleg devetih drugih držav vstopila v Evropsko unijo, za kar smo se s skoraj 90 odstotno večino odločili na posvetovalnem referendumu leto prej. Ena največjih prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je potekala v Novi Gorici. Na slovesnosti z naslovom 'Dve Gorici - eno mesto: skupaj v Evropi' je bil slavnostni govornik tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Gorica in Nova Gorica sta med evropskimi državami zagotovo posebni saj je nekdanja meja potekala med dvema mestoma, dobesedno med dvema ulicama. Kakšni so spomini na nekdanjo mejo, zakaj je bilo na slovesnosti pred 20imi leti tako čustveno vzdušje in kako je vstop v EU vplival na prebivalce Goriške? Zvočno razglednico iz Nove Gorice pošilja Nataša Uršič. V Gornji Radgoni so vstop v Evropsko unijo dočakali ob Odi radosti, dvigu zastav, ognjemetu in spustu 25-ih ladjic po Muri. Kako je to vplivalo na delovanje obmejnega mesta in na povezovanje ter druženje sosedov? Kako se pri mladih pozna, da je Avstrija tako blizu? Kako gledajo na ti desetletji domačini? Obetali so si napredek, hiter razvoj in blaginjo, se je vse to izpolnilo? Iz Gornje Radgone je radijsko razglednico poslala Sara Zmrzlak. Skupaj s Slovenijo je v Evropsko unijo vstopila tudi naša vzhodna soseda Madžarska, kar je svoj pečat pustilo tudi v Prekmurju. Lendava je naše najvzhodnejše mesto, občino sestavlja 23 naselij. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je v njih živelo nekaj več kot 12, danes pa zgolj dobrih 10 tisoč ljudi. Z najvišjim razglednim stolpom in drugimi atrakcijami, zlasti razstavami svetovnih likovnih umetnikov, pa je vse bolj privlačna tako za domače kot tuje turiste. Lendava je dvojezično območje, na katerem poleg pripadnikov madžarskega naroda živijo še Hrvati in Romi, svoj pečat puščajo tudi Primorci, potomci Judov in drugi. Multikulturnosti Lendave je vstop naše in okoliških držav v Evropsko unijo ponudil še več možnosti za razvoj, ki pa so jih nadgradili s širitvijo schengenskega območja. Razglednico iz Lendave pošilja Lidija Kosi.

Pet podatkov o Avstriji, iščemo napačnega!

Avstrija še vedno ne izpolnjuje vseh svojih obveznosti do slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Zato so predstavniki osrednjih manjšinskih političnih organizacij ter Enotne liste pri odboru za peticije Evropska parlamenta vložili tudi peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic. Opozorili so na nerešena vprašanj glede dvojezičnega šolstva, sodstva, uporabe slovenščine na uradih in reforme zakona o narodnih skupnostih. S katerimi težavami se soočajo koroški Slovenci in kakšna prihodnost čaka manjšino, o tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih.

O pripravah naše severne sosede na evropske volitve, o svežnju pomoči za gradbeno panogo, ki je zaradi ohlajanja gospodarstva v vse večjih težavah in sredi stavkovnega vala, pa tudi o pripravah na tradicionalne velikonočne sejme s praznično kulinarično ponudbo. Oglaša se naša avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš.

Prihaja pomlad, ki jo napovedujejo z juga priletele ptice selivke in takoj za njimi še z juga priletela delovna sila, ki se bo ugnezdila po naših gajih in logeh. V začetku aprila bomo podpisali memorandum o lažjem zaposlovanju delavcev s Filipinov v Sloveniji. Delali bodo v glavnem v socialnem in zdravstvenem varstvu, predvsem v poklicih, kjer znanje, oziroma neznanje jezika ni tako bistveno. Gre na nek način za nadaljevanje zgodbe, ki se je v predkoronskem blagostanju zdela kot novinarska raca, dokler niso začele še nekatere druge evropske države, tudi naše sosede, gledati na tropski paradiž kot na neskončno morje poceni delovne sile. Letos, oziroma ob letu osorej, ko birokrati uredijo vse v zvezi s selitvijo Filipincev pod Alpe, bomo torej videli, kar na hrvaški obali spremljamo zdaj že nekaj let; da so na svetu ljudje in države in pokrajine, ki so še bolj revne in uboge, kot si to radi predstavljamo za nas same. Primerjava s pticami selivkami, ki se kot v lekciji iz čitanke za drugi razred osnovne šole selijo z juga proti severu, takoj ko podnebje to dopušča, ni ne cinična ne zlonamerna. Tok delavne sile, gnan z najbolj uničujočim izumom človeštva, se pravi z neoliberalno inačico kapitalizma, poganja delavno silo z juga proti severu; kot one losose, ki jih nato v bistrih vodah pogoltnejo ali medvedi ali ribiči. Najbolj znane selivke so medicinske sestre. Iz Bosne jih je do zdaj odšlo že tisoče, kar pomeni, da skoraj vse. V glavnem na zahod. Slovenske medicinske sestre migrirajo v Avstrijo, najbolj nenavadno pa je, da avstrijske v Nemčijo. In potem beremo, da se nemške, sploh tiste ob meji, najraje selijo v Švico, le švicarske se ne selijo nikamor, ker Švicarji so ultimativna destinacija, ob gorah in jezerih imajo še trdno valuto in urejeno družbo. Ampak ko prileti z juga na sever nova jata medicinskih sester, takoj za njimi pa v manjšem številu in med mnogo glasnejšim skovikanjem še kontingent zdravnikov, smo mi na severu svoj problem rešili. Ko Slovenci dobimo pošiljko bosanskih medicinskih sester in ko Avstrijci ugnezdijo jato slovenskih, sta Slovenija in Avstrija preskrbljeni. Zdravstvena nega je zagotovljena in zdravstveni minister je vsaj za nekaj ur iz najhujšega. Ampak ob tem seveda ne pomislimo, da smo s tem, ko smo rešili svoj problem, povzročili problem na drugi strani palice. V Bosni osebja v zdravstveni negi praktično ni, Filipini v tem segmentu niso samo tretji svet, temveč jih lahko mirno označimo za predmoderno družbo. Medicinske sestre selivke niso zmaga za določen zdravstveni sistem, temveč so samo v zmago preoblečen poraz. Še nekaj let nazaj smo v Sloveniji od zdravniškega osebja zahtevali nepopustljive izpite iz našega jezika, s katerim so imeli celo pred nekaj desetletji še bratje strašanske težave. Kajti dvojina je ovira, prek katere je skoraj nemogoče preplezati; a če smo še nedolgo nazaj ogorčeno gledali zdravnika, ki je sebe in bolnika naslavljal kot množino, smo zdaj pripravljeni uvoziti kontingent Filipincev, med katerim bodo lingvistično najbolj nadarjeni potrebovali leta, da si bodo v gostilni znali sami naročiti pivo in male vampe. Ampak vse to govoričenje ne odgovori na osnovno vprašanje, ki se v slovenščini glasi: »Zakaj?« ali še bolj prav: »Čemu?« Jasno je, zakaj gredo bosanske medicinske sestre v Slovenijo, slovenske v Avstrijo, avstrijske v Nemčijo in nemške v Švico. Skrivnost je v plačilu. Prek vsake nove meje je zaslužek višji, nekaj pa imajo dodati tudi delavna dovoljenja, oziroma članstvo v evropski povezavi, oziroma memorandumi, kot ga bomo podpisali s Filipini. Medicinske sestre ne morejo kar prosto frčati po evropskih domovih za ostarele. Ko pa jim uspe priti v državo severno, oziroma zahodno od njihove, so tam praviloma bolje plačane. Preprosta misel poštenjaku narekuje, da se naivno vpraša: »Čemu pa mi ne plačamo medicinskih sester kot Avstrijci, oziroma čemu jih Avstrijci ne plačajo tako kot Nemci, oziroma zakaj vsi narodi na svetu medicinskih sester ne plačajo tako kot Švicarji?« Odgovor žal odzvanja v vetru. Vsaka nova vlada, pa ne le slovenska, zatrdi, da ima, ali vsaj pozna odgovor, vsaka nova zdravstvena politika, pa ne le slovenska, se čoha po glavi, ko izšola na desetine kakovostnega zdravstvenega kadra, ki pa komaj čaka, da jo zvizne čez mejo. Potem pa se morajo zdravstveni ministri iti uvoznike belega blaga, ko krpajo kadrovsko stisko in ko so na novo zgrajeni domovi za starejše občane prazni, ker ni zaposlenih, ki bi v njih delali. Potencialni odgovor na to zapleteno politično in zdravstveno-politično vprašanje se nam ponudi sam od sebe; če bi izkoreninili korupcijo v zdravstvu, pa ne po korakih, ampak čisto in povsem, bi lahko slovenske medicinske sestre ostale doma. Če se zdravstvo ne bi utapljalo v papirologiji, če bi se še bolj digitaliziralo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. Če bi propagirali in uveljavljali prakse, ki vzpodbujajo zdrav način življenja, hkrati pa prepovedali prakse, ki nas od tega odvračajo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. In nenazadnje; če bi zaslužke, tudi status, ugled in spoštovanje posameznih poklicev, ki so v zdravstvenem sistemu prisotni, nekoliko bolj zbližali, bi lahko slovenske, pa tudi bosanske, nemške in filipinske sestre delale v okolju, ki jih je ne samo izšolalo, temveč ki so se mu pri odločitvi za ta human in naporen poklic tudi zavezale.

Dunajčanka Martina Wanis je leta 2008 prvič obiskala Slovenijo, a takrat ni vedela, da bo nekoč živela v Mariboru. 39-letna magistrica nevrobiologije ima zdaj skupaj s partnerjem Slovencem, podjetje v Zrkovcih – med drugim se ukvarjata s pridelavo in predelavo sladkega krompirja. Če spremljate televizijsko oddajo, ki na eni od slovenskih komercialnih televizij, spodbuja mlade podjetnike, da razvijejo svoj produkt in ga postavijo na trgovske police, ste morda že slišali zanjo. V Drugem pogledu razkrije tudi, katero slovensko jed bi lahko jedla vsak teden in kje tiči vzrok, da se Slovenci tako radi primerjamo z Avstrijci in Nemci.

Vstopili smo v drugi teden zdravniške stavke. Kot napovedujejo v sindikatu Fides, jo bodo zaostrili. Kako, pa odloča vsak zavod posebej, pojasnjujejo, strani pa naj bi danes nadaljevali pogajanja. Drugi poudarki oddaje: - Na zasedanju evropskih zunanjih ministrov tudi palestinski in izraelski - Občina Pivka sofinancira pripravo dokumentacije za obnovo starih hiš - Moštveno turnejo smučarskih skakalcev na Poljskem dobila Avstrija, Slovenija druga - Po izjemno mrzlem jutru se bo pooblačilo, ponoči rahle padavine

Člani gospodarskih organizacij iz zamejstva so na letni konferenci, ki je danes potekala v Planici, govorili, kako aktualne izzive na področju čezmejnega sodelovanja spremeniti v priložnosti. Pregledali so delo Zamejske gospodarske koordinacije, ki je bila ustanovljena pred letom dni in izpostavili načrte za naprej. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v izjavi za STA izpostavil pomen gospodarskega razvoja območij, kjer živijo manjšine, predvsem zaradi ohranjanja jezika, kulture in na splošno moči skupnosti. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je napovedal poglobitev sodelovanja. Zavedamo se, da nam lahko naši ljudje v državah, kot so Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska, neizmerno pomagajo pri preboju gospodarstva. Nenazadnje je Slovenija izvozno naravnana in 30 odstotkov vsega izvoza opravi s sosednjimi državami, je spomnil minister. Predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Robert Frandolič je izpostavil, da sodelovanje v Zamejski gospodarski koordinaciji izjemno dobro vpliva tudi na razvoj skupnosti zamejcev. Prepričani smo, da bodo narodnostne skupnosti v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem lahko obstale le, če bodo gospodarsko močne, je dejal.

Kristjani po svetu se pripravljajo na božični večer. Po tradiciji ta vključuje obilno večerjo, po kateri se številni verniki odpravijo še k polnočnim obredom. Slovenski katoliški škofje, ki bodo polnočne maše darovali v stolnicah po državi, so v poslanici pozvali k zaupanju in obnovi mostov, ki so jih poleg narave načeli tudi konflikti in spori. Druge teme: - Izrael naj bi nadzoroval sever Gaze, na jugu širitev ofenzive - Avstrija z reformo nad pomanjkanje zdravnikov in predolge čakalne dobe - Do širše uporabe digitalnih zdravstvenih storitev tudi z opismenjevanjem starejših

V koaliciji so v odzivih na preiskavo premierja Roberta Goloba, ki jo je začela protikorupcijska komisija na podlagi prijave nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar o nedovoljenem pritisku na policijo, zadržani. V opozicijski SDS medtem preiskavo razumejo kot odstavljanje premierja. Več o odzivih, tudi iz premierjevega kabineta, v oddaji, v kateri ne preslišite še: Druge teme: - V izraelskem bombardiranju Gaze umrlo že več kot 5 tisoč 600 otrok - Avstrija z odškodninami istospolno usmerjenim, ki so bili na podlagi diskriminatornih zakonov sodno preganjani - V 84-em letu umrl filmski režiser Filip Robar Dorin; avtor številnih celovečernih filmskih in video portretov

Pri severnih sosedih se v zadnjem času soočajo z vse več antisemitizma. Tudi zato je avstrijska vlada napovedala reformo protinacističnega zakona, ki vključuje večje kazni za prekrške. V Avstriji se spopadajo tudi z eno najvišjih stopenj inflacije v EU, stopnja tvegane revščine je visoka, nihče pa ne ve, kaj bo prinesla zima.

Ob začetku šolskega leta v Avstriji, kjer se pouk začne nekoliko pozneje kot pri nas, kličemo našo dopisnico Petro Kos Gnamuš. Kako se je v učilnicah na Koroškem prve dni novega šolskega leta obnesel šolski robot? Kkako se spopadajo z eno najvišjih inflacij v Evropski uniji? Zakaj Avstrija še vedno vztraja s poostrenim nadzorom na mejah? In o aferi Kurz, ki po dveh letih še ni dobila epiloga.

V letošnjem letu se je precej povečalo število nezakonitih prehodov meje na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji in Sloveniji. Tihotapci najdejo vedno nove poti, izbirajo maloobmejne prehode in uporabljajo vse bolj nehumane načine prevozov beguncev. Največ prosilcev za azil prihaja iz Afganistana, Sirije, Maroka, Bangladeša in Turčije. Avstrija zato še naprej vztraja pri mejnih nadzorih in nasprotuje širitvi šengenskega območja na Bolgarijo in Romunijo, Trst pa je preplavljen z begunci in migranti.

Zaradi nevarnosti močnih nalivov je za severno polovico države razglašena najvišja stopnja ogroženosti. Hudo neurje je sicer že zajelo Primorsko, od koder poročajo o orkanskem vetru in izpadih elektrike. osrednje dogajanje SE BO v nadaljevanju dneva preselilo predvsem nad osrednjo Slovenijo. Pričakovati je hitro naraščanje hudournikov in pritokov večjih rek. Da naj bodo pripravljeni na morebiten hiter umik, je prebivalce, še posebno tiste na območjih, prizadetih v poplavah, pozval poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. Vreme v teh dneh ne prizanaša niti naši soseščini. - Nalivi v delih Italije ohromili promet, na prihod ujme se pripravlja tudi Avstrija. - Solidarnost v ospredju Blejskega strateškega foruma. - Slovenski košarkarji proti Gruziji v lov za prvo mesto po skupinskem delu svetovnega prvenstva.

Z avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš primerjamo našo sedanjo in nekdanjo prestolnico. Pri nas smo se šele začeli pogovarjati o celostni prometni perspektivi, na Dunaju pa so že sredi konkretnega boja proti posledicam podnebnih sprememb. Eno meščanom najprijaznejših mest na svetu je za ohlajevanje in razvodnjavanje namenilo 1,2 milijarde evrov.

Vlada je sindikatom predstavila predlog usklajevanja plačne lestvice z inflacijo. Ta predvideva 65-odstotno uskladitev, veljati pa bi začela po uveljavitvi plačne reforme, najkasneje leta 2027. Čeprav sindikati načeloma podpirajo usklajevanje, ki ga do zdaj ni bilo, pa nasprotujejo dokončni določitvi odstotka uskladitve. Druge teme: - Avstrija vztraja pri nadzoru na meji; kot razlog navaja nezakonite migracije - Blinken: Združene države zavezane politiki enotne Kitajske, a zaskrbljene zaradi kitajskih provokacij glede Tajvana - Roglič si bo vzel premor, znova bo dirkal na Vuelti; slovenski nogometaši v Stožicah nocoj z Danci

Kot kaže, je projekt graditve drugega bloka jedrske elektrarne Krško vendarle dobil dolgo pričakovano politično podporo. Po včerajšnji napovedi premierja Roberta Goloba, da bo vlada s prvim avgustom sprožila postopke za zgraditev drugega bloka, se zastavlja vprašanje izvedbe in financiranja projekta. O njem bomo državljani skoraj gotovo odločali tudi na referendumu. Drugi poudarki: - Avstrija bo v prihodnjih dveh letih zgradila 80 novih zdravstvenih domov. - Na hrvaški obali med turistično sezono veliko pomanjkanje zdravnikov. - Do polnoči prost vstop v številne kulturne ustanove po Sloveniji.

Prvomajski prazniki se bližajo koncu. Številni so jih izkoristili za izlete ali krajše oddihe, šolarji so si za nekaj dni oddahnili in uživali na počitnicah. Turistični delavci tako pri nas kot pri naših južnih sosedih so zadovoljni in napovedujejo uspešno poletno sezono. Druge teme: - Inflacija v evroobmočju ostaja visoka; letna rast cen je minuli mesec znašala sedem odstotkov - Avstrija in Italija za okrepitev sodelovanja na področju migracij - Prvi dnevi maja posvečeni ozaveščanju o srčnem popuščanju

V prejšnjih letih se je pokazalo, kako pomembna je svoboda gibanja, hkrati pa, da izolacija ni nujno ovira za ustvarjalnost – posnetki plesnih točk so preplavili splet. Leto je naokoli in pred vrati mednarodni dan plesa. In kot sporoča letošnji pisec domače poslanice plesalec in koreograf Iztok Kovač, je ples že v nas, samo na novo ga odkrivamo, tako kot kipar v kamnu vidi obliko. Odpravili se bomo tudi v Posavje na razstavo Po stopinjah Ajdov – ta je del projekta, v katerem so povezali zgodovinsko obdobje in izročilo Ajdov, ki so posavski prostor naseljevali pred več kot 7000 leti – z naravno in kulturno dediščino. Pa še na knjižni sejem v Leipzigu skočimo, kjer se kot častna gostja predstavlja Avstrija in to s prav posebno besedo: Meaoiswiamia. Gre za posebej ustvarjeno skovanko, ki pomeni več kot mi, z njo pa želijo sporočiti, da literature ni mogoče zreducirati na skupni imenovalec – ne po obliki ne po vsebini.

Po današnjem ponovnem množičnem čakanju neopredeljenih pacientov pred enoto Zdravstvenega doma Ljubljana za Bežigradom se vrstijo ogorčeni odzivi. Varuh človekovih pravic Peter Svetina opozarja, da je pravica do zdravstvenega varstva temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja Ustava. Način vpisovanja pacientov se bo v ZD Bežigrad sicer spremenil. Druge teme: - Inštitut 8. marec: pomočnice vzgojiteljic kljub izobraženosti in usposobljenosti ne morejo do višje plače - Avstrija bo podaljšala in povišala subvencije za energetsko intenzivna podjetja - Anže Lanišek drugi na zadnji tekmi skakalne turneje, današnja zmaga in zlati orel Norvežanu Granerudu

Premier Robert Golob bo danes obiskal Sveti sedež v Vatikanu. Premierja bo na zasebno avdienco sprejel papež Frančišek, srečal pa se bo tudi z državnim tajnikom Svetega sedeža kardinalom Pietrom Parolinom in tajnikom za odnose z državami, nadškofom Paulom Richardom Gallagherjem. Druge teme oddaje: - Na Hrvaškem ne bodo urili ukrajinskih vojakov - Avstrija najrevnejšim zagotovila dodatno finančno pomoč pri spopadanju z energetsko draginjo - Pristojni v času dihalnih obolenj pozivajo k preventivnemu vedenju

Konec tedna - predčasno pa še danes in jutri - lahko volilni upravičenci odločamo na treh zakonodajnih referendumih - o novelah zakona o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o RTV Slovenija. Na državni volilni komisiji opozarjajo, da volivci lahko glasujejo na vseh treh ali samo na enem ali dveh referendumih. Drugi poudarki oddaje: - Hrvaška od avstrijskega kanclerja Karla Nehammerja, ki danes prihaja v Zagreb, pričakuje zagotovila, da Avstrija ne bo vložila veta na vstop v šengen. - Turčija po letalskih napadih na Kurde na severu Sirije vse bolj grozi tudi s posredovanjem kopenske vojske. - Ob današnjem državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, se bodo po državi zvrstile številne spominske slovesnosti.

Državni zbor je sprejel proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Proračun za prihodnje leto predvideva rekordno porabo, primanjkljaj bo znašal 3,3 milijarde evrov. 2 in pol milijarde evrov izdatkov pa naj bi omogočilo ohranitev konkurenčnosti gospodarstva in izhodišče za zagon po energetski krizi. Finančni minister Klemen Boštjančič ne izključuje dokapitalizacij energetskih podjetij. Druge teme oddaje: - Premier Golob po interventnih ukrepih v zdravstvu napovedal usmeritev v razvojne projekte - Avstrija bo pri vstopu v schengen podprla Hrvaško, ne pa tudi Romunije in Bolgarije - Več primerov salmonele najverjetneje posledica zastrupitve s tatarskim biftkom

Vlada svojega predloga v pogajanjih s sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov ne bo spreminjala, je poudaril minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. S tem se je odzval na opozorilo Fidesa o zaostrovanju sindikalnih aktivnosti, če pogajanj do torka ne bodo spravili z mrtve točke. Minister pri tem uživa popolno podporo premierja Roberta Goloba. Skupaj sta se danes seznanila tudi z aktualnimi razmerami v ljubljanskem kliničnem centru in na onkološkem inštitutu. Druge teme oddaje: - Na festivalu podjetništva klici po ukrepanju pred prihajajočo energetsko krizo - Avstrija bo Hrvaški dala glas za vstop v schengen; kritična pa ostaja do Romunije in Bolgarije - Novo presenečenje v Katarju: japonski nogometaši premagali Nemce

Vlada bo po napovedih ta teden potegnila prve poteze za premagovanje prehranske in energetske draginje. Fiskalni svet v oceni koalicijske pogodbe vlado opozarja na nujnost brzdanja tekoče porabe. V Dogodkih in odmevih tudi: - Avstrija vztraja pri ohranitvi nadzora na meji s Slovenijo, ta ne vidi razlogov za to - Britanski konservativci bodo drevi glasovali o nezaupnici premierju Johnsonu - Novogoriški kriminalisti razkrinkali veliko združbo preprodajalcev drog.