Podcasts about morala

Rada plava, leti z letalom, zapisala se je atletiki, saj meče kij. 40-letna Katarina Milićević nas bo tokrat popeljala skozi svojo življenjsko zgodbo. Pri 22 letih je zaradi prehitre vožnje doživela hudo prometno nesrečo. Morala se je sprijazniti z dejstvom, da nikoli več ne bo hodila in da je njeno življenje postalo drugačno. Že šest let je ambasadorka Zavoda Vozim, v okviru katerega mlade v osnovnih in srednjih šolah opozarja na posledice prehitre vožnje, o vzrokih za nesrečo ter jim pripoveduje, s kakšnimi posledicami poškodbe hrbtenjače živi. Ozaveščanje je postalo njeno poslanstvo, razlaga. Kljub poškodbi pa si vseskozi prizadeva za samostojno in neodvisno življenje. S Katarino Milićević se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.

Entrevista al alcalde de Ponferrada, Marco Morala. 

Tukaj je posebna jesenska serija štirih pogovorov Cosmo podkasta, kjer Flora Ema Lotrič gosti izjemne ženske iz različnih industrij. V vsaki epizodi se poda v globino njihove osebnosti in razkriva ključne lastnosti, ki so prispevale k njihovemu neverjetnemu uspehu. Ponosni pokrovitelj pogovorov je Zalando, ki v tem trenutku ponuja čudovite jesenske trende. Za vsakega se nekaj najde, zato skoči na spletno stran ali aplikacijo in si poglej, kateri kos te najbolj pokliče. V drugem pogovoru jesenske serije Cosmo podkasta z izjemnimi ženskami za mikrofonom sedi mlada igralka Gaja Filač, ki ima svoj življenjepis tako bogat, kot da bi izkušnje nabirala že desetletja. Priznana gledališka in filmska igralka, ki je trenutno najbolj znana po svoji vlogi Lare v priljubljeni slovenski seriji Skrito v raju, se v iskrenem pogovoru dotakne tudi življenja v dvoje in lahko bi rekli, da o tem še nikoli ni govorila tako široko. Več o intervjuju z Gajo Filač si lahko preberete tukaj! Gostja: Gaja Filač Voditeljica: Flora Ema Lotrič Vsebino podpira Zalando.

Las ocho líneas de la ‘Nodicia de Kesos' (que se guarda en la catedral de León) se redescubren ahora con nuevos datos gracias al medievalista José Manuel Ruiz Asencio y al filólogo José Ramón Morala que colaboran en ‘Nodicia de Kesos. Un testimonio del romance leonés más antiguo' (Instituto castellano y leonés de la lengua, 2024).

Reesa Morala is the Founder of Embrace Renewal Therapy & Wellness

Ana Kisovar je Celjanka, ki se zadnja leta uveljavlja kot strokovnjakinja na področju reproduktivne medicine. V tem hipu je na sveže, četudi ponovno, preseljena v Švico, kjer dela kot specializantka iz ginekologije in porodništva.V Celju se že dolgo ni za dlje časa ustavila. Obiski družine, prijateljev, potem pa hitro nazaj v tujino. Ne zaradi tujine same, temveč zaradi znanja in priložnosti, ki jih ta ponuja. Minula leta je namreč preživela na univerzi v Oxfordu, kjer je marca letos doktorirala iz reproduktivne imunologije, zdaj pa na oddelku za žensko reproduktivno zdravje iste univerze nadaljuje podoktorski študij bioinformatike in imunologije.Središče njenega zanimanja je že dolgo endometrioza. Bolezen, ki zaznamuje 190 milijonov žensk v razvitem svetu, kar pomeni, da prizadane nekako 10 % deklet in žensk med 15. in 44. letom starosti. Približno polovica jih ima težave z zanositvijo. Evropski parlament jo je leta 2007 razglasil za socialno bolezen zaradi njenega močnega vpliva na fizično, psihično in socialno življenje.Ana se ne spomni časa, ko bi bilo njeno življenje ločeno od medicine. “Odraščala sem na podeželju, zato sem vedno imela opravka z živalmi. Mačke so pogosto prinesle domov kakšne ptice, predvsem mladičke, in če jih nisem uspela rešiti, sem jih vsaj pregledala. Včasih mi je celo uspelo rešiti kakšno žival. Morala sem poiskati način, kako jim pomagati, kar pa mi je bilo veliko težje, saj živali ne morejo povedati, kaj jih boli ali kaj je narobe. Z ljudmi je drugače, saj se z njimi lahko pogovarjaš, kar omogoča lažjo diagnozo in pomoč. Zaradi tega se mi je zdelo delo z ljudmi bolj optimistično.“Zato se je odločila za medicino.

Dacă scolioza fizică poate fi sau nu ameliorată/vindecată, în domeniul spiritual, există speranță: privind cu fața descoperită, ca într-o oglindă, slava Domnului, suntem schimbați în același chip al Lui, din slavă în slavă, prin Duhul Domnului. Citește acest devoțional și multe alte meditații biblice pe https://devotionale.ro #devotionale #devotionaleaudio

Entrevista al alcalde de Ponferrada, Marco Morala

V Milwaukeeju se je začela Republikanska nacionalna konvencija, na koncu katere bo nominacijo stranke za predsedniškega kandidata prejel Donald Trump, ki je bil laže ranjen v sobotnem poskusu atentata nanj. Varnostni ukrepi so močno poostreni, je povedal župan mesta Cavalier Johnson. Kot je dejal, so glede varnosti samozavestni, saj so se na ta dogodek s tajno služno, FBI-jem in drugimi službami pripravljali 18 mesecev. Ob številnih vprašanjih in očitkih je izrazil zaupanje tajni službi. Drugi poudarki oddaje: - Podpis varnostnega sporazuma med Slovenijo in Ukrajino v četrtek, potrdil Zelenski - Državni zbor med drugim olajšal zaposlovanje tujcev - Vročinski val v Italiji zahteval smrtne žrtve, težave tudi na Balkanu

72 - Da li smo tužni ili depresivni? Da li imamo objektivne, životne probleme i patimo ili nam je potrebna psihijatrijska pomoć? Odakle nove dijagnoze? Da li je ljudska patnja normalna i da li nam i za to trebaju lekovi?

Entrevista al alcalde de Ponferrada, Marco Morala

Marco Morala, en Radio Bierzo

Verena Vidrih Perko, doktorica arheoloških in muzeoloških znanosti, že desetletja prepleta obe stroki. Bogata spoznanja o ohranjanju in prenašanju dediščine pa uspešno širi v različnih sredinah od študentov na Filozofski fakulteti do zagnanih slušateljev v Gorenjskem muzeju. V zadnjih letih jo navdihujejo zgodbe in njihova sporočila, še posebej jo navdušujejo zgodbe v dialektih, ki se kot pomembna dediščina ohranjajo v izvornem prostoru. Slovensko muzejsko društvo je Vereni Vidrih Perko za odličnost strokovnega dela podelilo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo. Arheologinja in muzealka, dolgoletna sodelavka Gorenjskega muzeja v Kranju, je avtorica več kot 500 znanstvenih in strokovnih prispevkov. Z veseljem se spominja izkopavanj na Ajdni ter številnih odmevnih arheoloških razstav: Železna nit, Zlata doba Karnija, soustvarjala pa je tudi pregledno razstavo Prelepa Gorenjska.

Medtem ko v javnosti odmevajo lastniške spremembe v dveh pomembnih slovenskih agroživilskih podjetjih - Panvita in Celjske mesnine - v katere vstopa hrvaški kapital, ugotavljamo, da je država v zadnjih dveh desetletjih razprodala večino slovenskih živilskih paradnih konjev. Aktualni prodaji zato med kmete in tudi v samo živilsko dejavnost vnašajo določeno mero negotovosti. Kako na zadnja dogajanja v živilski panogi gledajo v tistih podjetjih, ki ostajajo v slovenskih rokah? Med njimi so Tovarna olja Gea d.o.o., ta letos praznuje 120 let delovanja, podjetje Medex, ki praznuje 70 let, in Skupina Jata Emona kot največji lastnik živilskih podjetij v zasebni lasti, tudi podjetje Pivka Perutninarstvo.

Rabija, slavna sufijska mistikinja iz srednjega veka, je tako kot vsak dan hodila po ulici na poti na tržnico. Na tržnici je vsak dan razglašala spoznanja, do katerih je prišla. Tam je vsak dan opazovala drugega znanega mistika, Hasana, kako je sedel pred vrati mošeje in glasno molil: »Bog, odpri vrata! Prosim, odpri vrata in me spusti noter!« Tistega dne Rabija ni več uspela prenašati Hasanovega joka in vpitja. Hasan je neprestano vpil: »Odpri vrata, spusti me noter! Zakaj me ne poslušaš, zakaj ne uslišiš mojih molitev!« Vse prejšnje dni se je Rabija le nasmejala ob prizoru jokajočega Hasana, tisti dan pa je stopila k njemu, ga močno stresla in rekla: »Prenehaj s tem nesmislom! Vrata so oprta. Dejansko si že noter!« Hasan je pogledal Rabijo in v tistem trenutku doživel spoznanje. Globoko se je priklonil pred Rabijo in dejal: »Pravočasno si prišla, sicer bi takole prosil vse življenje. Vendar sem že leta to počel, kje si bila do sedaj? Vem, da greš po tej ulici vsak dan. Morala si me videti tukaj, kako molim in jočem?« Rabija mu je odgovorila: »Res je, vendar lahko resnico izrečemo le v določenem trenutku, prostoru in kontekstu. Čakala sem na pravi, rodoviten trenutek. Danes je napočil, zato sem se ti približala. Če bi te nagovorila včeraj, bi se razburil, morda celo ujezil. Lahko bi se uprl ali mi dejal: 'Zmotila si mojo molitev!' - in ni prav, da zmotimo molitev.« »Hotela sem ti povedati, da ne bodi nespameten, da so vrata že odprta – da si dejansko že noter! Ampak morala sem čakati na pravi trenutek,« je Hasanu še dejala Rabija. V muslimanskem svetu celo kralj ne sme zmotiti molitve berača. Tudi policija ne sme zmotiti molitve osumljenca, ki ga išče. Počakati mora, da ta dokonča molitev, šele nato ga lahko prime. Molitve se ne sme zmotiti. Mistikinja Rabija je čakala na pravi trenutek, ko bi Hasan lahko sprejel resnico. Tudi v naših življenjih smo le v redkih trenutkih dojemljivi za spoznanja, ki ne sodijo v naš kontekst. In prava umetnost je povedati naš vidik resnice na način, da jo drugi lahko sprejme. Rabija je Hasanu hotela sporočiti, da se mu ni treba več mučiti in da je že sprejet, vključen. Da je že noter. Božja vrata so odprta, ampak mi smo tudi že ves čas na notranji strani. Le kdaj nam je to težko sprejeti in potrebujemo čas milosti, da to spoznamo.

Aimar Bretos habla con Marco Morala, alcalde de Ponferrada, tras la agresión  al portavoz socialista Olegario Ramón por manifestantes de extrema derecha.

Grevele din sistemul public au un puternic factor de șantaj asupra guvern. Au demonstrat-o, anul trecut, profesorii, au arătat-o din nou, anul acesta, angajații Poștei Române. Sectorul privat, în schimb, nu are acest avantaj al factorului de presiune asupra guvernului. Drept urmare, protestele și grevele din mediul economic privat sunt mai puține și mai lipsite de forță. Anul trecut, în plină vară, România s-a trezit cu o grevă de proporții a profesorilor. A fost o manifestare care a atras un curent de simpatie din partea opiniei publice, pentru că, în general, profesorii sunt văzuți ca o categorie profesională care a fost lăsată în urmă în ultimii 30 de ani.De altfel, revendicările profesorilor, prin greva de anul trecut, erau creșterile de salarii și îmbunătățirea infrastructurii școlare. Totodată, a fost evident pentru toată lumea că momentul ales pentru grevă nu a fost întâmplător. Profesorii au șantajat guvernul, pentru că prin grevă a fost pusă în pericol desfășurarea cursurilor și închiderea anului școlar. Ce poate fi mai convingător pentru un guvern strâns cu ușa de sindicatele din educație decât o grevă care riscă să facă o generație să piardă un an de studiu?Adevărul este că miza serviciilor publice precum educația, sănătatea, justiția sau ordinea publică este că au o mare forță de șantaj. Adică, protestele sau grevele pot bloca accesul unui număr mare de cetățeni la un serviciu public. De aceea, legislația specifică include o serie de condiții în care profesorii, medicii, magistrații sau polițiștii pot face grevă. Dar, s-a respectat legea în cazul grevei profesorilor de anul trecut?La începutul acestui an, în luna ianuarie a.c., judecătorii din mai multe județe au decis să continue protestele începute în decembrie 2023. Astfel, magistrații au judecat doar cauzele urgente. Motivul? Guvernul a decis ca plățile restante câștigate de judecători și procurori în instanță, în ultimii ani, în valoare de 1,7 miliarde de lei să fie achitate eșalonat, în titluri de stat.Desigur, marea întrebare este dacă nu ne aflăm în fața unui situații de conflict de interese în care judecătorii decid într-o speță care îi privește direct și anume plata unor drepturi salariale. De asemenea, șantajul magistraților este destul de clar, pentru că într-o justiție supraaglomerată un protest de câteva zile sau de câteva săptămâni poate face situația insuportabilă pentru beneficiarii actului de justiție.În luna februarie a.c., guvernul s-a confruntat cu un protest al unei federații din sistemul sanitar. Este mai puțin clar dacă sindicatul respectiv reprezintă într-o proporție covârșitoare asistenți medicali și mai puțini medici, dar în ultimă instanță, potențialul de șantaj rămâne la fel de mare. Protestele din sistemul medical de anul acesta au vizat o creștere a veniturilor salariale cu 30% prin diverse forme: sporuri, indemnizații de hrană, plata gărzilor sau tichete de vacanță.În luna aprilie a.c., a apărut, pentru câteva zile, greva de la Poșta Română. Cererea sindicatului a fost de creștere a salariilor, dar, pentru ca greviștii să fie mai convingători trebuie să aibă forță de negociere sau de șantaj. Iar în cazul Poștei Române șantajul a venit dintr-un fapt simplu: în continuare, compania națională duce pensiile în plic către două milioane de pensionari din toată țara.O grevă de câteva săptămâni la Poșta Română ar fi pus în pericol plata la timp a două milioane de pensii. Un fapt pe care guvernul l-a considerat extrem de dezavantajos atât pentru Executiv, cât și pentru cetățeni. Ca atare, conducerea companiei a găsit destul de repede, în câteva zile, soluții pentru a crește salariile angajaților și pentru a opri greva de la Poșta Română. Dar, factorul de șantaj a contat și în acest caz.Citeste siGreva de la Carrefour. Morala și învățăminteleFirmele din sectorul privat au o forță de șantaj redusă la adresa guvernului, mult mai mică decât instituțiile din serviciile publice. Sindicatele din companiile private pot să facă presiune cel mult asupra acționarilor sau asupra conducerii executive, dar nu au un factor de presiune real asupra guvernului.De aceea, managerii companiilor private și acționarii lor se pot întreba: „noi pe cine șantajăm?”. Răspunsul este că puține domenii în care acționează firmele private sunt esențiale pentru stat. Statul este sensibil doar la plata taxelor și impozitelor de către mediul economic. Dar, o grevă fiscală a sectorului privat este, deocamdată, greu de imaginat.

Biserica Betel Sighet - mesaj de încurajare și zidire spirituală, rostit de pastorul Simion Bumbar, în data de 3 martie 2024.

Leto 2024 se je začelo s stavkami zdravnikov, sodnikov, tožilcev, upravnih enot, v ponedeljek so začeli stavkati tudi operaterji številke za klice v sili 112.O razlogih za naraščajoče nezadovoljstvo in ta silovit stavkovni val, ki je zajel Slovenijo, o odzivih javnosti in vlade na stavkovne zahteve, pogajanjih, ki niso uspešna, možnih rešitvah teh zapletenih razmer, pa tudi o vlogi sindikatov v sodobni družbi z doktorjem Markom Jakličem, profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

To je zgodba o razumevanju prave narave stvari. Iz budističnega stališča sta relativna celo čas in prostor, zaradi česar nimata nespremenljivega, trdnega obstoja. Različni dogodki lahko v istem prostoru potekajo istočasno. To lepo prikazuje zgodba o tibetanskem mojstru Milarepi in jakovem rogu. Tibet je zelo mrzla dežela, vendar je Milarepa obvladal jogijsko tehniko notranje toplote (»tumo«), zato je celo v visokih pogorjih Himalaje nosil le bombažno ogrinjalo. Tudi eden od njegovih učencev je obvladal tumo, vendar je bil manjše rasti kot Milarepa, zato so ga imenovali Rečungpa. »Re« v tibetanščini pomeni bombaž, »čung« pa majhen, zato so ga klicali »mali, v bombaž oviti jogi«. Milarepa ga je nekoč poslal v Indijo, da bi od tam prinesel nauke, ki jih še ni prejel. Rečungpa se je vrnil z naročenimi nauki, vendar je zraven prinesel še nekaj knjig o črni magiji. Ker je v Indiji prejel veliko redkih in dragocenih naukov, je bil na to malce preveč ponosen in si je mislil, da je že dosegel enako raven spoznanja kot njegov učitelj. Milarepa, ki mu je prišel naproti, da bi ga pozdravil, je to vedel in je nameraval uničiti te knjige, ki bi Rečungpi samo škodovale. Medtem ko je Rečungpa odšel po vodo, jih je Milarepa hitro sežgal. Ko se je Rečungpa vrnil in to videl, se je silno razjezil in je Milarepi dejanje zameril. Hodil je za njim in kuhal mulo. Morala sta prečkati prostrano planoto, kjer ni bilo ne rastja ne zavetja. Na tleh sta našla jakov rog in Milarepa je dejal Rečungpi, naj ga vzame, saj jima bo morda kmalu prišel prav. Rečungpa ga je nejevoljno ubogal in si mislil, da se je njegovemu učitelju zmešalo, saj uničuje dragocene stvari in zbira ničvredne. Ko sta dosegla osrednji del planote, se je nad njima razbesnela silovita nevihta s točo. Milarepa je Rečungpi naročil, naj rog položi na tla, in Milarepa je hitro smuknil v zavetje notranjosti roga. Rog se ob tem ni povečal in tudi Milarepa se ni skrčil. Udobno se je namestil v rogu in začel prepevati pesem, s katero je vabil Rečungpo, naj se mu pridruži. Seveda Rečungpa tega ni zmogel, ker še ni dosegel končnega spoznanja prave narave resničnosti, zato je ostal zunaj sredi nevihte in njegov ponos se je razblinil v nič. Kako je to mogoče? Kako se lahko človek usede v jakov rog, ne da bi se rog povečal ali človek zmanjšal? Take navidez nemogoče stvari se lahko zgodijo, ko popolno razumemo pravo naravo stvari.

Široki in ustvarjalno bogati so svetovi Lidije Šket Kamenšek, profesorice razrednega pouka, strokovne delavke na področju vzgoje in izobraževanja, magistrice znanosti s področja socialne pedagogike. Zanimajo jo vedenjske posebnosti otrok in mladostnikov ter načini pomoči. Tudi pravljice so predmet njenega znanstvenega raziskovanja. Intenzivno se ukvarja s težavami pozornosti, impulzivnostjo in hiperaktivnostjo, z otroki, mladostniki in odraslimi z ADHD. Napisala je priročnik ADHD – Ampak Danes Hočem Drugače, ki je izšel pri Mohorjevi založbi v Celju. Skoraj četrt stoletja se je Lidija spraševala in iskala odgovore za svoj nemir, svoje svetove, ki jih je nosila v sebi, nerazumevanje okolice. Morala se je prilagoditi, da je določene stvari sploh lahko izvedla, kar je bilo zelo težko. »Ko izvemo, kdo smo in zakaj smo takšni, je to tolikšno olajšanje, ko končno lahko odložimo strahove in skrbi. Odgovori, ki jih dobimo, nas pomirijo, hkrati pa dobimo tudi priložnost za raziskovanje talentov, ki jih nosimo v sebi.« Zanjo je bilo to veliko olajšanje.

Gentrifikacija. Beseda, ki jo v zadnjih tednih pogosto slišimo. Gentrificirati, piše v Franu, pomeni s pozidavo, prenovo spreminjati pretežno bivalne mestne predele z lokalnim prebivalstvom v predele s turistično storitveno pomembnostjo višjega razreda. Zakaj se, zlasti ob omembi prenovljenega Centra Rog, večkrat omenja gentrifikacijo, ne pa, na primer revitalizacijo? Razmišljajo arhitekti Miloš Kosec, Boris Bežan in Andraž Keršič.

Svetovno združenje za spolno zdravje v Deklaraciji o spolnih pravicah ugotavlja, da se spolnega zdravja ne da opredeljevati brez širšega razumevanja spolnosti, za njegovo doseganje pa je ključna celovita in sistematična spolna vzgoja, ki mora biti prilagojena starosti, znanstveno natančna, kulturno kompetentna in osnovana na človekovih pravicah, enakosti spolov ter pozitivnem pristopu k spolnosti in užitku. Od leta 1985 v Sloveniji nimamo več samostojnega predmeta spolne vzgoje, mladi večino informacij dobijo na spletu, kjer naletijo tudi na številne dezinformacije, mite, stereotipe, predsodke, laži. Pogosto je vir informacij za njih tudi pornografija, ki jo, vsaj v začetku, gledajo tudi kot izobraževalno vsebino. Ali torej potrebujemo ne le sistematično temveč predvsem celovito spolno vzgojo v šolah? Urška Henigman se je o tej obširni in kompleksni problematiki pogovarjala z gosti v studiu. To so bili: Zgodovinarka doktorica Maja Vehar, ki je raziskala smernice spolnovzgojnega dela od 50. do 70. let 20. stoletja v Sloveniji, Tinkara Srnovršnik, doktorica medicine specialistka ginekologije in porodništva, ki kot strokovna sodelavka sodeluje pri portalu NIJZ za mlade #tosemjaz, učiteljica biologije Zorica Potisk, ki je na Gimnaziji Kočevje ves čas na voljo dijakinjam in dijakom za pogovore o spolnosti in intimi, športna pedagoginja Špela Bergoč z Zavoda za šolstvo, sociolog in med drugim tudi raziskovalec intimnih življenjskih stilov mladih profesor doktor Roman Kuhar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalec Tim Prezelj, ki je pripravil analizo kurikuulumov in učbenikov s področja spolne vzgoje v Sloveniji.

Vlada naj bi danes potrdila proračunske dokumente, po katerih naj bi ministrstva zmanjšala svoje odhodke za štiri odstotke na račun obnove po ujmah. Premier Robert Golob si namreč želi, da se sredstva za sanacijo najde znotraj obstoječe porabe, zato je po njegovem tudi na ministrstvih nujno varčevanje. V oddaji tudi o tem: - Slovenija in Hrvaška bosta okrepili sodelovanje ob mejah, članice Unije tik pred dogovorom o krizni uredbi v okviru migracijskega pakta - Iz Gorskega Karabaha odšla že več kot polovica etničnih Armencev - Zaposleni v Mariborski livarni državo pozivajo k rešitvi podjetja pred stečajem

Erika Gregorič je izolska ljubiteljska ilustratorka in pisateljica. Širša javnost jo pozna predvsem po junakih japonskih risank, ki so jo v otroštvu tako zelo prevzeli, da so postali glavni motiv njenega umetniškega ustvarjanja. Gre predvsem za risanje stripov in animacij v japonskem manga oziroma anime slogu. Erika Gregorič se sicer ukvarja tudi s pisanjem. Je avtorica člankov o fantazijski književnosti, ki je bila tudi tema njene magistrske naloge. Zanjo je prejela Kosovelovo nagrado Univerze na Primorskem. Z Eriko Gregorič, ki se zadnja leta predstavlja z umetniškim imenom Arti Reika, se je pogovarjala Jasna Preskar.

Naša hrvaška dopisnica je na svoji koži občutila zdaj že nekoliko izčiščeno sliko letošnje turistične sezone. Počasi se že razgrinjajo tudi smernice hrvaškega turizma za naslednje poletje, medtem pa se tudi južni sosedje ukvarjajo s poplavami, ki so se jim sicer skoraj popolnoma izognili; delno po sreči, delno pa tudi zaradi dobrega načrtovanja nasipov in poplavnih ravnic.

Drugi poudarki oddaje: - V treh občinah spodnjega Podravja so z 8-milijonsko naložbo posodobili 28 kilometrov dotrajanega vodovoda - .Kobariški svetniki so v prvem branju podprli predlog odloka, ki ureja plovbo po reki Soči, kar pa je med turističnimi ponudniki poželo veliko slabe volje - V Celju so odprli razstavo večkrat nagrajenega 90-letnega akademskega slikarja in konservatorja Viktorja Povšeta.

Tokrat predstavljamo mlado Alyo Elouissi, ki se že od otroštva ukvarja z igralstvom in s petjem; letos bo nastopila na festivalu Melodije morja in sonca. Alya je pri 19.letih odšla v London, kjer je igrala v serijah in filmih, po koncu igralskega študija v Moskvi pa zdaj živi v ruski prestolnici. Pogovarjali smo se tudi s pevko, igralko in glasbeno pedagoginjo Nino Rotner, ki živi v Berlinu in nastopa na jazz festivalih. Jožica Nesič pa pripoveduje, kako je bilo v začetku 60. let začeti novo življenje v Severnem Porenju-Vestfaliji.

Slovenija ima, podobno kot druge članice Evropske unije, težave pri črpanju nepovratnih sredstev iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, ki so ga z Evropsko komisijo zasnovale v obdobju epidemije. Prejšnji teden je vlada pripravila izhodišča za prilagoditev načrta. Zanima nas zlasti, ali namerava v njem obdržati vse reforme in katerim naložbam se odpoveduje ali pa zmanjšuje obseg njihovega financiranja. V oddaji tudi: - Rusija se gospodarsko in politično vse bolj zanaša na Kitajsko. - Več kot milijarda ljudi nima dostopa do pitne vode, opozarjajo ob svetovnem dnevu vode - Kako daleč že seže umetna inteligenca? Na voljo je nova različica programa GPT

Rabija, slavna sufijska mistikinja iz srednje veka, je tako kot vsak dan hodila po ulici na poti na tržnico. Na tržnici je vsak dan razglašala spoznanja, do katerih je prišla. Tam je vsak dan opazovala drugega znanega mistika, Hasana, kako je sedel pred vrati mošeje in glasno molil: »Bog, odpri vrata! Prosim, odpri vrata in me spusti noter!«Tistega dne Rabija ni več uspela prenašati Hasanovega joka in vpitja. Hasan je neprestano vpil: »Odpri vrata, spusti me noter! Zakaj me ne poslušaš, zakaj ne uslišiš mojih molitev!« Vse prejšnje dni se je Rabija le nasmejala ob prizoru jokajočega Hasana, tisti dan pa je stopila k njemu, ga močno stresla in rekla: »Prenehaj s tem nesmislom! Vrata so oprta. Dejansko si že noter!«Hasan je pogledal Rabijo in v tistem trenutku doživel spoznanje. Globoko se je priklonil pred Rabijo in dejal: »Pravočasno si prišla, sicer bi takole prosil vse življenje. Vendar sem že leta to počel, kje si bila do sedaj? Vem, da greš po tej ulici vsak dan. Morala si me videti tukaj, kako molim in jočem?«Rabija mu je odgovorila: »Res je, vendar lahko resnico izrečemo le v določenem trenutku, prostoru in kontekstu. Čakala sem na pravi, rodoviten trenutek. Danes je napočil, zato sem se ti približala. Če bi te nagovorila včeraj, bi se razburil, morda celo ujezil. Lahko bi se uprl ali mi dejal: 'Zmotila si mojo molitev!' - in ni prav, da zmotimo molitev.«»Hotela sem ti povedati, da ne bodi nespameten, da so vrata že odprta – da si dejansko že noter! Ampak morala sem čakati na pravi trenutek,« je Hasanu še dejala Rabija. V muslimanskem svetu celo kralj ne sme zmotiti molitve berača. Tudi policija ne sme zmotiti molitve osumljenca, ki ga išče. Počakati mora, da ta dokonča molitev, šele nato ga lahko prime. Molitve se ne sme zmotiti. Mistikinja Rabija je čakala na pravi trenutek, ko bi Hasan lahko sprejel resnico. Tudi v naših življenjih smo le v redkih trenutkih dojemljivi za spoznanja, ki ne sodijo v naš kontekst. In prava umetnost je povedati naš vidik resnice na način, da jo drugi lahko sprejme. Rabija je Hasanu hotela sporočiti, da se mu ni treba več mučiti in da je že sprejet, vključen. Da je že noter. Božja vrata so odprta, ampak mi smo tudi že ves čas na notranji strani. Le kdaj nam je to težko sprejeti in potrebujemo čas milosti, da to spoznamo.

Dapi passa 30 onns è Bruno Cathomas actur, artist, reschissur, teatrist. È da vesair sin tribunas da teater, en films e producziuns da televisiun. Per el na datti nagins tabus, naginas rollas ch'el na faschess betg. En il «Profil» sa regorda Bruno Cathomas da sia emprima preschentaziun da teater insumma. El aveva lura 4, 5 onns. El è vegnì sin tribuna e tuts han cumenzà a rir, ma el na saveva betg daco. «Lura hai jau dà zutger a l'asen e survegnì applaus da scena.» Bruno Cathomas ha gì blers onns ina relaziun ambivalenta cun ses origin. El è stà vilà sin tut quai ch'el ha gì. Ma uss è el bler pli fitg tar sasez che avant 11, 12 onns, di el.

El Consejo de Gobierno de la Junta de Castilla y León ha aprobado la construcción de un nuevo centro escolar en Aldeatejada. La Diputación de Salamanca celebrará este viernes pleno provincial. En la sesión el Grupo Socialista presentará cinco mociones. Hoy se celebra la última jornada del Ciclo de Nebrija en la Sala de la Palabra del Teatro Liceo con el catedrático y miembro de la RAE José Ramón Morala. La Unidad de Cultura Científica y de la Innovación de la Universidad de Salamanca se suma mañana a la celebración de la Noche Europea de los Investigadores. Escuchar audio

Kolikokrat slišim, kako pomembno je to, kar se dogaja zdaj. Naj se človek pač ne ozira nazaj, naj ne razglablja, kaj vse se je in se še bo zgodilo. Osredotočajmo se na to, kar je, kar doživljam zdaj. Kako zelo pomemben postane ta zdaj. Morala bi ga napisati z velikimi črkami. In se zamislim. Pogosto se v resnici zazdi, da ljudem svet nekako uhaja. Ukvarjajo se s krivdo ali pa s sramom, z obžalovanjem, z bolečino ali pa z žarom preteklosti, ko so bili v ospredju, v slavi ali tudi v hudi stiski, ko so doživljali travmo, krivico, bolečino. Prav tako se pogosto zgodi, da se človek zaplete v fantazijski strah in si zamišlja, kaj vse se bo zgodilo, da ga bo prizadela draginja, kako bo hudo, ko bo njegovo družino zadela nesreča, bo vojna pretresla njegov dom, morda bo izgubil zdravje, službo, bližnjega, svoje dostojanstvo in tako naprej. To ga preplavi, kot bi se to že dogajalo, tukaj in zdaj. Fantazije so lahko neskončne in skoraj neustavljive, ko se vržeš v ta motni tolmun mogočega in nemogočega. Zgodi pa se, da se res znajdeš pred čisto novo okoliščino. Izguba. Nemoč. Dejstvo, ki ga ne moreš spremeniti. Nikoli si ne bi mislil. To se dogaja drugim, meni pa se ne more zgoditi. Čeprav je naravno. Je predvidljivo. A ker je tako drugače, si ne moreš kaj, da se ne bi ustavil. Potrebuješ mir in razmislek, da bi lahko okušal notranjo vrednost stvari. Notranjo vrednost odkriješ, ko si vzameš čas, ko prosiš za to. Moliš. Saj se ob svoji nemoči in moči življenja soočaš s svojo dragoceno, bleščečo, drobno kapljico, ki je del velikanske reke. Ta reka življenja teče in se ne ustavi. In nikoli ni ista in nikoli nisem ista tudi sama. Prav to te ohranja v bistrosti, da ostaneš v stiku s koreninami in svojim smislom. Vračam se k stvarem, ki so se me dotaknile, da se me še bolj dotaknejo, postanejo del mene, se v meni utrdijo, postajajo klene. Vedno znova zažarijo in se zbistrijo. So stvari, ki so šle nekoč mimo tebe, pa šele sčasoma spoznaš, razumeš, začutiš njihovo vrednost. Dotaknejo se te mnogo pozneje. In koliko je tega! Ko se vsak trenutek lahko, vedno znova, kot mehurček na vodi, pojavi spoznanje, za kaj vse sem lahko hvaležna. Lahko se zahvalim, ker se nekaj je ali ker se ni zgodilo. In kar samo od sebe pride v ospredje – odnosi so najpomembnejši. Ljubezen, ki sije kot sonce, ko smo drug za drugega vir radosti sprejemanja. Ljubezen, ki je neuničljiva in večna. Dopuščam, da me Gospod preobrazi, da sebe in druge resnično sprejemam, tudi v nemoči in šibkosti. Sveti duh je v meni in dati mu moram dovolj prostora, da deluje, stojim trdno, ne vznemirjam se. S hvaležnostjo gledam njegova dela in sadove. Sredi dela in v odnosih je vedno navzoč – tukaj in zdaj. Življenje je res sveto.

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Jure Franko in Eva Longyka MarušičMaribor: Litera 2021Površinska napetost je že sedmi roman Toma Podstenška, mariborskega pisatelja, ki je svojo literarno pot začel pred enajstimi leti s prvencem Dvigalo. V tem času je dodobra izoblikoval slog in se po uvodnem spopadu z dramaturškimi finesami ustalil kot prepoznaven avtor, ki gradi zgodbo na podlagi psihološke raznovrstnosti likov, prek katerih spretno zrcali vsakdanjo družbeno realnost. Čeprav je zgodba v romanu Površinska napetost povsem drugačna od dogajanja v Dvigalu, pa v osnovi razvijata isto misel, kot jo je izpostavil Sartre v drami Zaprta vrata: pekel so ljudje, ki se nahajajo okoli tebe. Protagonistka Površinske napetosti ni fizično ujeta v zaprtem prostoru, je pa na simbolni ravni in tudi de facto stisnjena ob zid, saj je odvisna od odločitev ljudi, ki jim poslovni etični kodeks odreka možnost osebne izbire. Od trenutka, ko odpošlje pismo ženi svojega ljubimca, je namreč ujeta v kolesje, ki ne pozna naključja in izjeme niti usmiljenja. Za nameček malo zatem izve, da je ljubimčeva žena hudo zbolela in da ji bo mož pri tem stal ob strani, kar jo še bolj spodbudi k temu, da z vsemi sredstvi pride do pisma, s katerim bi sicer “podpisala” smrtno obsodbo lastne in tuje ljubezenske zveze. Vprašanje, ki ga pisatelj posebej ne izpostavi, a se bralcu takoj izkristalizira, je, ali je od trenutka, ko pismo odda, vse v “božjih rokah” ali pa ima morda v tej igri posameznik še kakšno možnost, da poseže v usodo, ki deluje kot že vnaprej strogo determinirana. Protagonistka, o kateri vemo le to, da je po poklicu nepremičninska agentka, ki zaradi težje obsesivno-kompulzivne motnje vsak dan fotografira svoje stanovanje v upanju, da bo na ta način preprečila nesrečo, se poda na “križev pot” iskanja svojega pisma. Glavni izziv ji je nejeverni poštar, ki ga mora v šestih urah – toliko namreč traja, da s kolesom razvozi pošiljke po svojem rajonu – prepričati, da ji izroči pismo. Tako ji ne preostane drugega, kot da mu pomaga deliti reklamne letake, ob tem pa mu poskuša približati svojo življenjsko zgodbo in pojasniti čustvene dejavnike, ki so pripeljali k temu, da je pismo v trenutku zmanjšane prištevnosti tudi odposlala: “V vsakem primeru sem bila čustveno vznemirjena. V stanju zmanjšane prištevnosti, bi rekli temu na sodišču. Se vam ne zdi, da bi lahko to upoštevali kot olajševalno okoliščino, zaradi katere imam pravico preklicati svojo odločitev in zahtevati, da mi vrnete pismo nazaj?” Čeprav ji poštar že na začetku pove, da ji pisma kljub njenim prigovorom ne bo izročil, ji to pomeni le še večji izziv. Vmes mu pojasni detajle iz svojega razmerja, povzame razprave z najboljšo prijateljico, izpove travmatično izkušnjo zlorabe ter mu iz obupa celo ponudi večjo vsoto denarja, vendar doseže kvečjemu nasproten učinek. Bolj ko se trudi v njem prebuditi človečnost, bolj se poštar sklicuje na poslovno etiko, pravico zaščite svojih strank in na stališče, da “tako se ne dela”. Po drugi strani pa se protagonistka kot nekakšna sodobna Antigona zanaša na naravno pravo, pri tem pa poštarju očita ozkoglednost, neodločnost in strahopetnost: “Morala bi mu povedati, da je tista njegova pravičniška poza v resnici navadna strahopetnost – noče se vmešavati, ker ne želi prevzeti nobene odgovornosti. Raje se sklicuje na zakone in pravila kot kakšen jebeni stražar v Auschwitzu.” Podstenšek v romanu Površinska napetost ne podaja sodbe niti mu ni v interesu, da bi pričakovanje razpleta zgodbe razelektril do te mere, da bi imela katarzičen učinek na vse vpletene. Dialog med ključnima protagonistoma je vrednostno uravnotežen, bralec se zaloti, da pritrjuje tako enemu kot drugemu in da celo išče primerjave z dogajanjem v bližnji preteklosti, ko so epidemiološke razmere razdelile ljudi na dva tabora, ki sta drug drugemu očitala nečlovečnost, neodgovornost in pomanjkanje altruizma. Čeprav imamo od samega začetka občutek, da nauk celotne zgodbe temelji na zadnji poštarjevi odločitvi, na samem fizičnem dejstvu o tem ali bo pismo prišlo v roke prevarane žene ali ne, se na koncu zgodita še dva večja dramaturška preobrata, ki zvabita solze v oči še tako zahtevnemu bralcu. Medtem ko sta bila protagonista zaverovana v razrešitev etične dileme, ki jo oba zaznavata črno-belo, se je okrog njiju zgrnila barvna paleta zgodb osamljenih ljudi, ki jim je obisk poštarja glavni dogodek dneva. Čeprav ima Tomo Podstenšek velik potencial za pisanje kriminalk, pa mu je vsekakor bliže žanr psihološke drame, saj na ta način lahko večplastno oriše družbeno realnost in predstavi probleme, etične dileme, predsodke in izzive, ki nam dajejo misliti, da ni nič tako, kakor se kaže na prvi pogled. Da je treba včasih poleg zdravega razuma angažirati tudi intuicijo in spremeniti zorni kot opazovanja, ki za sabo potegne nov “domino efekt” izvirnih rešitev …

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o svobodi medijev v Sloveniji in stanju na RTV Slovenija. Volilna udeležba na letošnjih državnozborskih volitvah je bila najvišja v tem tisočletju, v začetku spomni Ali Žerdin, ki je presenečen nad potezami Janševe vlade v odhajanju, kot je denimo ponovna deregulacija cen pogonskih goriv in pritiski na RTVS. Prav ti pritiski pa najbolj skrbijo Janeza Markeša, ki meni, da je bil program minulih volitev nasprotovanje Janezu Janši. Markeš obenem ocenjuje, da se klika, ki jo je na čelo javnega servisa postavila vlada v odhajanju politična in ne strokovna. Marcela Štefančiča so izrinili iz oddaje, ki jo vodi že leta prav na dan svobode medijev, 3. maja. Pod zadnjo vlado je svoboda tiska v Sloveniji nazadovala za kar 18. mest, je spomnil Žerdin. Opozoril je, da je imela na tej lestvica Slovenija daleč najboljšo uvrstitev med prvih deset držav na svetu v letih po osamosvojitvi, nato pa je nihala; močno je upadla po vsaki Janševi vladi. Markeš meni, da bi zaradi svoje neprofesionalnosti urednica Jadranka Rebernik in novinarji, ki se obnašajo kot »politkomisarji«, kakršen je Jože Možina, morali izgubiti službe na RTV. »Novinarji, kot sta Rebernik in Možina, sta se vedno po koncu brutalnih Janševih vlad potuhnila in še naprej dobivala plače,« je spomnil Markeš, ki meni, da je za takšno stanje na RTV kriv dogovor med SDS in SD. Več na delo.si!

Podcast medijske hiše Delo d.o.o.

V epizodi #73 je bil moj gost Bojan Macuh, doktor znanosti s področja edukacijskih ved, magister sociologije in avtor več znanstvenih monografij ter strokovnih monografij, učbenikov za visoke šole in višje šole. Dotakneva se tematik, kot so: Tematike raziskovanja in kreativno življenje Zadovoljstvo in nezadovoljstvo Obdobje življenja Morala in etika človeka Sobivanje in sožitje Razumevanje drugih Uspeh Izzivi 21. stoletja Prosti čas Dva sistema razmišljanja Čustvena inteligenca Intuicija Težave zadržanosti Učenje Hitrost učenja Razporejanje časa ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

Totalno jedna nemoralna epizoda

V epizodi #69 je bil moj gost prof. dr. Marko Pavliha, mednarodno ugleden pravnik in nekdanji politik. Avtor nove knjige z naslovom Onkraj materialističnega prepričanja. Dotakneva se tematik, kot so: Poslanstvo in povezovanje Učitelj Dobrohotno opozorilo o duhovnosti Prihod pasjega prijatelja Doživljanje študentov duhovnega udejstvovanja profesorja Morala Družbena omrežja Cenzura in meje Primeri nestrinjanja Izkušnje z drogami in alkoholom Izkušnja s strelnim orožjem Beseda bog Duhovna prepričanja ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

V izjemno širokem opusu Pabla Picassa, enega najpomembnejših umetnikov vseh časov, so tudi grafike, ki jih je ustvarjal kot knjižne ilustracije. Veliko se je družil s pesniki, pisatelji in založniki, ki so mu puščali precej proste roke in tako so ti izdelki v drznem risarskem zanosu postajali že bolj nekakšne knjige umetnika kot pa klasične ilustrirane knjige. Z risbo je dobesedno vstopal v poezijo in prozo, bolj kot orisati besedilo je namreč želel ujeti njegovega duha. V Moderni galeriji so ob prihajajoči 140-letnici Picassovega rojstva pripravili razstavo Črka v risbo, ki v Ljubljano prinaša njegove grafike, nastale okoli sredine prejšnjega stoletja, iz anonimne italijanske zbirke v zasebni lasti. Čeprav so jih uspeli pravočasno rešiti pred poplavo, ki je ob strašnem neurju zajela desno krilo galerije, pa bo na odprtje razstave treba še nekaj časa počakati. O vsem tem se je Žiga Bratoš pogovarjal s kustosom dr. Markom Jenkom. Foto: Pierre Reverdy, Spev mrtvih, 1948, vir: Moderna galerija v Ljubljani

Čeprav naj bi po nekaterih napovedih slovenski turizem okreval do leta 2024, se je marsikatera destinacija lahko pohvalila z enako ali celo boljšo poletno sezono kot v predpandemičnem času. A dejstvo je, da so bile potrebne številne prilagoditve zaradi razmer, povezanih s koronavirusom, marsikateri dogodki so morali ostati na papirju oziroma na ravni zamisli. Slovenija je sicer letošnja nosilka naziva Evropska gastronomska regija, konec leta se izteče dveletno promocijsko obdobje na temo gastronomije, Slovenska turistična organizacija pa je že določila nosilno tematiko za obdobje 2022–2023 – aktivni oddih! In tudi gastronomija in aktivni oddih sta na seznamih dejavnosti, ki jih zaznamo med ponudniki zahodne Slovenije, kot je ugotavljala Tina Lamovšek. Foto: Tina Lamovšek

Byť osobou znamená byť nositeľom istého špeciálneho morálneho a právneho statusu, ktorý nám napríklad garantuje právo, že nás nikto nemôže len tak zabiť.----more---- Byť osobou je tak privilégiom, ochranným statusom, ktorý máme podľa niektorých stále a podľa iných ho v istom bode života získavame a v ďalšom strácame.  Jedni teda tvrdia, že osobou sme už od prvopočiatku našej existencie a druhí tvrdia, že osobou sa stávame.  Dnes si povieme o tomto spore a uvidíme jeho praktickú aplikáciu pri bioetických otázkach ako je potrat, eut  anázia či infanticída.   Prečítajte si túto dávku aj ako článok na SME.   Súvisiace dávky: PD#189: Príbeh DNA, https://bit.ly/davka189 PD#146: Je potrat vždy vražda?, https://bit.ly/davka146 PD#130: Singer a práva zvierat, https://bit.ly/davka130   Použitá a odporúčaná literatúra: Peter Singer, Spisy o etickom žití (2008) Centro di Bioetica UCSC, Identita a štatút ľudského embrya, Medicina e Morala (1996) *** Staň sa našim patrónom/kou

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih?

Kaj nam pride na misel ob besedi laž? Izrek, da ima laž kratke noge? Mogoče izštevanka: »Lažeš, kradeš, bolhe ješ, v šolo prideš, nič ne veš«? Ali pa Ostržkov rastoči nos? Laž, skratka, razumemo kot nekaj moralno nesprejemljivega in spornega. Pa je res samo to? Brez laži, recimo, ne bi bilo znamenitega starogrškega silogizma: »Krečan pravi: 'Vsi Krečani lažejo.'« Poglejmo. Če so vsi Krečani lažnivci, potem laže tudi Krečan, ki nam to zatrjuje. Torej je njegova izjava, da vsi Krečani lažejo, pravzaprav laž. Njegova izjava požira svoj lastni rep. Ali govori resnico in laže ali pa laže in s tem dokazuje resnico. Trdno gledišče v tej zanki resnice in laži se nam vedno znova izmakne izpod nog. A nekaj zagotovo drži: laž je vse prej kot enoplastna in enoznačna. V redu, boste rekli, ampak to je logika. Morala je nekaj čisto drugega. Pa se vrnimo k morali, in to k logično domišljenemu moralnemu sistemu nemškega filozofa Immanuela Kanta. Kant nas postavlja v moralni precep. Če živimo v skladu z notranjim moralnim zakonom, ki je naša najvišja zapoved, potem, med drugim, ne lažemo. Nikdar in nikjer. Saj bi to pomenilo, da ne delujemo kot dobri posameznik. Zdaj pa si predstavljajmo, da se pri nas skriva prijatelj, ki ga išče policija. Znajdemo se v moralnem precepu: bomo prijatelja predali in delovali dobro, v skladu z moralnim zakonom, ali ga bomo obvarovali in se zlagali, delovali ne-moralno? Tu še lahko postavimo na tehtnico težo zločina na eni in težo našega prijateljstva na drugi strani. Kaj pa, če na vrata potrkajo plačani morilci, da bi prijatelja odpeljali in mu sodili sami? Ga bomo obvarovali ali ga bomo predali morilcem? Se bomo zlagali in delovali nemoralno ali bomo delovali moralno in prijatelja izdali? Seveda že beseda »izdali« pove, kako bomo ravnali. Rekli bomo, da prijatelja nismo videli že več tednov. Namerno bomo kršili moralni zakon, ki nam veleva, naj ne lažemo. In ob tem ne bomo imeli slabe vesti. Nos se nam ne bo podaljšal niti za milimeter. Laž je namreč v tem primeru dojeta kot nekaj dobrega, moralnega in celo … nujnega. Nič spornega ni na njej. Kajti to, kdaj je laž moralno sprejemljiva, kdaj pravzaprav ni laž, je odvisno od konteksta, ne od laži same.

Vodja osemenjevalnega centra Preska, mag. Janez Kunc opozarja, da se uvoz telet za pitanje, ki jih pri nas primanjkuje, seli vedno bolj proti vzhodu. S tem pa se povečuje tudi tveganje prenosa najrazličnejših okužb. Zato bi preskrba s teleti morala biti eden važnejših izzivov prihodnjih slovenskih ukrepov SKP.

Vodja osemenjevalnega centra Preska, mag. Janez Kunc opozarja, da se uvoz telet za pitanje, ki jih pri nas primanjkuje, seli vedno bolj proti vzhodu. S tem pa se povečuje tudi tveganje prenosa najrazličnejših okužb. Zato bi preskrba s teleti morala biti eden važnejših izzivov prihodnjih slovenskih ukrepov SKP.

Če smo pred nekaj tedni samo predvidevali, da naj bi si novi ameriški predsednik prizadeval za uzakonitev sodbe vrhovnega sodišča Roe vs. Wade, je to kmalu postalo povsem jasno in očitno.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Seks je normalen del življenja. Zato se pol stoletja po seksualni revoluciji sprašujemo, zakaj je še vedno tabu tema? Bi imeli bolj zadovoljujoče spolno življenje, če bi se znali o seksu pogovorjati? Če bi se o spolnosti in medčloveških odnosih učili v šoli? Raziskave kažejo, da ima sistematična celovita spolna vzgoja številne pozitivne učinke. Kakšna je spolna vzgoja v Sloveniji, v drugih evropskih državah in kakšni so njeni učinki? O tem v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman.

Zemlja za vrtenje okoli svoje osi potrebuje en dan, Sonce pa obroži v enem letu. A prebivalci Zemlje njenega vrtenja ne moremo zaznati, saj je hitrost konstantna, svoje pa doda tudi gravitacija, ki nas skrbno drži na tleh. Glede na Zemljino os se ves čas premikamo zelo hitro, na geografski širini Slovenije kar dobrih 1100 km/h. Da pa bi Zemljani občutili gibanje našega planeta, nam je rad(i)ovedni Matjaž postavil zelo zanimivo vprašanje: Kako hitro bi se Zemlja morala vrteti, da bi ljudje na ekvatorju lebdeli tik nad tlemi? Za odgovor je naš planet zavrtel astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.

Zemlja za vrtenje okoli svoje osi potrebuje en dan, Sonce pa obroži v enem letu. A prebivalci Zemlje njenega vrtenja ne moremo zaznati, saj je hitrost konstantna, svoje pa doda tudi gravitacija, ki nas skrbno drži na tleh. Glede na Zemljino os se ves čas premikamo zelo hitro, na geografski širini Slovenije kar dobrih 1100 km/h. Da pa bi Zemljani občutili gibanje našega planeta, nam je rad(i)ovedni Matjaž postavil zelo zanimivo vprašanje: Kako hitro bi se Zemlja morala vrteti, da bi ljudje na ekvatorju lebdeli tik nad tlemi? Za odgovor je naš planet zavrtel astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.

Wish&Go #019 - Ivana JorovićIvana Jorović nikad nije sedela u tako vrućoj stolici kao u Wish&Go.Morala je da crta, odgovara na kviz pitanja i priseti se raznihanegdota. Pričala je o prebrzom odrastanju, zašto je pomoć psihologaneophodna, gde su sada Tornado i Hurricane.Pred spavanje odigra u glavi meč koji joj predstoji i ne zna šta o njojpiše na sajtu WTA.Your Happy Place: https://pizzabar.rs/Tennis podcast Wish&GoAutori i domaćini: Nebojša Višković i Ivan GovedaricaLokacija: "Studio na kraju Univerzuma"Produkcija: ArtBox, Infinity LighthouseZabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/iliaudio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristitimaterijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bezlicenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnuupotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu /privatnu upotrebu biće procesuirana.Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanjudozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem mail adrese.Copying, re-uploading and illegally distributing this copyrighted workis strictly prohibited!Label and copyright: ArtBox/ Infinity Lighthouse

Sunt convins că îți dorești o viață fericită și plină de succes. Doar de asta ești aici, nu-i așa? Ei bine, există o mulțime de modalități prin care îți poți cuceri obiectivul... Dar din punctul meu de vedere secretul este să găsești acel ceva de care să te îndrăgostești profund, acel ceva care aprinde în tine flacăra unei pasiuni puternice, care te face să sari din pat dimineața, să lucrezi cu energie pentru visul tău și să ai puterea de a inspira și aduna în jurul tău oameni care te vor ajuta să realizezi tot ce ți-ai propus. Am citit cândva o scurtă povestire care ilustrează perfect ceea ce ți-am spus/scris mai sus: Cu mult timp în urmă, într-un sat medieval mic, un fermier a văzut la marginea așezării trei soldați. Știind deja ce se va întâmpla în continuare, a fugit în piața satului strigând: Închideți ușile, repede! Închideți ferestrele! Se apropie trei soldați flămânzi care ne vor lua toată mâncarea! Soldații erau de-a dreptul flămâzi, iar când au intrat în sat, au început să bată în ușa fiecărei case, să ceară ceva de mâncare. Primul sătean care a deschis ușa le-a spus că dulapurile lui erau goale. La următoarea ușă, un al doilea sătean le-a spus același lucru. Următoarea ușă la care aceștia au bătut nici măcar nu s-a deschis. În cele din urmă, unul dintre soldații înfometați a spus: Am o idee. Hai să facem un borș de pietre! Apoi, el a bătut la încă o ușă și a spus: Scuzați-mă, aveți un cazan și niște lemne de foc? Am dori să facem un borș de pietre. Săteanul, considerând că nu există niciun risc, a spus: Borș din pietre? Să mă gândesc... Sigur, vă ajut. În timp ce acesta le-a dat un cazan și câteva lemne de foc, un alt soldat a făcut rost de ceva apă. Soldații au fiert apa și au adăugat trei pietre mari în apă. Rețeta ciudata s-a răspândit rapid în oraș, iar sătenii au început să se adune la fața locului. Borș din pietre? Nici nu știam că se poate face borș din pietre! a spus un sătean. În cele din urmă, plictisit să stea în preajmă, un alt sătean întreabă: Pot să vă ajut? Hmm. Poate... spune un soldat. Dacă ai avea și câțiva cartofi, borșul din pietre ar ieși și mai delicios. Săteanul a adus repede niște cartofi și i-a adaugat în oala cu pietre fierbinți. Un altul a întrebat: Eu cum pot să ajut? Unul dintre soldați a răspuns: Ei bine, câțiva morcovi ar face ca borșul să iasă și mai bun. Săteanul a adus rapid niște morcovi. Și uite așa, sătenii au adăugat pe rând în borș păsări de curte, usturoi, verdeață și ceapă. După un timp, unul dintre soldați a strigat către mulțime: Am terminat de pregătit borșul de pietre! Soldații au dăruit apoi tuturor câte o porție, pentru a se bucura împreună de gust și de succesul rețetei. Morala poveștii? Borșul de pietre este singurul mod în care poți ajunge să atingi cu putere acel scop al tău. Desigur, pietrele sunt pasiunea și marea ta idee îndrăzneață. Contribuțiile sătenilor sunt sprijinul oferit de oamenii din jurul tău. Fiecare cartof, morcov sau ceapă adăugată de ceilalți vor face ca borșul din pietre să prindă gust bun... Pentru că și mie a început să îmi placă borșul din pietre, am pregătit și pentru voi o porție fierbinte. Apasă butonul PLAY mai repede!! Se răcește!! --- Send in a voice message: https://anchor.fm/borsu-lu-marian/message

Psihoterapeutul Marius Stanciu a revenit la podcast ca să vorbim de anxietatea provocată de Covid-19. Fix în ziua când vecinul meu a băgat bormașina. Atât.

Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

»Vem, kako se počuti bolnik in ne želim dajati nasvetov v smislu ’saj bo šlo’. Lahko pa povem, kaj je tolažilo mene, kaj je pri meni delovalo...«Tako v pogovoru vedno nasmejana in pozitivna profesorica slovenščine in sociologije, Helena Rozman, ki je pred leti s kolegico Natašo Ličen spregovorila o svoji kalvariji.

Morala zilei: “Cu muncă și cu răbdare/ Poți face cât unul mare.” --- Send in a voice message: https://anchor.fm/dulceromanie/message

Tokrat v družbi naše Jasmine pozdravljamo častnega in nadvse karizmatičnega bioterapevta Marjana Ogorevca, s katerim bomo osvetlili problematiko zdravilstva oz. zdravilcev, ki se zadnje čase pojavljajo kot gobe po dežju. Še prej se bomo ustavili pri pojmih celostno ali holistično zdravljenje in raven zavesti, ki predstavljajo temelj za razumevanje etičnega aspekta zdraviteljstva/terapevtike. Ali je torej sporno bolnega človeka prepričevati, naj odklone medicinsko pomoč? Je prav bolnega človeka prepričevati, da učinkuje edinole določena metoda oz. predpisano število terapij? Je etično zavajati z nazivi dr. alternativne medicine (ki ga je zdravitelj, npr., prejel po nekajtedenskem šolanju na Šrilanki)? To in še druge moralne dileme, s katerimi se srečujejo bolni ljudje v spremenjenem stanju zavesti (in so zato ranljivi za vse vrste zlorab), ko prihajajo po pomoč k energijskemu zdravitelju, izveste v posnetku. Vljudno vabljeni, da prisluhnete v razširjeni, 40-minutni različici!

¡Muy buenos días a todos! El entrevistado de hoy es economista especialidad en métodos cuantitativos, lo cual le ha permitido conocer técnicas de previsión económica y técnicas estadísticas. A parte ha iniciado una web con videos, explicaciones y códigos en Python sobre lo que hace. Lo podéis encontrar todo en https://tradingpython.blogspot.com.es. Él es Valentín Morala o como le conocemos en internet, como Tiotino. ¡Muy buenos días Valentín! ¡Muchas gracias por venir al programa! La verdad es que te conozco poco, pero lo poco que he visto de ti, me ha encantado. No sé cómo lo haces que enseñas cosas que me gustan mucho y que muy poca gente hace. Y eso es lo que más me gusta de todo. Te preguntaré sobre ello, pero, antes de nada, me gustaría que te presentaras para aquellos que no te conocen y que nos expliques como llegaste al mundo del trading. . Bueno Valentín, como te decía antes, me fascina lo que compartes. Cuando entro en tu página web me maravillo como haces las cosas, qué sencillo a veces y, sobre todo, claro. La verdad es que para un desarrollador es a lo mejor más fácil, pero coméntanos un poco: ¿Qué podemos encontrar en tu página web? (videos, sistemas, códigos de programación y libros descargables). . A parte, has empezado un sistema automático en Darwinex que te va como un tiro. ¿Puedes explicarnos un poco sobre este sistema? . ¿Desarrollaste este sistema en Metatrader o fue una adaptación? . Tu especialidad es Python, como supongo que todos os habréis dado cuenta por la página web. ¿qué te facilita Python? . ¿Como conectas Python a un broker para operar? . Para ti los datos son como el aire que respiras. Pero claro, debes tener un método. ¿Qué pasos haces para desarrollar de 0 un sistema automático de trading? . Después de tu experiencia durante muchos años en el mercado, supongo que tendrás cestas de sistemas y no solo un sistema corriendo. ¿Como controlas esta cesta? ¿Tienes algún sistema? . ¿Como vas modificando el sistema a medida que va funcionando? Porque el mercado evoluciona y tu sistema ha de ir evolucionando de la misma manera. ¿Como lo haces? ¿Tienes algunos pasos específicos? . Bueno, para acabar la entrevista, siempre tengo preparada una pregunta sobre libros. Y es que me gustaría que pudieras recomendarnos un par o 3 de libros que creas que sean interesantes para aprender a programar, estadística o los que te han sorprendido gratamente. Bueno, para la gente que le han surgido dudas o preguntas de lo que nos ha contado Valentín, podéis hacérmelas llegar cuando queráis al formulario de contacto de la web. Y antes de despedirme, como siempre os pido, suscribiros al canal de iVoox y iTunes y aparte, darme un me gusta o 5 estrellas para hacerme un poco más feliz. ¡Muchas gracias a todos! ¡Hasta el viernes que viene!

¡Muy buenos días a todos! El entrevistado de hoy es economista especialidad en métodos cuantitativos, lo cual le ha permitido conocer técnicas de previsión económica y técnicas estadísticas. A parte ha iniciado una web con videos, explicaciones y códigos en Python sobre lo que hace. Lo podéis encontrar todo en https://tradingpython.blogspot.com.es. Él es Valentín Morala o como le conocemos en internet, como Tiotino. ¡Muy buenos días Valentín! ¡Muchas gracias por venir al programa! La verdad es que te conozco poco, pero lo poco que he visto de ti, me ha encantado. No sé cómo lo haces que enseñas cosas que me gustan mucho y que muy poca gente hace. Y eso es lo que más me gusta de todo. Te preguntaré sobre ello, pero, antes de nada, me gustaría que te presentaras para aquellos que no te conocen y que nos expliques como llegaste al mundo del trading. . Bueno Valentín, como te decía antes, me fascina lo que compartes. Cuando entro en tu página web me maravillo como haces las cosas, qué sencillo a veces y, sobre todo, claro. La verdad es que para un desarrollador es a lo mejor más fácil, pero coméntanos un poco: ¿Qué podemos encontrar en tu página web? (videos, sistemas, códigos de programación y libros descargables). . A parte, has empezado un sistema automático en Darwinex que te va como un tiro. ¿Puedes explicarnos un poco sobre este sistema? . ¿Desarrollaste este sistema en Metatrader o fue una adaptación? . Tu especialidad es Python, como supongo que todos os habréis dado cuenta por la página web. ¿qué te facilita Python? . ¿Como conectas Python a un broker para operar? . Para ti los datos son como el aire que respiras. Pero claro, debes tener un método. ¿Qué pasos haces para desarrollar de 0 un sistema automático de trading? . Después de tu experiencia durante muchos años en el mercado, supongo que tendrás cestas de sistemas y no solo un sistema corriendo. ¿Como controlas esta cesta? ¿Tienes algún sistema? . ¿Como vas modificando el sistema a medida que va funcionando? Porque el mercado evoluciona y tu sistema ha de ir evolucionando de la misma manera. ¿Como lo haces? ¿Tienes algunos pasos específicos? . Bueno, para acabar la entrevista, siempre tengo preparada una pregunta sobre libros. Y es que me gustaría que pudieras recomendarnos un par o 3 de libros que creas que sean interesantes para aprender a programar, estadística o los que te han sorprendido gratamente. Bueno, para la gente que le han surgido dudas o preguntas de lo que nos ha contado Valentín, podéis hacérmelas llegar cuando queráis al formulario de contacto de la web. Y antes de despedirme, como siempre os pido, suscribiros al canal de iVoox y iTunes y aparte, darme un me gusta o 5 estrellas para hacerme un poco más feliz. ¡Muchas gracias a todos! ¡Hasta el viernes que viene!

Hoy tengo el placer de traer y entrevistar a uno de los traders automáticos que usa Python como base para sus algoritmos. Hoy, le apretamos las tuercas en la entrevista a Tiotino. La entrada 162. Entrevista a Valentín Morala (Tiotino) aparece primero en .

The International Court of Justice sent three letters to each member of the Presidency of Bosnia and Hezegovina Report from Bosnia and Herzegovina - Na jedan zahtjev za reviziju i dva pisma o nelegitimnosti zahtjeva Haški sud reagovao sa tri pisma.

Nove ganljive zgodbe rumenega čtiva! Za vas prebira Miha Šalehar.

Legea Morală și Ceremonială

Značaj morala pojedinca za cijelu zajednicu