Podcasts about hrvati

Petrinja je mesto na Hrvaškem. Stoji ob reki Kolpi, tik pred njenim izlivom v Savo. Na širšem območju zgodovinsko-geografske pokrajine Banovina živijo tako Hrvati kot Srbi. Medetnično sobivanje je bilo zaradi politike vedno burno, ob razpadu Jugoslavije je bilo mesto porušeno, ljudje izgnani. Premnogi so v vojni umrli. Ob božiču leta 2020 je Petrinja doživela močan potres. Mesto je bilo ponovno porušeno. Tektonske razpoke so se križale z razpokami miru. Kako živijo pet let pozneje? Kakšni so odnosi med ljudmi? Kako Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost, prihodnost brez kontejnerjev?

I vjernike u Hrvatskoj rastužila vijest da je umro papa Franjo. Plenkovića prozvali da je iskoristio susret s papom za vlastitu promociju. Zajednički posjet Jasenovcu predsjednika Vlade Plenkovića i predsjednika Republike Milanovića. Najavljena dugo odgađana sjednica Vijeća na za nacionalnu sigurnost. Predsjednik Hrvatskog sabora Gordan Jandroković u šali je izjavio kako Sabor više nikada prije lokalnih izbora neće imati aktualno prijepodne, a na udaru sabornika i ovoga puta Vlada i ministri. Hrvati čitaju, no ima i onih u Europi, koji čitaju više. Nitko ne želi biti prvak Hrvatske u nogometu, komentari su nakon šokantnog posljednjeg kola HNL-a.

Kako voditi osobne financije u doba nesigurnosti? Odgovore na pitanja o osobnim financijama koje svi želimo znati donosi troje stručnjaka čiji su rad i edukacija pomogli tisućama ljudi da bolje razumiju svijet osobnih financija i ulaganja.Marko Bogdan je strateg rasta u InterCapitalovom Geniusu, prvoj hrvatskoj aplikaciji za automatsko ulaganje u investicijske fondove. No, njegovo znanje ne ostaje samo unutar poslovnih krugova – aktivno ga dijeli na YouTube kanalu i u svom podcastu O novcu, gdje se bavi temama investiranja i financijskog planiranja. Strastveno zagovara širenje svijesti o kvalitetnom ulaganju, pomažući ljudima da donesu informirane odluke o svojoj financijskoj budućnosti.Uz njega, tu je i Sandra Ferenčak, osnivačica popularnog bloga My Tetka i Toni Milun, vjerojatno najpoznatiji profesor matematike u Hrvatskoj, koji već godinama svojim videima olakšava razumijevanje složenih financijskih pojmova._______________0:00 Uvod2:40 Tehnologija je omogućila bolje upravljanje financijama?5:04 Financijsko planiranje je za bogate?6:25 Morate biti bogati kako bi mogli ulagati?8:06 Imamo više novca, ali smo i više siromašniji?10:30 Nema smisla štedjeti u bankama s ovakvim kamatnim stopama?12:20 Svi trebaju plan za crne dane, ali nitko to ne radi dok ne ostari?14:30 Ulaganje 50 eura mjesečno za 40 godina donosi 175.000 eura16:50 Dovoljno je odvajati 50 eura mjesečno?18:05 Hrvati nemaju pojma o ulaganjima? 21:50 Hrvatima je najbolje nastaviti ulagati u nekretnine?24:30 Osnovno pravilo je diversifikacija, ali Hrvati ulažu u jedan tip imovine?27:10 Ulaganje u dionice je za profesionalce?30:40 Prerizično je ulagati prije razgovora sa stručnjacima?33:15 ETF-ovi su najbolji financijski proizvod za laike?37:20 Financijska sloboda je sve teža zbog inflacije41:10 Ulaganje u kriptovalute je kockanje?46:20 Najgore što si možeš financijski napraviti je podržati prijateljev startup?48:40 Financijsko planiranje je norma, ali mnogi ga odgađaju zbog kratkotrajnih troškova?51:00 Ovo su najveće greške..._______________

Razbremenitev gospodinjstev pri obračunavanju omrežnine za elektriko je v torek odobril pristojni parlamentarni odbor, danes bo interventni zakon, ki bo veljal za januar in februar, potrjeval državni zbor. Interventni zakon ne vključuje pomoči za poslovne odjemalce, čeprav so ti opozorili, da bodo imeli v nekaterih panogah zaradi računov za elektriko precejšnje težave. Predlagani zakonodajni ukrepi bodo prinesli 19 milijonov evrov minusa, ki ga bo pokril Eles. Drugi poudarki: - Sodstvo si želi prenove, a pravi, da ob že zdaj velikih zamudah ni treba hiteti. - Bela hiša omilila Trumpove napovedi o preselitvi Palestincev iz Gaze. - Hrvati nadaljujejo bojkotiranje trgovin, vlada svari pred visokimi cenami v turizmu.

Tretji polčas smo tokrat posvetili rokometu. V Zagrebu se je končal drugi del tekmovanja letošnjega svetovnega prvenstva, ki poteka na Hrvaškem, Danskem in Švedskem. Za konec so se slovenski rokometaši pomerili z gostitelji Hrvati. Tekmo, ki je odločala o uvrstitvi v boj za kolajne, je spremljal Matej Štrafela.

Održan je prvi krug predsjedničkih izbora: U svim izbornim jedinicama u Hrvatskoj vodi Zoran Milanović, Hrvati izvan Hrvatske za predsjednika žele Dragana Primorca. Drugi krug izbora održat će se za dva tjedna, a građani biraju između kandidata SDP-a i HDZ-a.

Naši južni sosedi Hrvati konec leta odhajajo na tretje volitve letos, tokrat za mesto predsednika države. Na osmih predsedniških volitvah se poteguje osem kandidatov, večina jih je iz politične desnice. Ankete javnega mnenja napovedujejo, da ne bo sprememb na čelu države, saj zdajšnji predsednik Zoran Milanovič močno vodi pred tekmeci. Bo Hrvaška še pet let talka odprtih sovražnih odnosov med premierjem in predsednikom države, ki imajo pogubne posledice predvsem za hrvaško diplomacijo in ugled države v mednarodni skupnosti? Je Milanović res edini branilec pluralizma v državi, v kateri ima stranka HDZ pod svojim okriljem vse državne inštitucije? Zakaj kandidati, ki nimajo močnega strankarskega zaledja, nimajo možnosti za zmago? Na ta vprašanja bo skušala odgovoriti oddaja Eppur si muove – In vendar se vrti o hrvaških predsedniških volitvah, ki jo je pripravila zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.

Kako prodati IT projekt u tvrtki? Odgovor nije jednostavan jer graditi projekt težak je posao, ali graditi projekt unutar korporacije iz industrije koja je poznata po tradicionalnom pristupu zvuči kao nemoguća misija. Usprkos izazovima koji se nalaze na ovom neutabanom putu, izvršna direktorica za digitalno poslovanje i IT iz Croatia osiguranja i naša gošća Ana Zovko izgradila je sa svojim timom LAQO - prvo 100% digitalno osiguranje u Hrvatskoj. U ovoj sponzoriranoj epizodi Ana nam govori o stakeholder managementu i koje informacije je bitno komunicirati kako bi "prodali" svoj IT projekt.Ono što se još čini lako izglednom situacijom je trenutačni put na kojem kroči TikTok u SAD-u. Naime, već smo pričali o njegovom zabranjivanju u SAD-u i kako to ne izgleda kao vjerojatan scenarij... i čini se kako smo bili u krivu. TikTok se žalio kako je zakon kojim ga se želi zabraniti protuustavan, ali te žabe su odbačene. Pred popularnom aplikacijom su dvije opcije - prodati svoje poslovanje u SAD-u do 19. siječnja 2025. ili napustiti SAD. Osim ako ga novoizabrani predsjednik, samoprozvani spasitelj TikToka, ne uspije spasiti._______________0:00 Uvod0:40 Kako su Ana i njezin tim stvorili LAQO?5:13 Povjerenje šefova je ključ uspjeha - kako ju dobiti?9:25 Koje brojke i informacije treba komunicirati šefovima da odobre projekt?17:24 Koliko je ljudi potrebno da se izgradi ovakav projekt?20:40 Ovako LAQO privlači najbolje talente na tržištu 25:15 "Kako bi tehnologija donijela uspjeh, tako moraš radikalno pojednostaviti procese..."30:45 Korisnik je na prvom mjestu, a ne developer34:10 TikTok je jako blizu zabranjivanja u SAD-uTOP i FLOP39:15 Spotify priznao poraz48:16 Što kada nam padnu sve aplikacije?51:20 Što su Hrvati guglali?_______________

Oporba traži smjenu predsjednika vlade Plenkovića. Sindikati državnih i javnih službi i dalje nezadovoljni plaćama. Nezadovoljni i umirovljenici koji će svi dobiti 80 eura Božićnice, a oporba upire prstom u vladajuće, tvrdeći da dijele novce poreznih obveznika prije predsjedničkih izbora. Hrvati troše kao da je blizu sudnji dan, no nisu se dali navući na Crni petak.

Hrvaščina je nekakšna posoda, iz katere smo dobili tudi besede iz drugih jezikov. Med najbolj znanimi je beseda ful, ki izvira iz angleščine, vendar smo jo dobili po ovinku, iz hrvaščine. Tako Hrvati kot Slovenci jo uporabljamo v enakem pomenu, v srbščini pa pomeni nekaj drugega. Pri besedi ful je tako vprašanje, ali gre za anglicizem ali za hrvatizem. O prepletanju slovenskega in hrvaškega jezika in komičnih situacijah, ki nastanejo zaradi lažnih jezikovnih prijateljev, smo se pogovarjali z dr. Klemnom Lahom, ki uči slovenščino študente na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru (vir fotografije: Pixabay).

Slovenska nogometna reprezentanca se je v osmini finala evropskega prvenstva pomerila s Portugalsko. Nocoj bosta po dvobojih Romunija : Nizozemska in Avstrija : Turčija znana še zadnja četrtfinalista prvenstva v Nemčiji. Slovenski košarkarji nocoj začenjajo olimpijske kvalifikacije, v Pireju bodo prvi nasprotniki Hrvati, kolesarska karavana pa se bo na Touru z italijanskih cest preselila na francoske.

Slovenska nogometna reprezentanca se je v osmini finala evropskega prvenstva pomerila s Portugalsko. Nocoj bosta po dvobojih Romunija : Nizozemska in Avstrija : Turčija znana še zadnja četrtfinalista prvenstva v Nemčiji. Slovenski košarkarji nocoj začenjajo olimpijske kvalifikacije, v Pireju bodo prvi nasprotniki Hrvati, kolesarska karavana pa se bo na Touru z italijanskih cest preselila na francoske.

Vsem skupaj lep praznik. Letos je, kot vemo, sluzast. Oba največja in najpomembnejša državna praznika sta v koledar izjemno strateško umeščena. Kar pomeni, da smo se Slovenci tudi ob najpomembnejših in najtežjih političnih in vojaških odločitvah v preteklosti že odločali strateško. Pomeni, da smo gledali tudi vnaprej. Dan samostojnosti in enotnosti je umeščen v božično-novoletni cikel prostih dni, Dan državnosti pa sovpada s koncem šolskega pouka, ko se tradicionalno na prvem morju otrokom pridružijo še starši. Otroci nato prav tako tradicionalno ostanejo v prikolicah in na vikendih z dedki in babicami, starše pa za teden ali dva še pokliče nazaj blagostanje slovenske socialne države.In vse to je letos uničeno. Nepovratno in sramotno. Morje je namreč prekrila sluz. V trenutku, ko to pišemo, se starka burja sicer trudi zadevo uničiti, a po napovedih bo sluz vztrajala. Da je zadeva še bolj nenavadna: slovensko morje je prekrila sluz, obale sosedje Istre pa bele pene. Hrvati dan državnosti namreč praznujejo le kakšen dan za nami in tudi njihov odhod na junijsko dopustovanje bo pokvarjen. Seveda ne bomo šli tako daleč, da bomo sluz, ki je nekaj najbolj nagravžnega, kar lahko pridela narava, v nekaterih primerih pa tudi človeško telo, povezovali s simboliko praznika. Akoravno bi morali, resnici na ljubo, nekatera državna praznovanja, v teh treh desetletjih opisati kot sluzava. Če menite, da pretiravamo, se samo spomnite križev in težav, ki smo jih imeli s praporščaki in globokimi dilemami, kateri prapori so na državni proslavi primerni in kateri ne, kateri umetniški presežki so plačani in koliko in kdo je bil glavni govorec ter kaj je sporočil občestvu. »Sluzavo do Savudrije!« Ampak ne; o sluzi v odnosu Slovencev do praznika, celo do lastne države, ter o sluzi v obnašanju in delovanju izvoljenih in nameščenih moža in žena, ki upravljajo to državo, naj sodijo drugi. Mi se bomo posvetili merljivim komponentam tega neobičajnega morskega pojava. Biologi so natančno razložili, od kod in kaj je sluz, povedali so vse o mikroorganizmih, o temperaturi morja in o tem, da bo sluzenja vedno več. Skrbniki in razlagalci našega okolja zadnja leta s stavkom: »Tega bo v prihodnosti vedno več,« redno končujejo svoje razlage. Tako da sluz kot kaže ni enkraten pojav, temveč se bomo z njo morali naučiti živeti. Podobno kot z ekstremnimi vremenskimi pojavi. Ampak kljub vsemu spoštovanju do ljudi, ki razumejo naravno željo mikroorganizmov po združevanju, potrebujemo za popolno razumevanje sluzi tudi nekaj družboslovja. Biologija nam razloži, čemu nastaja sluzenje morja, družboslovje pa, zakaj prihaja do sluzenja morja. Namreč nobena skrivnost ni, da si med plavanjem v slovenskem morju že kdaj prej naletel na naselja mikroorganizmov, na združene države enoceličarjev, na meduze, trave, alge in podobne organizme, ki jih turistične agencije ne lepijo na prve strani letakov. Na kar nisi naletel, pa so bile recimo ribe. Po našem skromnem in nedvomno napačnem mnenju se je treba ozreti na slovensko morje celostno. Poglejmo, kaj vse zahtevamo od teh nekaj deset kilometrov obale in nekaj deset kvadratnih kilometrov vodne površine. Morje je za Slovenijo izjemno pomemben gospodarski prostor. Z luko Koper seveda. Eno večjih pristanišč Evrope ne zavzema samo prostora in če vemo, da s svojim delovanjem neposredno učinkuje recimo na prebivalce Dolge vasi ali Jesenic, kako ne bi učinkovalo na obalo in morje tik ob luki. Drugi gospodarski element, ki smo ga obesili morju, je ribolov, tretji pa turizem. Se pravi, da na slovenskem morju slonijo trije pomembni, da ne zapišemo ključni stebri slovenskega gospodarstva. Za primerjavo si zamislite, da bi recimo na Pohorju zgradili ogromno mednarodno letališče, postavili petdeset hotelov in kolonijo apartmajev ter v gozdovih dovolili komercialni odstrel divjadi. Čeprav so biologi sposobni prešteti mikroorganizme in čeprav komunala in naravovarstvo skrbita za primerno varovanje morja in obalnega pasu, ima zdrava pamet svoje omejitve. Noro povečevanje prebivalstva, ki gre med turistično sezono v absurd, ravnovesje enostavno poruši. Milijon teles, ki najprej nenadzorovano konzumira in nato nenadzorovano izloča, bi onesnažilo kamnito puščavo, kaj šele morje. Potem pa je tu še mednarodni vidik. Sosedje na Hrvaškem imajo že tako dovolj težav s turizmom; zadnjič recimo se jim je sesul elektroenergetski sistem, ko so vsi turisti v istem trenutku prižgali nekaj milijonov klimatskih naprav. Tako se moramo ozreti na Piranski zaliv kot subjekt sporne meje med državama in kot objekt sporne arbitražne odločitve mednarodnega sodišča. Kot vemo, Schengenski režim trmoglavljenja z mejnim sporom tudi ribolovnih območij ni spremenil in državi še zmeraj živita v slabo prikritem sporu. Kaj pa za ta spor pomeni, ko Piranski zaliv prekriva debela plast sluzi? Poznavalci pravijo, da potrebujemo le še nekaj plasti sluzi in se bo morje spremenilo v kopno, kar prinaša povsem novo dinamiko mejnega spora. Obstaja pa tudi pozitiven vidik sluzi v morju.Biologi so že zdaj zagotovili, da sluz človeškemu zdravju, se pravi zdravju kopalcev, ni nevarna in po nekaterih pričevanjih lahko kopanje v sluzi, podobno kot namakanje v blatu, blagodejno vpliva na človeško telo. Tudi kot obloga za vedno občutljivo kožo obraza. Če se te navedbe izkažejo kot resnične, bo slovensko morje postalo ena najbolj zaželenih turističnih destinacij na svetu. In Hrvati nam s svojimi belimi penami ne bodo segli do kolen.

Michael Turkić je australski Hrvat rođen u Zapadnoj Australiji. Turkić je kvalificirani kuhar azijske kuhinje, koji je radio uz kuhara Lukea Ngyena, dobro poznatog gledateljima SBS-a. Turkić je započeo svoje putovanje kroz svijet kulinarstva već sa šest godina gledajući svoje djedove i bake, kako sami uzgajaju i pripremaju hranu, poput tisuća drugih Hrvata koji su napustili Europu početkom 20. stoljeća. U Australsko-hrvatskoj gospodarskoj komori Novog Južnog Walesa Turkić će voditi sezonske tečajeve "Kuhaj kao Hrvat" koji počinju ovog mjeseca, a kojima je cilj podučiti polaznike pripremi tradicionalnih hrvatskih jela.

V tokratni Klicni kodi z zagrebško dopisnico o dveh fenomenih, ki so jih prinesle evropske volitve pri naših južnih sosedih, o napovedih za poletno turistično sezono in seveda o prvem razočaranju hrvaških ljubiteljev nogometa.

Joseph Gene Petrić, generalni konzul RH u Melbourneu objašnjava kako i gdje hrvatski državljani u Australiji mogu glasati za Europski parlament.

Ko se bliža poletje, je treba okrepiti shizofreni odnos Slovencev do sosedov Hrvatov. Gre namreč za to, da večina Slovencev dopustuje na hrvaški obali, mnogi od njih v svojih lastnih objektih, po drugi strani pa negujemo hrvaško-slovenski spor okoli meje. Na tihem smo upali, da je mejni spor z vstopom Hrvaške v Schengenski sporazum razrešen, ampak so migranti in ribolovna območja zadevo podaljšali v nedefinirano prihodnost.Kako torej stojimo pred letošnjo sezono? Evropsko sodišče za človekove pravice je pred kratkim zavrnilo pritožbo slovenskih ribičev, ki so tožili Hrvaško zaradi izdajanja kazni zaradi ribolova v Piranskem zalivu. Zgodba ima dolgo brado, sega pa v dvajseta leta prejšnjega stoletja, ko je največji sin obeh narodov vzkliknil: "Ne priznajem ovaj sud!" Odtistihmal se je na teh prostorih razvila častivredna navada, da se sodišča in njih odločitve priznavajo samo takrat, ko ti to ustreza. To je en vidik, ki bi ga lahko uvrstili med narodopisne značilnosti obeh narodov. Potem pa je tu še dnevnopolitični vidik. Šlamastike se je na belem konju pred leti lotil razreševati sam Borut Pahor. Končalo se je s "kakšen fantastičen dan" in zgodovina je pokazala, da je bil res, ampak za Jadranko, ne pa za Boruta. Zadeva je namreč ta, da je piranski ribič za medije resignirano izjavil, da niso od tokratne evropske sodbe pričakovali nič pozitivnega. Ker da sodišča tako ali tako vedno razsodijo v korist Hrvatov. Tako da mora hladen racionalni um, neobremenjen z raznimi nacionalističnimi nahrbtniki, vzeti v obzir možnost, da imajo Hrvati prav. V vsem tem sporu namreč. Da se Slovenci motimo in da je absolutno pravična rešitev tista, ki mejno črto riše po sredini zaliva. Ker če vse mogoče institucije že tako dolgo odbijajo naše argumente, bi nam lahko počasi prišlo v zavest, da so ti neutemeljeni. Ker vsa tridesetletna saga počasi prehaja v absurd. Hrvaški policisti so namreč izumili nov šport; ob pisanju kazni za parkiranje na gmajnah, v gozdičkih in ob poljskih poteh so zdaj pogruntali nov način polnjenja malo državnega, malo pa družinskih proračunov … Z marljivim pisarniškim delom so slovenskim ribičem po nekaterih ocenah napisali za 3,4 milijona evrov glob. Slovensko morsko gospodarstvo je vredno sicer 910 milijonov evrov, v njem pa je zaposlenih komaj 242 oseb; tako da bi si panoga lahko privoščila redno kršenje meje in lovljenje celo na Kornatih ter posledično  redno plačevanje glob, ampak kot vedno v meddržavnih sporih gre za princip. Zdaj ko smo obdelali zgodovinske in etnološke ter malo tudi pravne vidike mejnega spora, kar tako ali tako počne devetdeset odstotkov slovenskih medijev, se moramo podati na izmuzljivo področje ihtiologije, kot se učeno reče znanosti o ribah. Dejstvo je namreč, da je ribam vseeno, kje so ulovljene. In da ribe, razen gojenih brancinov in orad, nimajo nobenega zavedanja ne o ribolovnih območjih ne o šengenski meji. Dejstvo je tudi, da v mejnem sporu nista žrtvi Slovenija ali Hrvaška, temveč so vedno ribe. Mejni spor o ribištvu v najgrozljivejši luči prikazuje homocentrični odnos do narave. Namesto, da bi se pravniki, vladi in ribiči obeh držav trudili, kako zaščititi brezmejni akvatorij Jadranskega morja, kako gospodariti z morskimi organizmi čim bolj sonaravno, smo ga spremenili v anarhokapitalistični poligon, kjer vsak ropa, kolikor je le mogoče. Ampak tu se današnje rahlo nestrpno predavanje še ne konča. Zadnje tedne sledimo pravemu napadu hrvaških prehrambnih podjetij, ki prevzemajo slovenska prehrambna podjetja. Celo nacionalistični element v slovenski družbi raje prešteva migrante na mejah, kot da bi dvignil obrv, a dejstvo je, da pomemben del slovenske prehranske suverenosti z lastništvom tretje države kopni. In če smo skrajno sodobni ter priznavamo združeno Evropo kot mesto prostega pretoka kapitala in s tem legitimnost hrvaških nakupov, si moramo zastaviti vsaj eno vprašanje … Večina Slovencev pozna Hrvaško, hrvaško jadransko obalo in mogoče še Zagreb. Ampak če popotnika zanese v druge, da ne zapišemo večinske dele Hrvaške, vidi opustelo državo. Z vedenjem o blagostanju recimo Slavonije, Podravine in Posavine izpred nekaj desetletij, danes tudi v mesecih žetve začuden popotnik zre na prazna, zapuščena polja, na kilometre panonskih vasi brez enega samega prebivalca, na okostenele konstrukcije socialističnih prehrambnih gigantov. Ni treba biti gospodarski analitik, da popotnik uvidi, kako je nekoč žitnica cele države opustela, da ne zapišemo, da je neobstoječa. In zdaj to neobstoječe gospodarstvo kupuje paradne konje slovenske živilske industrije … Kot je kapital iz neobstoječe, praktično nedelujoče in na pol kriminalne države Srbije kupil Fructal in zida hotele po prestolnici. Ne gre za nacionalistične izpade in šovinizem do nekdanjih bratov v skupni državi. Gre samo za preprost očesni test, med katerim nekoliko bolj kritični opazovalec zazna boleče neskladje med realnim stanjem družbe in bančnim računom posameznikov – kar pa tisoče Slovencev, ki na Balkanu čez poletje testirajo "lozo", čevape in cene točenega, seveda ne zanima. Mogoče pa nam odgovore o naštetih vprašanjih prinese na pladnju bivši predsednik Borut Pahor, ki se ponuja za mirotvorca med balkanskimi plemeni. Ne dvomimo, da mu bo v Bosni uspelo med Bošnjaki in Srbi vzpostaviti fantastičen mir, ampak posledično bo pa avtoprevoznik iz Banja Luke kupil Blejski otok.

Slovenski skladatelji - Compositori sloveni - Slovenian composers Viktor Parma (1858-1924) - Quartetto per archi in La maggiore1.       Allegro Moderato2.       Adagio7:16  3.       Tempo di valse lento 14:294.       Finale: Adagio-Allegro vivace 18:16 Žarko Hrvatič, violinoStefano Iob, violinoBogomir Petrač, violaPeter Filipčič, violoncelloAbout composer

Prvega maja 2004 so marsikje po Sloveniji poleg slovenske trobojnice zaplapolale tudi evropske zastave. Slovenija je poleg devetih drugih držav vstopila v Evropsko unijo, za kar smo se s skoraj 90 odstotno večino odločili na posvetovalnem referendumu leto prej. Ena največjih prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je potekala v Novi Gorici. Na slovesnosti z naslovom 'Dve Gorici - eno mesto: skupaj v Evropi' je bil slavnostni govornik tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Gorica in Nova Gorica sta med evropskimi državami zagotovo posebni saj je nekdanja meja potekala med dvema mestoma, dobesedno med dvema ulicama. Kakšni so spomini na nekdanjo mejo, zakaj je bilo na slovesnosti pred 20imi leti tako čustveno vzdušje in kako je vstop v EU vplival na prebivalce Goriške? Zvočno razglednico iz Nove Gorice pošilja Nataša Uršič. V Gornji Radgoni so vstop v Evropsko unijo dočakali ob Odi radosti, dvigu zastav, ognjemetu in spustu 25-ih ladjic po Muri. Kako je to vplivalo na delovanje obmejnega mesta in na povezovanje ter druženje sosedov? Kako se pri mladih pozna, da je Avstrija tako blizu? Kako gledajo na ti desetletji domačini? Obetali so si napredek, hiter razvoj in blaginjo, se je vse to izpolnilo? Iz Gornje Radgone je radijsko razglednico poslala Sara Zmrzlak. Skupaj s Slovenijo je v Evropsko unijo vstopila tudi naša vzhodna soseda Madžarska, kar je svoj pečat pustilo tudi v Prekmurju. Lendava je naše najvzhodnejše mesto, občino sestavlja 23 naselij. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je v njih živelo nekaj več kot 12, danes pa zgolj dobrih 10 tisoč ljudi. Z najvišjim razglednim stolpom in drugimi atrakcijami, zlasti razstavami svetovnih likovnih umetnikov, pa je vse bolj privlačna tako za domače kot tuje turiste. Lendava je dvojezično območje, na katerem poleg pripadnikov madžarskega naroda živijo še Hrvati in Romi, svoj pečat puščajo tudi Primorci, potomci Judov in drugi. Multikulturnosti Lendave je vstop naše in okoliških držav v Evropsko unijo ponudil še več možnosti za razvoj, ki pa so jih nadgradili s širitvijo schengenskega območja. Razglednico iz Lendave pošilja Lidija Kosi.

*V Jezikanju smo preverjali naše znanje hrvaškega jezika in delili nekatere zabavne jezikovne zdrse ter anekdote. Kako govorimo Slovenci hrvaško in kako Hrvati slovensko?

Hrvati bodo prvič v zgodovini na parlamentarne volitve odšli v sredini tedna, kar pomeni dodaten dela prost dan in dobesedno praznik demokracije. Kampanjo je zaznamovala napoved predsednika države Milanovića, da bo postal novi premier, ustavno sodišče mu je aktivno vključevanje v predvolilne dejavnosti formalno sicer preprečilo. Kampanja je dokaj prazna in zožena predvsem na verbalne spopade med premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom Zoranom Milanovićem. Komu kaže bolje, kaj bi prinesle morebitne spremembe, kakšni izzivi čakajo Hrvaško, katere so ključne dileme za boljšo prihodnost … Bodo uspešnejše Reke pravice (geslo koalicije SDP) ali bodo zmagali Vsi izzivi (geslo koalicije HDZ)?Sogovorniki: Ante, upokojenec iz Šibenika; prof. dr. sc. Ivan Rimac, profesor na zagrebški Pravni fakulteti; Ankica Mamić, strokovnjakinja za marketing in odnose z javnostmi; Mate Mijić, svetovalec in glavni politični komunikator hrvaške RTL; prof. Žarko Puhovski, politolog, filozof in politični analitik; Borna, študent gradbeništva iz Zagreba; Anđa in Kate, študentki sociologije iz Dalmacije.

Jeste li znali da je protekla godina imala najgori index demokracije od kada je mjerenje tog indexa počelo 2006. godine? Čovjek bi pomislio kako će u današnje doba, kada je toliko informacija dostupno, demokracija napredovati, ali zapravo smo napravili digitalnu džunglu informacija u kojoj nikome vjerujemo. Upravo to povjerenje postaje sve važnije u digitalno doba, a naš Marin Pavelić vratio se "friško" iz Brisela kako bi upozorio na različite lažne informacije koje možemo očekivati uoči ovogodišnjih europskih i parlamentarnih izbora._______________0:00 Uvod1:01 Hrvati ne vjeruju medijima, ali samopouzdano misle kako znaju prepoznati lažne vijesti2:50 Prolazimo razne primjere kako nas mediji mogu lagati9:05 Koji tipovi influencera zabrinjavaju IBB-a?13:37 Ovo su lažni narativi koje možemo očekivati u vrijeme izbora i kome vjerovati danas17:13 Kome danas vjerovati u javnosti?24:06 Zakon o digitalnim uslugama stupio je na snagu - ljude je briga, ali je zapravo nešto važno!28:30 "Prije će Elon Musk doći na Mars, nego što EU napravi nešto po pitanju Twittera"29:46 EU je kaznila Apple i Spotify... nakon 5 godina36:25 Zašto kazne neće ništa promijeniti?38:40 TOP i FLOP38:50 Komičarka Sarah Silverman tuži ChatGPT44:33 Zašto je IBB razočaran Redditom?50:05 Europa postaje sve više desna, a zelene stranke padaju_______________Poveznice

Centar hrvatskih studija Sveučilišta Macquarie u suradnji s Zakladom Hrvatskih studija, organizira međunarodnu znanstvenu konferenciju "Baština i novi obzori: Hrvatska i Hrvati u globalnom kontekstu povodom 40. obljetnice osnivanja Hrvatskih studija na Sveučilištu Macquarie. O sudionicima, bogatom programu konferencije i načinu da svi zainteresirani poslušaju izlaganja govorila nam je ravnateljica Centra Hrvatskih studija Jasna Novak Milić.

Ali v teh dneh Hrvati in Slovenci morda spet živimo v isti državi: glavni javni temi sta namreč stavkajoči v pravosodju in zdravstvu. Južni sosedje pa se tudi dosti bolj od nas preštevajo po spolnih usmeritvah in kulturnih razlikah. Zaradi obojega si v "lepi naši" še vedno lahko zasramovan, odrinjen, pretepen ali pa kar vse obenem.

Korado Korlević u Explori odgovora na brojna pitanja i zagonetke svijeta oko nas. Zanimljive i kontroverzne teme, znanstvene novosti, povijesne zagonetke i trendovi razvoja tehnologije. Urednik i voditelj Elvis Mileta. U ovoj emisiji - Kako ostati smiren? Simulacija kraja vremena i Davos. Hrvati neće izumrijeti, ali će drukčije izgledati. Robot mijenja čovjeka. Dronovi kao dostavljači pizze i droge. Nećemo hvaliti Kinu. Nastanak zlata i rudarenje asteroida. Oni što dolaze za nama ... Ništa od kriogenike ljudi.

Umirovljena voditeljica splitske podružnice Hrvatske matice iseljenika Branka Bezić Filipović je splićanka koja se niz godina bavi proučavanjem hrvatskog iseljeništva. Bezić Filipović je organizatorica i voditeljica niza uspješnih aktivnosti i projekata povezanih s iseljeništvom. Autorica je brojnih izložbi i postava kako u Hrvatskoj tako i u inozemstvu na temu iseljeništva. Redovito objavljuje rezultate svojih istraživanja, a od 2004. godine do danas je objavila sedamnaest naslova, od čega četrnaest iz područja hrvatskoga iseljeništva. Za svoj je predani rad više puta nagrađena i odlikovana. Njezina posljednja knjiga naslovljena Hrvati ujedinjeni kravatom će biti predstavljena u Sydneyu idućeg mjeseca.

And So He Did je posljednja u nizu, odnosno treća knjiga nagrađivane fotografkinje i autorice knjiga Because She Can i Chose to Climb, Dare to Fly, Marine Brbot. Nakon 30 Australki čije su inspirativne priče nadahnule Brbot u pisanju prve knjige Because She Can, došao je red i na Australce koji su pridonijeli prosperitetu i rastu nacije. Brbot se u veljači priprema na predstavljanje svoje posljednje knjige u kojoj se bavi životnim pričama izabrane tridesetorice Australaca, među kojima su se našli i australski Hrvati.

Nažalost, većina javnosti svoje povjerenje u web3 industriju (i procjenu njezinog potencijala) bazira na kretanju cijena kriptovaluta i povezanim incidentima. Zato je mimo toga važno istaknuti i najvažniju kariku u cijeloj priči: industriju u pozadini, koja razvija tehnologije te povezane usluge i proizvode. Iako često nevidljiv i manje zanimljiv od prevara, taj dio web3 stroja i dalje neumorno radi. Zato nam je drago da smo u Netokracija podcastu, kao prvog gosta u studiju ove sezone, imali glavnog i odgovornog jednog takvog razvojnog tima iz Hrvatske - Edija Sinovčića, CEO-a SpaceSharda, hrvatske R&D blockchain tvrtke koja se fokusirala na primjenu Zero Knowledge tehnologije s glavnim začetnicima te grane - Starkwareom, izraelskim kriptografskim jednorogom. U ovoj epizodi prolazimo... 0:00 Uvod 0:20 Što nam Mia poručuje za Božić? 2:55 Što se događa s web3 industrijom? 5:00 Kriptovalute su najveći blagoslov i prokletstvo web3 industrije .8:15 Kakva bi nam trebala biti iduća web3 godina? 10:00 Tko je rekao da su kriptovalute za kriminalce i trgovce drogom? 13:58 Što Edi Sinovčić misli o ključnim događajima u svijetu kripta? 17:00 Čime se SpaceShard bavi i što je Nimbora? 25:30 Što njihov projekt Nimbora čini posebnim na tržištu? 31:15 Kakve zaposlenike traži SpaceShard? 38:54 Epic vs. Google: prekretnica za sve koji razvijaju mobilne aplikacije?45:30 Što su Hrvati pretraživali na Googleu? 49:20 TOP i FLOP proteklog tjedna  _______________Za one koji žele znati više - o SpaceShardu: 

Hrvatska javnost se svako malo šokira kada netko od izvođača turbo folka napuni sportske dvorane. Kako je to moguće? Hrvatski građani ne vole takvu glazbu? Nenad Kreizer od direktorice Hrvatske diskografske udruge, Maje Vidmar Klarić, saznaje što se doista sluša. Zoran Ćatić u svom redovnom izvještaju iz Sarajeva otkriva koja je tajna veza Milana Mladenovića i glavnog grada BiH. Predstavljamo niz glazbenih noviteta, među njima Milana Kosanovića koji Pleše sam i nešto sasvim novo od z++. Von Nenad Kreizer.

Iz organizacije Football Australia, nacionalnog nogometnog saveza, su koncem studenog objavili dugo očekivanu Nacionalnu drugu ligu, čiji je početak planiran za travanj 2025. To se vidi i kao povratak nogometnih klubova migrantskih zajednica na nacionalnu scenu. Među osam utemeljiteljskih klubova ove nove lige se našao i Sydney United 58, ranije poznat i kao Sydney Croatia kojega su 1958. godine utemeljili australski Hrvati. Bio je to povod za razgovor s predsjednikom kluba Markom Ivančićem.

Australsko hrvatski poduzetnik Matt Orlić je prije 15 godina u rodnom Sydneyu zakoračio na specifičan poslovni put. Krenuo je od nule, osnovao prvu tvrtku s 18 godina, okušao se u različitim industrijama, da bi se prije pet godina doselio u Hrvatsku. Sada kao 33-godišnjak vodi tvrtku koja nudi prehrambene dodatke nogometašima. Orlić je u razgovoru za program radija SBS na hrvatskom jeziku ispripovijedao svoju životnu i poslovnu priču.

Hrvati iz Gaze dolaze kući. Uskoro nova Rezolucija o bliskoistočnom sukobu. Zajedničke granične ophodnje jačaju. DORH se priprema za arbitražu s Ivicom Todorićem. Vukovar neće u dvije kolone za Dan sjećanja. Osoba tjedna Martina Puljanić Lukšić.

V tem delu izveste česa ne morate več kupiti na letališčih, kam vse se lahko zrediš, končno nekaj zanimivega o fuzbalu in pa seveda: “ali imajo Hrvati več otokov ali Slovenci več jam?!” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Danes pa nekaj o mednarodnih naporih za zbijanje inflacije. Da se bomo omejili na poslušalstvu znane geografske širine, ki pa niso Slovenija, bomo pobliže pogledali eno sosednjo in eno skoraj sosednjo državo. Ter strokovno ocenili njune napore pri zbijanju inflacije. Ki je v Srbiji in na Hrvaškem – da, to sta državi o katerih bomo govorili – nekje med dvanajstimi in trinajstimi odstotki v Srbiji in na Hrvaškem med sedmimi in osmimi odstotki. Ker sta obe državi v svoji zgodovini izkusili že mnogo višje odstotke inflacije – recimo tudi nekaj stoodstotno inflacijo – vznemirjenje ob trenutnih odstotkih ni preveliko, a vendar se vladi trudita pomiriti javno mnenje in profesorje na ekonomskih fakultetah. Ko smo omenjali tisoč in večodstotno inflacijo, smo imeli v mislih čas, ki sta ga oba naroda preživela v ječi jugoslovanske federacije in seveda v okvirih socialističnega gospodarstva. Danes premoreta obe državi tržno gospodarstvo; Hrvati ob njem še nekaj sto kilometrov obale, oboji pa retorično bravurozne in avanturistično nastrojene politike. Kot je pač navada na onih koncih. Torej obe vladi, hrvaška in srbska, sta se z visoko inflacijo, ki je nenavadna za čas zrelega kapitalizma, lotili z ukrepom zrelega socializma. Omejili sta cene nekaterih izdelkov. Kar je v nasprotju s temeljnimi postulati prostega trga; s konkurenco, s svobodno gospodarsko pobudo, z liberalnim načinom delovanja trga in podobnimi himnami, ki jih že kakih dvesto let pojejo pobožni sledilci Adama Smitha. Nasproti njim stojijo bojeviti sledilci nemškega bradača in kot vse kaže, trenutno zmagujejo! Ker se trg ni sam reguliral, ker inflacija ne pade, ker se izdelki dražijo hitreje kot rastejo plače in ker se ne spodobni več trgovcev, pekov in kar je podobnih mešetarjev metati v Ljubljanico, sta vladi Srbije in Hrvaške omejili cene. Med ukrepoma je sicer tehnična razlika; eni so določili najvišjo možno ceno, drugi pa so ceno potrošniške košarice enostavno zabetonirali. Dejstvo, da država intervenira pri špeceriji, je v temeljih zamajalo gospodarske teorije in ljudi v obeh državah spomnilo na tobogan podobnih ukrepov pred štirimi desetletji in več. Ker še pomnite, tovariši, kako to gre – najprej omejiš ceno izdelka, takoj nato pa ga zmanjka. A še preden se v Šentilju za grmi in v obcestnih jarkih ponovno pojavijo vrečke, nabite s kilogrami kave Alvorado, se posvetimo sporu, ki je ob omejitvi cen pretresel srbsko družbo. Tamkajšnji predsednik je med zmagovitim nagovorom, v katerem je obelodanil, kateri izdelki potrošniške košarice se bodo pocenili, omenil tudi pariško salamo. Javnost je spreletel val ogorčenja, ker v pariški salami naj bi bili samo trije odstotki piščančjega mesa, vse ostalo so čudesa sodobnega živilstva. Tako se je javnost čutila ponižano, ker je dobila s pariško tudi sporočilo oblasti, da bo odslej revščina poceni. Predsednik Vučić ogorčenja ni razumel ne sprejel in je za zajtrk javno mlatil sendvič s pariško in majonezo, ki sta bili menda njegova otroška prehrana, pa je kljub temu odrasel v zdravega predsednika balkanske države. Če hočemo v celoti razumeti to gospodarsko/politično/špecerijsko vprašanje, si moramo vsaj približno ogledati panteon klobas in salam naše mladosti. Šele s tem razumevanjem bomo lahko delali primerne zaključke o balkanskih inflacijskih tokovih v prvi tretjini enaindvajsetega stoletja. Pariška, ne glede na to, kaj si srbsko ljudstvo misli o njej, je bila na začetku časa razumljena kot nadstandard. V celoti je obvladovala panteon salam. Čisto na dnu je bil izdelek, ki ga krasi največ nazivov med vsemi znanimi živili; »navadna klobasa« ali »lovska klobasa« ali »pasja radost« ali »kilometervuršt« je pomenila klobasno/salamarsko izhodišče. Temelj, osnovo. Nad njo je bila nato »tirolska«, pa potem »ljubljanska«, še nad njo pa vladarica, omamno dišeči predmet poželenja – »pariška salama«! Pariška, ki jo srbsko ljudstvo razume kot žalitev, srbske oblasti pa kot socialni korektiv in glavno orožje v boju proti inflaciji, je v bistvu nadstandard. Že res, da smo od tistih dob dobili tudi ostale izdelke, še sploh suhomesnate police so eksplodirale, a nobene šunke, šunkarice, mortadele in posebne se ne morejo meriti s pariško. Za konec moramo za poslušalce, ki nimajo avtonomnega gospodarskega vedenja, pojasniti, kako lahko zamrznjena cena pariške pripomore k zbijanju inflacije. Čemu je država določila ceno pariške, za kaviar, pljučno pečenko in ostrige pa dovoli, da se njihova cena oblikuje na prostem trgu? Mar luksuzna hrana prestižnih cateringov, delovnih kosil in mafijskih porok ne vpliva na generiranje inflacije? Zakaj je pariška večja nevarnost za nacionalno ekonomijo od ribjega zaroda sibirskih rek? Gre za žalostno resnico našega globalnega sveta, da je hrana zelo težko generator inflacije, zelo lahko oziroma praviloma pa je njena največja žrtev. Uradno zavarovati bazične, tudi manj kakovostne prehrambne izdelke, kakovostnejše pa prepustiti prostemu trgu in s tem želodcem gospodarsko/političnih elit, pomeni uradno razslojiti družbo in vsakega jedca sendviča s pariško družbeno stigmatizirati.

Oslobođeni Hrvati u Zambiji. Europske države štite Moldaviju. Ohrabrujući pad inflacije. Zlarinski koralj u centru pažnje. Osoba tjedna Ana Mikulek.

V tokratni epizodi Nogometnega antikvariata sta se Tim Dobovšek in Miha Zupan s pomočjo predsednika Klinota posvetila dogodkom v sezoni 1929/30. Najbolj so to obdobje zaznamovale napetosti med Srbi in Hrvati. Vrhunec spora je bil prenos sedeža Nogometne zveze Jugoslavije iz Zagreba v Beograd. To je usodno vplivalo tudi na izbor igralcev za svetovno prvenstvo v Urugvaju.Poleg osrednje teme pa smo obdelali še mnogo drugih zanimivih in bizarnih dogodkov in tekem iz tega nadvse turbulentnega obdobja naše nogometne zgodovine.

Playlist: Ivica Martic - Svjedok mi je BogStjepan Jersek - Zapjevat cu iz sveg glasaGrupa Plima - Trsje je rezalDon Dragan Filipovic - Boze mojStjepan Srpek - Kak je lepa moja domovinaNHT - Slavonci smo i Hrvati praviTrio Rio - Idem tamo di je Croatija

Danes pa se na kratko posvetimo dogajanju v Rusiji. Čeprav je tudi v naši majhni državi drezanje v osje gnezdo rusofilsko – rusofonskega diskurza precej nespametno početje, se je v preteklih dneh tam zgodilo toliko zanimivega, da si je Rusija zaslužila v naši skromni oddaji premislek. Najprej se je zgodilo to, kar se zgodi skoraj v vsaki vojni. Zmanjkalo je vojakov. Na bojiščih zmanjka vojakov, ker jih določeno število nasprotnik vedno pobije ali pa rani do te mere, da ne morejo več čemeti v jarkih. Potrem gredo gospodarji vojne v novo nabirko. Od nekdaj je tako in kot poroča slovenska ljudska pesem, so se na vojsko novi naborniki odpravljali s pušeljcem in upanjem, da se bodo vrnili čez dolgih sedem let. Po navadi se niso, ampak to je že neka druga zgodba. Gremo v Rusijo. Tam se je v prejšnjih dneh začela zanimiva kampanja, ko naborniki sežigajo naborne centre. In to ne iz nekega vzvišenega, mirovniškega, protivojnega razloga, ampak za požari stoji povsem prozaični razlog. Večina naborniške dokumentacije je v Rusiji še vedno analogne, kar pomeni, da so podatki za vpoklic napisani oziroma natiskani na papirju in požar nabornega centra jih nepovratno izbriše. Torej je nabornik na tak radikalen način rešen odhoda na ukrajinsko fronto. Ob tem, pa opazujemo še drug fenomen, ki je še bolj preprost kot naborniško piromanstvo. Potencialni naborniki množično bežijo iz Rusije in iščejo zatočišče v državah, kjer jih nabor ne more doseči. Vse sosednje države se srečujejo s kolonami na mejah in skrajno absurdno, ne pa nemogoče bi recimo bilo, da bi Ukrajina odprla svoje meje za nabornike, ki hočejo pobegniti pred naborom, pa bi se v Ukrajino zateklo na tisoče Rusov, ki se hočejo izogniti ukrajinski fronti. Tretji, tudi zanimiv element pa je naborniški kaos, ker se je Rusija – kot njena velika imperialistična vzornica Amerika – zanašala na profesionalno vojsko. Te pa je, kot rečeno zmanjkalo, a naborni postopki so se izkazali za nepopolne, skorumpirane, nenatančne in slabo organizirane. Ampak vse to je le prepotreben uvod h osrednjemu premisleku: "Čemu Rusi nočejo na fronto?" Vsi elementi, ki so stoletja zagotavljali neprekinjen dotoka človeških življenj, so na mestu: "Mati domovina so ogroženi, nacizem ponovno dviga glavo, zahodni svet je krivičen in agresiven, braniti moramo svoje interese, svoj način življenja in svojo vlogo v svetu,  predvsem pa svojo manjšino v tuji državi …" Ob tem pa velja, sicer v manjši meri kot za časa vpoklica v prvo svetovno vojno, tudi še vedno nekaj srednjeveškega sentimenta, ko je treba korakati zaradi tega, ker so neverniki užalili malo patriarha, malo pa cesarja. Ampak letos te klasične postavke ne delujejo in priča smo zgodovinsko prelomnemu trenutku, ko se državljani nočejo odzvati pozivu države za odhod na fronto. Za bolj plastično iskanje razlogov si poglejmo hipotetično možnost … Če bi Hrvaška napadla Slovenijo, bi slovenski naborniki brez dvoma srčno branili svoja ognjišča. Kot je bilo že dokazano. Če pa bi se slovenske oblasti odločile napasti Hrvaško in opraviti vpoklic, bi imeli enako situacijo, kot jo imamo danes v Rusiji – na drugi strani pa bi se v primeru napada na Slovenijo naboru izmikali Hrvati. Kar v obeh primerih pomeni, da bi bile vojne med sosedama bolj klavrne, da ne napišemo tragikomične. Da ne govorimo na pamet, se spomnimo reakcij javnosti ob sezonskih napovedih domoljubnih krogov po ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka … Drugače kot zaradi premika v čutenju nabornikov do vojne same si takšnega fenomena, kot mu sledimo v Rusiji, ne moremo razložiti. Ker žal razpolagamo samo s pričevanji, informacijami in podatki, ki jih prejemamo posredno, lahko samo sklepamo, da sta pri bojkotu odigrala pomembno vlogo dejavnika, ki sta zgodovinsko in arhaično institucijo vpoklica načela v temeljih. Prvi je zagotovo sodobna komunikacijska tehnologija, ki omogoča posamezniku, v našem primeru naborniku, pogledati na dogajanje onkraj državne propagande. Se pravi, da so si naborniki lahko ustvarili neodvisno sliko o ukrajinski fronti, razlogih in dogajanju tam in ker za razliko od profesionalne vojske nimajo nobene motivacije za streljanje na bratrance in čemenje v blatu in mrazu, se vpoklicu izmikajo. Verjetno je širjenje zavedanja o nesmiselnosti spopada ena redkih pozitivnih lastnosti tako opevanih družbenih omrežij. Drugi razlog bojkota vpoklica pa je bolj izmuzljiv, oziroma z našega stališča še težje opisljiv … Gre za, vsaj upajmo, rast zavesti o nesmiselnosti vojne, kot odgovora na nakopičene težave v medsosedskih, ali mednarodnih odnosih. Da vojna ni rešitev, vemo že vso človeško civilizacijo, a vedno znova se je lotevamo. Ta aksiom se z ruskim izogibanjem naboru prvič v naši dobi nekoliko krha. Razumemo, ali pa si morda samo pobožno želimo, da je v največji državi na svetu zrasla zavest, protivojno gibanje, ki ni organizirano, kot je bilo na zahodu v času Vietnama, temveč je generično, nastalo iz stiske pred odhodom na fronto. Znana je velika zmota teoretikov marksizma, ki sta predvidela začetek proletarske revolucije na industrijskem zahodu, začela pa se je nato v Rusiji. In ko svetovni mirovniki sanjajo svet brez vojn, generalov, vpoklicev in orožarske industrije, praviloma prav tako mislijo na gibanja in skupine, ki delujejo na zahodu. A mar se tudi oni motijo in pravkar opazujemo rojstvo globalnega mirovniškega gibanja, ki bi končno opravilo s teorijo in prakso vojne? Moramo pa vedeti, da bi vihra mirovniške revolucije pometla tudi s slovensko vojsko, slovenskim obrambnim ministrom in slovenskim generalštabom.

Vaš vodič kroz Malu Muzičku Avanturu, Željko Čačija pokušava da utvrdi ko pravi bolju muziku, Hrvati ili Srbi, čiji su bendovi bolji, srpski ili hrvatski...Ne propustite 8. nastavak naše najslušanije emisije (naravno, uz DOMUS). Ovu i sve ranije emisije možete poslušati na odloženo slušanje na svim viđenijim platformama ( Deezer, Spotify, Anchor). Dovoljno je samo da ukucate magičnu reč - UNDERGRAND !

Čekali smo srećne vesti, ali ih nismo dočekali – Srbija se, po drugi put uzastopno, vraća sa velikog turnira bez medalje. Ponovo su „Orlovi“ naleteli na minu u obliku reprezentacije Italije, i ponovo nisu umeli da je onesposobe pre nego što eksplodira. Za razliku od prošlog leta, sada su se makar držali malo duže...ali krajnji rezultat je isti. „Azuri“, predvođeni srčanim Đanmarkom Pocekom sa klupe, idu dalje, a naši momci se vraćaju za Beograd. Nije stvar tako loše krenula. Držala je Srbija rezultat u svojim rukama skoro dvadeset i pet minuta, i u navratima igrala dosta atraktivno i efikasno. Međutim, Italija je vrebala svoju šansu, i na kraju i uspela da je materijalizuje – slomili su nas šutevima za tri, a mi na to nismo imali pravi odgovor. Naravno, najviše će priče biti o ovome, i probaćemo da analiziramo šta je to pošlo kako ne treba za reprezentaciju Srbije (mnogo toga, da preciziramo, ali okej). Ali red je spomenuti i ostalih sedam četvrtfinalista, jer nadalje će se podkast baviti primarno njima! Prvog dana osmine finala viđeno je nekoliko baš zanimljivih utakmica. U „matineu“, Turci su imali Francuze, ali su na gotovo identičan način kao protiv Amerike 2019. ispustili sigurnu pobedu – u produžetku su, pomalo i očekivano, slavili izabranici Vensana Kolea...Belgija se solidno držala protiv Slovenaca i na kraju ipak izgubila, dok je Crna Gora posle nekih interesantnih sudijskih odluka ipak morala da prizna poraz i čestita Nemcima na prolazu dalje. Derbi meč gledali smo u večernjem terminu – Španci su dali sve od sebe i junački odigrali 45 minuta košarke, a njihov trud nije ostao nenagrađen, pa su u meču protiv Litvanije „spasili čast“ grupe A i po dvadeset i prvi (!) put zaredom ušli u osam najboljih starog kontinenta. Drugi dan videli smo jednu zabavnu statističku anomaliju – sva četiri pobednika postigla su po 94 poena, dok su gubitnici postigli tri puta po 86 – i samo je Češka „pokvarila“ prosek sa 88. Prvi meč doneo je odličnu, napetu košarku i trijumf Poljske nad Ukrajinom – odlični Poljaci, od strane mnogih (pa i nas) prežaljeni još u grupi, sada igraju četvrtfinale protiv Slovenije. Ispašće da je poverenje ukazano Mateušu Ponitki ipak bila prava odluka...Hrvati su birali Finsku i to je, ispostaviće se, bio loš izbor. Niko nije mogao da zaustavi moćnoga Laurija Markanena, i Finci će za plasman u polufinale igrati sa Špancima. Za kraj, ni Grčka, sada jedan od glavnih favorita, nije imala lak posao sa Česima. Odlično je selektor Ginzburg pripremio utakmicu, Janis nije briljirao u procentima, kao ni inače odlični Dorsi, ali „pojavili“ su se neki drugi momci pa je i za hrabre Čehe turnir završen. U četvrtfinalu, dakle, imamo parove Španija-Finska i Nemačka- Grčka u utorak, to jest Francuska-Italija i Slovenija-Poljska u sredu. A mi se vidimo u četvrtak da proćaskamo o tome. Sigurni smo da vas makar malo zanima...iako Srbije više nema na turniru.

Ma kakav je samo ovo Evrobasket vikend za nama! Teško je presabrati sve utiske, ali da kažemo ovoliko za početak– ako je u subotu sve bilo koliko-toliko normalno, e pa u nedelju su se stvari okrenule za 180 stepeni. Ali krenimo redom... Srbija je, baš kao i prvog dana, ostvarila rutinsku pobedu. Češka je rešila da ovaj meč ostavi Tomaša Satoranskog u „civilu“, i tako jasno stavila Karijevim Orlovima do znanja da će ovaj meč probati da odigraju tek toliko da se ne obrukaju. Obrukali se nisu – čak su negde sredinom treće četvrtine stigli i da se vrate na neku pristojnu razliku, ali su Nikola, Vasa, Vanja i ekipa ipak odagnali sve sumnje i mirno priveli utakmicu kraju. Ponovo je dvostruki NBA MVP bio najbolji strelac utakmice, dok je njegov evroligaški parnjak po nagradi ovaj put meč završio sa 13 poena i šest asistencija. I opet je Marinković dobro šutirao – sad je ubacio tri trojke iz pet pokušaja. Ali to je ono što je normalno. Hajde malo da pričamo o onome što je nenormalno... U grupi A viđeno je doslovce svašta. Crna Gora je u dva dana upisala dve pobede i stavila se u poziciju da ozbiljno napadne osminu finala. Jedna od tih pobeda stigla je protiv Belgije, koja je jedva 24 časa kasnije iznenadila Španiju i tako moćno zakomplikovala stvari. A ako to nije bilo dosta, šta reći onda o trijumfu Gruzije u kontroverznom meču protiv Turske, koji je video nekoliko isključenja, sumnjivih sudijskih odluka – na kraju, po poslednjim vestima imamo i pretnju Turaka da će napustiti turnir, jer je Furkan Korkmaz navodno napadnut na putu do svlačionica...neverovatne stvari. Grupa B u Kelnu počela je u subotu jednom liberalnom „domaćicom“ u kojoj su Bosanci položili oružje pred Nemcima, a zatim smo gledali kako se Francuzi vraćaju iz mrtvih protiv Litvanije. U nedelju, Bosna je u jednoj zaista izuzetnoj utakmici onda pobedila favorizovanu Sloveniju, ali možda najjači utisak ostavio je dvoboj Nemaca i Litvanaca, koji je tek posle dva produžetka završen u korist domaćina. I ovde smo videli svašta što se sudija tiče, i Litvanija trenutno piše neku žalbu, ali džaba kad su imali šut za pobedu koji nisu umeli da iskoriste. Litvanija sada de facto igra za prolaz protiv BH, koji bi, doduše, tek mogli da naprave cirkus ako nekim čudom pobede Francuze! U grupama C i D igralo se samo u subotu, pa o tome nešto malo manje opširno. Italija je u derbiju kola izgubila od Grčke, uprkos šuterskom ludilu koje ih je uhvatilo na kraju. Ukrajina je nakon pobede protiv Estonije na pragu osmine finala, a rutinsku pobedu upisali su i Hrvati protiv Velike Britanije. Ovde je makar sve po planu. U našoj grupi su se stvari takođe vratile u normalu. Mučio se Izrael dugo protiv Holandije, baš dugo – borbene „lale“ prelomio je Jam Madar trojkom sa „logoa“, i zahvaljujući kako njemu, tako i odličnom Deniju Avdiji, Izraelci trenutno dele prvo mesto sa nama. Finci su se presabrali posle neugodnog poraza u prvom kolu i lako rutinirali Poljake, koji sad imaju jasnu misiju – pobediti Holandiju i tako ostati u tokovima... O svemu ovome imaćete priliku da slušate danas, i potrudićemo se da ne bude baš preopširno jer sad smo u jednom jakom ritmu – svaki dan novi podkast ponedeljak, utorak i sredu, tako da...lajkšersabskrajb pa se gledamo dalje!

Sve lepe stvari imaju svoj rok trajanja, pa tako i ova najava Evrobasketa. Ali pošto smo mi generalno fin svet, nije red da vas maltretiramo sa tri sata materijala u jednom cugu, pa smo tako strateški podelili najavu i prognoze na dva dela. Taman, da lepo prežvaćete sve što vas zanima... U drugom delu najave „obradu“ počinjemo sa grupom C. U Milanu će se za svoje mesto u šesnaest najboljih „potući“ očigledno Italija, zatim Grčka, Hrvatska, Ukrajina, Velika Britanija i Estonija. Priznaćete, na papiru jedna od „tanjih“ grupa na ovom turniru, ali ne bez potencijala za pojedino iznenađenje. „Azuri“, ako su i gajili ikakvu nadu, izgubili su je zajedno sa meniskuskom Danila Galinarija. Iskusno krilo će pauzirati neko vreme i propustiti ne samo turnir već i, sve su prilike, start NBA sezone, a njegovi bi koševi itekako dobro došli Đanmarku Poceku i ostalima. Mada, i sa njime i bez njega, za očekivati je da kao prvoplasirani odavde izađe Grčka moćnog Janisa Adetokumba, kojeg je Dimitris Itudis izgleda konačno „otključao“ za FIBA takmičenja. Hrvati su na svakom turniru intrigantna ekipa, pa tako i na ovom. Startna petorka, u kojoj figuriraju imena poput Zupca, Šarića, Hezonje i Bogdanovića, garantuje određeni kvalitet – problem je kad se zađe na klupu gde mimo Krune Simona i Karla Matkovića Damir Mulaomerović malo šta konkretno može očekivati. Ukrajina i Estonija su već rang autsajdera, kao i Velika Britanija, ali neko će morati ovde biti i četvrti – na koga vi tipujete? Na kraju, eto nas i u Pragu, tj. Grupi D odakle startuje Srbija. „Orlovima“ društvo prave Česi, Poljaci, Finci, Izrael i Holandija – grupa „po meri“ da se napadne prvo mesto i povoljno ukrštanje iz Milana. Jasno vam je da ćemo Srbiji posvetiti najviše prostora u najavi, pa tako ovde samo kratko – svi puno očekujemo od Nikole Jokića i Vase Micića, ali na ovih par kvalifikacionih utakmica videli smo nešto lepo i od stare garde na krilnim pozicijama (Lučić i Kalinić su stvarno moćni u paru), kao i nekog novog Marka Gudurića koji čeka da se nametne. Ostali? Česi su figurirali kao drugi favorit ali ih je povreda Satoranskog odvojila od te role – sada će biti teško i izaći iz grupe. Poljaci su proveli pripreme u znaku konflikta između braće Ponitka, prevagnuo je „onaj bolji“ ali ostatak sastava je...prilično tanak. Finska je već ekipa kojoj treba pristupiti ozbiljno, jer su izuzetno uigrani i imaju NBA vedetu u liku Laurija Markanena. Za nas su oni sada drugi favorit. Od Izraela se očekuje borba za dalji plasman, pogotovo ako kvalitetno integrišu Denija Avdiju u sastav, a Holandija, pa, oni su kvalitetom recimo najslabija ekipa na turniru i proći će shodno toj oceni. Najava, dakle, je sada arhivirana, a ako se pitate kako se družimo tokom turnira – odgovor je lagan. Očekujte nas na standardnom mestu svaki dan posle utakmice Srbije, negde u popodnevnim časovima. Analiziraćemo dane za nama i ono što nam sledi... I znate šta? Nadamo se da ćemo imati o čemu da pričamo do samog kraja. Neka igre počnu, i neka najb...ma, neka Srbija pobedi!

SRPSKI RADIO CIKAGO – PROF DR MILOS VESIN• 27 GODINA OD STRAVICNOG ETNICKOG CISCENJA SRBA IZ HR• ZVERSKI ZLOCIN NA TZV AUTOPUTU BRATSTVA I JEDINSTVA• KO JE SPASAVAO SRPSKU DECU IZ DALMACIJE• PERFIDNI BISKUPI IZ HRVATSKE, LOGORI ZA DECU U NDH I PIROVANJE BEZUMLJA • MANASTIRI KRKA, DRAGOVIC I KRUPA SVEDOCE 800 GODINA O SRBIMA U HR• MOLITVA ZA PLEMENITU SRPKINJU SASU I PONOSNOG SRBINA CEDOMIRA VIDOVICASERBIAN RADIO CHICAGO IS A KEY PLAYER AMONG THE ETHNIC BROADCASTERS IN THE U.S. AND IS CONSIDERED THE NUMBER ONE MEDIA OUTLET IN THE SERBIAN-AMERICAN AND BALKAN COMMUNITY IN THE UNITED STATES OF AMERICA AND CANADA.SERBIAN RADIO CHICAGO BROADCASTS DAILY FROM 3PM TO 4PM CST ON WNWI AM 1080, CHICAGO.HTTPS://WWW.SERBIANRADIOCHICAGO.COMHTTPS://WWW.SERBIANRADIOCHICAGO.NETSupport the show

Na požarišču na Krasu sta ponoči izbruhnili dve novi žarišči, v občini Komen in nad Mirnom, z ognjem se spopadajo okrepljene gasilske enote. Ognjeni zublji so v več kot tednu dni divjanja opustošili približno 3 tisoč 500 hektarjev površin, obnova gozdov bo trajala več desetletij. Včeraj je sicer zagorelo tudi na težko dostopnem terenu Matajurja nad Kobaridom, gasilcem je požar uspelo pogasiti. Drugi poudarki oddaje: - Višanje obrestnih mer draži posojila, cene nepremičnin se bodo umirile. - Pelješki most odprt za promet, Hrvati si obetajo razcvet skrajnega juga države. - Nogometaši Maribora ostali brez lige prvakov, zdaj v boj za evropsko ligo.

Nedavno su objavljeni podaci popisa stanovništva koji je proveden 2021. godine. SBS je, kao i pri ranijim popisima, pripremio jedinstveni internetski alat - SBS Census Explorer - uz pomoć kojeg možete analizirati podatke i saznati detalje o stanovnicima Australije.

Vlada je smanjila trošarine na goriva i ograničila marže kako bi ublažila udar na standard građana. Oporbena zastupnica Sandra Benčić upozorava da se smanjivanjem trošarina novac prelijeva u ekstraprofite naftnih kompanija pa traži poseban porez na takvu vrstu bogaćenja. Nova epizoda hrvatsko-srpskih odnosa: Premijer Plenković pozvao je Srbiju da se odredi u vezi ruskog napada na Ukrajinu. Srbijanski ministar unutarnjih poslova Vulin odgovara da su Hrvati uvijek bili na krivoj strani povijesti.

U Canberri se svake godine održava multkulturalni festival,  no zbog pandemije koronavirusa, posljednje  dvije godine bio je otkazan. Ove godine, Hrvatski klub O'Connor uputio je prijedloge poljskom i francuskom klubu za održavanje mini europskog multikulturalnog festivala. Za naš radio govorili su predstavnici sva 3 kluba, a u nastavku poslušajte kakve su bile prvotne reakcije i kako se klubovi pripremaju predstaviti na ovom festivalu koji ima i humanitarni karakter. 

Sutra će se obilježiti Veliki petak - kršćanski spomendan Isusove smrti, koji se slavi u petak prije Uskrsa.O tradicijama kojih se sjećaju iz rodnog kraja, kao i jela koja su se služila u domovima njihovih roditelja, a sada na njihovim stolovima, ovdje u Australiji, govore nam jedan Dalmatinac, te Bosanka, Zagrepčanka i Ličanka.

Netflix, HBO Max, Disney+... lista raste, a pažnja gledatelja sve je kraća. Što će gledateljima biti presudno pri odabiru? Razgovarali smo s Krešimirom Madunovićem, CEO-om Iskona koji ima uvid u svjetske OTT trendove. Korisnici će sve pažljivije birati za koje servise će otvoriti svoj novčanik odnosno ukucati PIN na aplikaciji mobilnog bankarstva. Nekoliko faktora će presuditi njihovom odabiru. Cijena. Količina sadržaja. Vrsta sadržaja. I ne manje bitno - snalaženje na platformi odnosno njihovo korisničko iskustvo s istom. Kako će svaki od tih faktora igrati ulogu u velikoj računici povjerenja korisnika analizirali smo s Iskonovim Krešimirom Madunovićem koji je s nama podijelio informacije o prosječnom broju preplata koje Hrvati imaju te kako je pandemija utjecala na odabire i navike gledatelja. ► Što osobno koristimo od platformi te da li kombiniramo pretplate s rodbinom, prijateljima... ► Što je Netflixu bitno kod ulaska u suradnje s operaterima? ► Hoće li u odabiru pretplata prevagnuti korisničko iskustvo ili najbolji sadržaji? ► Dva glavna razloga zašto smatramo da se Hrvati neće vratiti piratluku. ► TV za nove generacije: umjesto 100 kanala, dajte im 10 koje će gledati. ► Gdje su nestali lokalni sadržaji - i zašto se lokalne i regionalne televizije sporo uključuju na vlak streaminga? ► Može li nas Iskon.Play TV spasiti od bingenja sadržaja? _______________

Predizborna kampanja se zahuhtala, a njome baš dominira SNS. Pitamo se na čemu su tvorci promo spotova koji obuhvataju sve od Roršahovih mrlja, Vučića u rolki do orlova koji govore. Pričali smo i o tome kako (ne)postoji nacionalni gen i zašto algoritam traži da u tagove videa upišemo “haplogrupe”. Hrvati su dobili napad drona, a mi smo guglali koja naselja sa srpskim imenom se nalaze u Ukrajini. Među gubitnicima ovih izbora su Škoro i Dragoslav Šumarac, za koga većina nije ni čula. Miša Vacić standarno. Grafa priča o svom učešu u podkastima.