Podcasts about nevrolo

  • 21PODCASTS
  • 58EPISODES
  • 23mAVG DURATION
  • 1EPISODE EVERY OTHER WEEK
  • Feb 19, 2025LATEST

POPULARITY

20172018201920202021202220232024


Best podcasts about nevrolo

Latest podcast episodes about nevrolo

Frekvenca X
Funkcijska nevrološka motnja: Komunikacijski šum v našem živčevju

Frekvenca X

Play Episode Listen Later Feb 19, 2025 35:43


Se morda spomnite zgodbe o deklici Heidi, ki v planinah prijateljici Klari čudežno pomaga, da stopi z invalidskega vozička in shodi? Po eni od teorij bi lahko Klara trpela za funkcijsko nevrološko motnjo. Za tem izrazom se skriva izjemno širok spekter simptomov, ki so posledica motenj v delovanju živčevja za razliko od motenj, ki so posledica strukturnih okvar naših možganov. Ko je v delovanju našega živčevja torej prisoten šum in gre za okvare softvera in ne hardvera. Za funkcijsko nevrološko motnjo trpijo ne tako redki ljudje, ki so bili v zgodovini pogosto deležni najrazličnejših diagnoz, od histerije do uročenosti. To so pogosto ljudje, ki so v svojih najbolj produktivnih letih, a z debelimi zdravniškimi kartotekami in ponavljajočo se zgodbo iz ordinacij, da so izvidi preiskav normalni, da je 'vse v glavi' in da naj se le izogibajo stresu. A zdaj vemo, da je zadaj več kot to, da je lahko za njihove težave kriva funkcijska nevrološka motnja. Kaj točno je to, razložimo v tokratni Frekvenci X. Gostje: Klinična psihologinja Helena Lukan, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana Nevrolog Rok Berlot, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana Nevrolog Jon Stone, pionir raziskovanja funkcijske nevrološke motnje, Univerza v Edinbourgu Nikolai Jeffs, oseba s funkcijsko nevrološko motnjo

Studio ob 17h
Nova doba zdravljenja demence

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Feb 19, 2025 58:04


Pred nami je nova doba zdravljenja demence. Gre za zdravilo, ki je namenjeno upočasnjevanju napredovanja Alzheimerjeve bolezni. Kaj si lahko obetamo od novega zdravila in kdaj? V Sloveniji je 45.000 ljudi z demenco in kakovostna obravnava se le počasi izboljšuje. Kako to bolezen zamakniti, če nam je položena v zibko? Kje in kdaj družina bolnika z demenco poišče pomoč in kaj lahko pričakuje ob tem? Gostje: dr. Milica Gregorič Kramberger, nevrologinja in vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana; Nadja Čobal, ministrstvo za zdravje; Špela Zupan, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije; Štefanija Lukič Zlobec, predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija.

Frekvenca X
Spomini nas gradijo, brez njih izgubimo sami sebe

Frekvenca X

Play Episode Listen Later Feb 5, 2025 42:20


Ni čudovito, da prav vsak izmed nas s sabo nosi kakšen spomin, tako živ, da ga lahko prikliče v vsakem delu dneva? Lahko je le droben trenutek iz otroštva, vonj babičine kuhinje ali pa prva vožnja s kolesom. Gotovo ga imate tudi vi. Kar pomislite.Ste se kdaj vprašali, kako nastajajo vaši spomini in zakaj nekateri ostanejo živi vse življenje, drugi pa zbledijo v pozabo? V tokratni Frekvenci X se podajamo v zapletene mreže naših možganov, kjer se spomini oblikujejo, spreminjajo in včasih tudi izginejo. V oddaji tudi o hipokampusu, amigdali in drugih možganskih strukturah, pa o tem, zakaj travmatične dogodke kdaj izbrišemo iz spomina in kaj se dogaja s spomini med spanjem? Z nekaj izzivi pa preizkušamo tudi lasten spomin. Gostje: Nik Škrlec, igralec in voditelj, tudi nekdanji rekorder v citiranju decimalk števila pi dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana dr. Grega Repovš, vodja Laboratorija za kognitivno znanost, profesor na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Milica Gregorič Kramberger, specialistka nevrologije, Center za kognitivne motnje, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana  Oddajo o vzrokih Alzheimerjeve bolezni in potencialnih zdravilih lahko najdete tukaj.

Ultrazvok
Nova biološka zdravila in majhne molekule za zdravljenje migrene

Ultrazvok

Play Episode Listen Later Jan 30, 2025 11:52


Nevrolog prof. dr. Marjan Zaletel iz Nevrološke klinike v Ljubljani pravi, da je migrena v bistvu hiperprotektivni odziv organizma, ki lahko bolnika ali bolnico zelo ovira – v stroki se je uveljavil izraz migrenska oviranost. Cilj sodobnega zdravljenja migrene je tudi zmanjšati tovrstno oviranost in izboljšati kakovost življenja bolnikov, za kar zdravniki uporabijo različne farmakološke kot tudi nefarmakološke pristope. Še zlasti na področju obvladovanja migrene z zdravili je v zadnjih letih prišlo do pomembnega napredka. Več pa v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: PixabayMigrena (Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni) TUKAJ

ve ljubljani molekule cilj tukaj biolo nevrolo foto pixabay zdravila iztok konc
Svetovalni servis
Glavobol

Svetovalni servis

Play Episode Listen Later Jan 21, 2025 26:00


Med najpogostejšimi bolečinami pri ljudeh je glavobol. To potrjujejo tudi strokovnjaki, ki ocenjujejo, da najmanj enkrat na leto doleti kar polovico vseh odraslih ljudi. Najpogostejši je tenzijski glavobol, sledita migrenski in glavobol v rafalih. Pogost je tudi glavobol ob vnetju sinusov. Ali res za večino glavobolov ne poznamo vzroka? Kaj naj naredimo, ko protibolečinska zdravila ne pomagajo več? Kateri glavobol je lahko nevaren? Gost je nevrolog prof. dr. Marjan Zaletel z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Pixabay, cc

med kaj kateri gost ukc ljubljana najpogostej nevrolo foto pixabay
Ime tedna
Ime meseca novembra: Matija Zupan

Ime tedna

Play Episode Listen Later Dec 2, 2024 4:41


Ime meseca novembra je postal Matija Zupan, vodja enote TeleKap, telemedicinske mreže Nevrološke klinike ljubljanskega kliničnega centra, ki je v Sloveniji na voljo že 10 let. Letno na daljavo opravijo približno 1200 pregledov bolnikov z znaki akutne možganske kapi, s pravočasnim ukrepanjem nevrologov pa omogočajo takojšnje zdravljenje, ki je nujno za preprečitev trajnih posledic.

Ultrazvok
Nevrolog: Pri večini glavobolov s slikanjem glave ne odkrijemo ničesar

Ultrazvok

Play Episode Listen Later Nov 14, 2024 13:00


Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanjePregled literature pokaže, da polovica odraslih vsaj enkrat na leto občuti glavobol. Strokovnjaki so do zdaj opredelili že 200 različnih vrst glavobolov. Večina – več kot 90 odstotkov – jih je nenevarnih; zgolj nekaj jih ogrozi človekovo življenje. Tema tokratnega Ultrazvoka bodo nevarni glavoboli; izvedeli boste naslednje: Kdaj in kateri glavobol je lahko nevaren? Zakaj s slikanjem glave pri veliki večini glavobolov ne odkrijemo ničesar? Kateri glavobol je najpogostejši? Odgovarja nevrolog Igor Rigler iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Prvi

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon
Kar znenada se zatika: nevrogeno jecljanje

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon

Play Episode Listen Later Nov 14, 2024 11:33


Tokrat se gremo znova potepat v zanimiv svet, ki ga odpiramo s človeško zmožnostjo govora. Konec oktobra smo obeleževali mednarodni dan ozaveščanja o jecljanju. Mojco Delač pa je zanimalo, ali se jecljane lahko pojavi tudi kot simptom nevroloških motenj oziroma bolezni? Po odgovore je zavila na Nevrološko kliniko UKC Ljubljana, k Klari Trpkovi, specialistki klinične logopedije in vodji tamkajšnje enote za logopedijo.

Ime tedna
Matija Zupan: Čas je glavna determinanta

Ime tedna

Play Episode Listen Later Nov 11, 2024 12:53


Ime tedna je postal Matija Zupan, vodja enote TeleKap, telemedicinske mreže Nevrološke klinike ljubljanskega kliničnega centra, ki je v Sloveniji na voljo že 10 let. Letno na daljavo opravijo približno 1200 pregledov bolnikov z znaki akutne možganske kapi, s pravočasnim ukrepanjem nevrologov pa omogočajo takojšnje zdravljenje, ki je nujno za preprečitev trajnih posledic.Kandidati so bili še: Gregor Veble Mikić, vodja skupine za fiziko letenja in glavni aerodinamik v ameriškem podjetju Joby Aviation, kjer jim je uspel prvi poskusni polet električnega letala z navpičnim vzletanjem. Zračni taksi, kot mu pravijo v Kaliforniji, je velik korak v napredku letalstva, ki je eno od večjih sprememb doseglo že pred časom, ko so propelerje zamenjali reaktivni motorji. Akim Pekunov in Maša Kastelic, športna plesalca, ki sta na svetovnem prvenstvu v kombinaciji desetih plesov v armenskem Erevanu osvojila naslov svetovnih prvakov. V kraljevski disciplini, kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov, sta premagala 30 najboljših plesnih parov z vsega sveta in Slovenijo po dolgem premoru vrnila na svetovni plesni zemljevid.

Radiovedni
Zakaj možgani ne bolijo?

Radiovedni

Play Episode Listen Later Nov 9, 2024 5:29


Radiovedni se z Nikom in Ajdo tokrat podajamo v neverjetni svet naših možganov. Čeprav gre za enega naših najpomembnejših organov, v možganih ne čutimo bolečine. Zakaj nas možgani ne bolijo in kaj nas boli, ko imamo glavobol?Sogovornik: dr. Rok Berlot, specialist nevrolog na ljubljanski Nevrološki kliniki

Podobe znanja
Milica Gregorič Kramberger: Smo na pragu nove dobe pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni

Podobe znanja

Play Episode Listen Later Sep 20, 2024 43:55


Med nevrodegenerativnimi boleznimi, torej tistimi, ki prizadenejo živčevje, je najpogostejša Alzheimerjeva bolezen. Ta vodi do sindroma demence in pristojni ocenjujejo, registra namreč nimamo, da ima v Sloveniji demenco približno 40 tisoč ljudi. Vemo pa, da lahko vplivamo na približno 45 odstotkov dejavnikov tveganja.Zdravljenje ostaja težavno, a prav zdaj se vendarle dogajajo pomembni premiki. Do zdaj se je v primeru Alzheimerjeve demence uporabljalo, in v Evropi je še vedno tako, le simptomatska zdravila. V obdobju zadnjih dveh let pa se je v svetu zgodil revolucionarni premik, saj so izumili zdravilo, ki vpliva neposredno na patološke procese, na nakopičeno beljakovino amiloid. Potek bolezni lahko z njim do neke mere upočasnimo, a le v zgodnjem obdobju, ko škoda še ni obsežna in so kognitivne motnje blage, saj že propadlih nevronov in celic ne moremo obnoviti. O vsem tem tokrat z doc. dr. Milico Gregorič Kramberger, nevrologinjo in vodjo Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani.

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon
Rehabilitacija pri Parkinsonovi bolezni

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon

Play Episode Listen Later Aug 29, 2024 12:10


Živijo, ljubitelji možganov. Ti so aktivni tudi, ko smo mi na počitnicah in tudi z Možgani na dlani ni bilo prav nič drugače. V avgustovskih epizodah smo vstopili v svet motorike, torej gibanja, robotike, nevrofizioterapije in Parkinsonove bolezni, o kateri tudi danes. O motnjah ravnotežja in hoje pri osebah s Parkinsonovo boleznijo ter globoki možganski stimulaciji je na poletni šoli TBrain Boost v Piranu predaval nevrolog, doc. dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Majhen pokuk v svoje predavanje je dovolil tudi Možganom na dlani in Mojci Delač.

Nedeljski gost Vala 202
Saša Šega Jazbec: Sem v terminalni fazi raka in imam se najbolje v življenju

Nedeljski gost Vala 202

Play Episode Listen Later Jun 2, 2024 45:33


Nevrologinja izr. prof dr. Saša Šega Jazbec, nekdanja vodja Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani, je po desetletjih spremljanja tudi neozdravljivo bolnih nevroloških bolnikov pred petimi leti sama postala onkološka bolnica.Prepričana je, da je zaradi bolezni postala boljši človek in tudi boljša zdravnica, in da sedaj, ko se je bolezen vrnila z razsojem, ko upanja v ozdravitev ni več in konec življenja postaja vse bolj otipljiv, živi bolj zadovoljno življenje kot kadarkoli prej, očiščeno materializma, egoizmov, slabe vesti in polno skoraj zenovske umirjenosti. Koliko se je po lastni izkušnji z zdravljenjem spremenil njen odnos do pacientov, kaj meni o zdravniški stavki in koliko si želi soodločanja o lastni smrti?

Med štirimi stenami
Življenje z multiplo sklerozo

Med štirimi stenami

Play Episode Listen Later May 27, 2024 40:14


Multipla skleroza je neozdravljiva avtoimunska bolezen. Najpogosteje se pojavi od 20. do 40. leta. Bolezen še vedno ni ozdravljiva, brez ustreznega zdravljenja pa lahko vodi tudi v invalidnost. Za obvladovanje bolezni in kakovostno življenje bolnikov je pomembna celostna obravnava. Kakšno je življenje z multiplo sklerozo in kako pomembna je za bolnike nevrorehabilitacija – o tem se bomo pogovarjali v oddaji Med štirimi stenami z gostoma bolnikom Nikom Miškovičem in magistrico Jelko Janša, delovno terapevtko iz službe za nevrorehabilitacijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Z njima se bo pogovarjala Petra Medved.

med za kak multipla bolezen ukc ljubljana nevrolo najpogosteje petra medved
Možgani na dlani: nevron pred mikrofon
Ko se vmešajo beljakovinski kužni delci: Creutzfeld Jakobova bolezen

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon

Play Episode Listen Later May 9, 2024 12:41


Tokrat potujemo v svet težke nevrodegenerativne bolezni, ki je k sreči redka, pred leti pa je dobila veliko pozornosti javnosti po zaslugi ene od njenih različic. Bolezen, ki jo imamo tokrat na dlani, nastane zaradi beljakovinskih kužnih delcev, ki jim pravimo prioni, imenuje pa se Creutzfeld- Jakobova bolezen. V zadnjih dveh mesecih so pri nas diagnosticirali tri primere. Po odgovore zavijamo na Nevrološko kliniko, k vodji Centra za kognitivne motnje, dr. Milici Gregorič Kramberger. Pripravlja: Mojca Delač.

Frekvenca X
Stoletnica elektroencefalografije: "Mi na daleč prisluškujemo možganom"

Frekvenca X

Play Episode Listen Later Apr 11, 2024 24:23


“Prosimo vas, da zaprete oči, med preiskavo se tudi ne pogovarjamo.” To so začetne besede asistenta v ambulanti za merjenje električne dejavnosti možganov EEG, kamor se je tokrat, ob skorajšnji stoletnici prve meritve na človeku, povabila tudi Frekvenca X. Elektroencefalograf je naprava, ki jo je na človeku prvič uporabil nemški psihiater Hans Berger 6. julija 1924. Kljub svoji starosti se tehnologija do danes ni prav veliko spremenila, ob merjenju dejavnosti še vedno na glavo postavijo elektrode, ob pomoči katerih ugotavljajo mogoča odstopanja od normalne električne dejavnosti možganov. Pravzaprav jim “na daleč” prisluškujejo. In to so delali tudi, ko se je na Nevrološki kliniki pri vodji Centra za epilepsijo odraslih dr. Bogdanu Lorberju oglasila Maja Stepančič. Vabljeni torej na posebno zvočno izkušnjo, prisluškovali boste lahko preiskavi EEG. Sogovorniki:- nevrolog dr. Bogdan Lorber, vodja Centra za epilepsijo odraslih na Nevrološki kliniki v Ljubljani- dipl. zdr. Ljubo Sambolić, asistent pri EEG-ju, Nevrološka klinika v Ljubljani- kognitivni nevroznanstvenik dr. Micah Murray, Univerza v Lozani

eeg centra ljubljani kljub vabljeni pravzaprav univerza hans berger sogovorniki nevrolo frekvenca x maja stepan
Podobe znanja
Leja Dolenc Grošelj: Med spanjem se iz možganov izločajo nevrotoksične substance, ki se sicer nabirajo v možganih in vodijo v demenco

Podobe znanja

Play Episode Listen Later Feb 9, 2024 32:37


Evolucija ni brez razloga določila, da naj bi prespali skoraj tretjino življenja. Razsvetljeno okolje, sodobni način življenja, v katerem vsak dan znova zmanjka časa za vse, kar bi želeli storiti ali početi, vse prepogost stres, in zasloni na vsakem koraku; vsi ti dejavniki nedvomno zelo slabo vplivajo na kvaliteto našega spanja. Poleg tega spancu na roke ne gre niti že globoko usidrano razmišljanje, da je nekako škoda nameniti spanju tako zajeten kos dragocenega časa. A nevrologi vse bolj spoznavajo, da ne spimo brez razloga tako dolgo. Med spanjem se namreč v naših možganih dogaja marsikaj. »Spanje je pomembno za rast, za delitev celic, za konsolidacijo spomina, pomembno je za dobro staranje,« našteva nočne procese, ki predstavljajo temelj dobrega imunskega odziva in prožnega uma nevrologinja in nevrofiziologinja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Gre za ponovitev pogovora, ki je nastal oktobra 2021.

Radijski dnevnik
Ministrstvo za zdravje od nevrološke klinike zahteva pojasnila o domnevnem nasilju zaposlenega nad pacientom

Radijski dnevnik

Play Episode Listen Later Sep 8, 2023 19:48


Na nevrološki kliniki ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra obravnavajo prijavo nasilja. Zdravstveni tehnik naj bi pacienta dvakrat udaril po glavi in mu grozil. Vodstvo UKC trdi, da primer podrobno proučujejo in da ne gre za sistemski problem. Na ministrstvu za zdravje so nevrološko kliniko prosili za pojasnila in jih pozvali, naj izvedejo interne aktivnosti za čimprejšnjo razjasnitev okoliščin. Ministrstvo zahteva tudi, da pregledajo vse protokole in interna navodila, da se v primeru kakršnega koli nasilja ukrepa takoj. V odzivu so zapisali, da so nad dogodki nasilja zgroženi in zaskrbljeni. V analizo primera pa naj bi se vključila tudi Zbornica zdravstvene nege. Druge teme oddaje: - Protikorupcijska komisija preiskuje postopke pred imenovanjem Senada Jušića za generalnega direktorja policije - Dodnevni vrh skupine G20 bo v znamenju podnebnih sprememb in vojne v Ukrajini - V finale košarkarskega svetovnega prvenstva Srbija in Nemčija; na kraljevski etapi Vuelte trojna zmaga Jumbo-Visme

Radiovedni
Zakaj nastane deja vu?

Radiovedni

Play Episode Listen Later Jul 1, 2023 4:45


V prejšnji epizodi smo poletni Radiovedni spoznali hlajenje, ali bolje rečeno, vlaženje z ventilatorjem, tokratno pa pozornost namenjamo posebnemu pojavu, ko se nam kdaj zgodi tisti nenavadni občutek, da smo neki prizor že videli in doživeli. Ampak, čakajte malo … Ali smo ga res? Na pomoč pri razumevanju tega fenomena nam je priskočil nevrolog Zvezdan Pirtošek z ljubljanske Nevrološke klinike.

deja vu zakaj ampak nevrolo zvezdan pirto
Podobe znanja
Vida Groznik: Umetna inteligenca za zgodnje odkrivanje nevroloških bolezni

Podobe znanja

Play Episode Listen Later Jun 23, 2023 32:40


Zgodnje odkrivanje bolezni je seveda ključno za uspešno zdravljenje. Toda prve signale se marsikdaj zlahka spregleda. Pri številnih nevroloških bolezni denimo so dolgo tako rekoč neopazni. Dobro je znano, da lahko demenca počasi napreduje skozi dolga leta, celo desetletja, preden se njeni simptomi jasno pokažejo. Prav tako težko je razbrati znake potencialnih nevroloških težav pri komaj rojenem otroku. A če gre tu za znake, ki se človeškemu očesu hitro izmaknejo, pa so to obenem naloge, pri katerih se metode strojnega učenja lahko izvrstno odrežejo. Kako lahko torej umetna inteligenca pomaga pri zaznavanju nevroloških motenj, bo v fokusu tokratnih Podob znanja, v katerih je gostja dr. Vida Groznik, docentka na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in raziskovalka na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon
Možgani in mladost, iz sivine proti belini

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon

Play Episode Listen Later May 25, 2023 12:29


Dobro jutro, jutro življenja, dobro jutro, mladost! Čez jarek skače, kjer je most, pravi slovenski pregovor. No, te odločitve, kje in kako bomo skakali, pa ne dela brezbrižna, neodgovorna mladost, ampak možgani. . In o tem tudi nevroznanstveniki vedno več vedo. Za večno mladost razcvet našega učenja in čudenja bo znova poskrbel prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti. Z mikrofonom ga je Mojca Delač obiskala na Nevrološki kliniki in ga najprej vprašala, če nevrologi, ko pogledajo možgane, lahko rečejo – oh, ti so pa še tako mladi!

za dobro proti gani mladost nevrolo zvezdan pirto mojca dela
Umetnost Lenarjenja
#14 doc. dr. Vita Štukovnik - motnje spanja

Umetnost Lenarjenja

Play Episode Listen Later Apr 1, 2023 75:47


Pogovor, ki sem se ga zelo veselil. Imam namreč zelo dolgotrajno in kompleksno razmerje s spanjem in nespečnostjo, še nikoli pa nisem imel priložnosti, da bi se o tem pogovoril s tako vrhunsko strokovnjakinjo, kot je Vita Štukovnik. Vita je psihologinja, doktorica znanosti na področju medicinskih ved (Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani) in specialistka klinične psihologije. Predhodno je delovala na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, kjer je kot prva v Sloveniji uvedla zdravljenje nespečnosti s kognitivno-vedenjskim pristopom, trenutno pa kot docentka poučuje na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. V pogovoru sva odgovorila na nekaj zelo aktualnih in relevantnih vprašanj na področju spanja: kaj pravzaprav zajema termin 'motnje spanje', na kak način si lahko pomagamo pri vsilijivih nočnih mislih in kako dolgo lahko človek sploh živi povsem brez spanja. Pogovarjala pa sva se tudi o meditaciji, o smiselnosti uspavanja s štetjem ovac in o pravilni izvedni dnevnih počitkov ("power nap"). Brez skrbi - cilj pogovora ni bil, da vam eno uro predavava o tem, kako zelo je spanje pomembno za življenje. Tovrstni poudarki namreč nemalokrat celo stopnjujejo težave z nespečnostjo, ker se človek prične dodatno sekirat, kakšno škodo si dela z bedenjem. Dobra novica je, da smo ljudje tudi neprespani v večini primerov zelo funkcionalni. Za podrobnosti pa vas vabim, da nama prisluhnete. Dr. Vito Štukovnik lahko kontaktirate preko maila (info@vitastukovnik.si) ali preko Instagram profila @drstukovnik_spanje V pogovoru omenjava knjige Zakaj Spimo (Matthew Walker), Life Time: The New Science of the Body Clock, and How It Can Revolutionize Your Sleep and Health (Russel Foster), Man's Search for Meaning (Viktor Frankl). V pogovoru omenjam svojo podkast epizodo Mala šola čuječnosti, ki je dostopna na: https://anchor.fm/david-zupani/episodes/2-Mala-ola-ujenosti---1--del-e1ljc73

Via positiva
Dr. Blaž Koritnik: Telesna aktivnost je koristna tudi za ohranjanje kondicije možganov

Via positiva

Play Episode Listen Later Feb 16, 2023 51:16


O možganih še vedno ne vemo veliko, znanost pozna le osnovne principe delovanja. Z možgani je povezanih kar nekaj stereotipov ali mitov. V pogovoru bomo iskali resnico v njih ali jih ovrgli, z doc. dr. Blažem Koritnikom, dr. med., specialistom nevrologom, predstojnikom Inštituta za klinično nevrofiziologijo, Centra za živčno mišične bolezni na Nevrološki kliniki, UKC Ljubljana.

Via positiva
Dr. Blaž Koritnik: Telesna aktivnost je koristna tudi za ohranjanje kondicije možganov

Via positiva

Play Episode Listen Later Feb 16, 2023 51:16


O možganih še vedno ne vemo veliko, znanost pozna le osnovne principe delovanja. Z možgani je povezanih kar nekaj stereotipov ali mitov. V pogovoru bomo iskali resnico v njih ali jih ovrgli, z doc. dr. Blažem Koritnikom, dr. med., specialistom nevrologom, predstojnikom Inštituta za klinično nevrofiziologijo, Centra za živčno mišične bolezni na Nevrološki kliniki, UKC Ljubljana.

Ni meje za dobre ideje
Silovit razvoj nevroznanosti v korist ljudi in planeta

Ni meje za dobre ideje

Play Episode Listen Later Feb 2, 2023 5:42


Razmah in razvoj umetne inteligence že dlje časa omogoča, da le z mislimi ali očmi upravljamo s stroji, oziroma se na naše misli odziva tehnologija. Želimo si, da bi napredek služil človeku in planetu. O tem v pogovoru z doc. dr. Blažem Koritnikom, dr. med., specialistom nevrologom. Predstojnikom KI za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike. Dejaven tudi pri slovenskem društvu za nevroznanost Društvu Sinapsa.

Ni meje za dobre ideje
Silovit razvoj nevroznanosti v korist ljudi in planeta

Ni meje za dobre ideje

Play Episode Listen Later Feb 2, 2023 5:42


Razmah in razvoj umetne inteligence že dlje časa omogoča, da le z mislimi ali očmi upravljamo s stroji, oziroma se na naše misli odziva tehnologija. Želimo si, da bi napredek služil človeku in planetu. O tem v pogovoru z doc. dr. Blažem Koritnikom, dr. med., specialistom nevrologom. Predstojnikom KI za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike. Dejaven tudi pri slovenskem društvu za nevroznanost Društvu Sinapsa.

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon
Kako se v možganih rodi misel?

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon

Play Episode Listen Later Nov 24, 2022 12:10


Za mnogo raziskovalnih področij je še vedno zagonetno vprašanje - kaj je misel? Kaj pa, če gremo med nevrone? Kaj se tam zgodi, ko se nam utrne misel? To je vprašanje, ki nam ga je posredoval poslušalec Možganov na dlani, Mojca Delač pa se je po odgovore odpravila na Nevrološko kliniko UKC k prof. dr. Zvezdanu Pirtošku. Vabljeni v svet "električno in biokemičnega valovanja".

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon
Če nekdo ne more govoriti, logoped vpraša: "Ali lahko komunicira?"

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon

Play Episode Listen Later Oct 27, 2022 13:24


Dragi ljubitelji možganov in čudovitega sveta, ki nam ga odpirajo. Govor je za vsakega med nami pomembno orodje za komunicranje s svetom. Kaj pa, če izgubimo to zmožnost, pa svet okoli sebe še vedno razumemo? In kaj, če odgovorov sogovornika nikakor ne razumemo? Z obojim se v svoji ordinaciji pogosto sreča specialistka klinične logopedije, Klara Trpkova Bergant, z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Pravi, da govor ni nujni pogoj za komunikacijo. Kako in zakaj? Raziskujemo v tokratni epizodi! Avtorica: Mojca Delač.

Ultrazvok
Dolgi covid: Možgani mi enostavno pregorijo

Ultrazvok

Play Episode Listen Later Sep 8, 2022 12:42


Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida Kako zelo lahko covid načne zdravje, je na lastni koži izkusil računalniški programer Davor Tavčar iz Škofje Loke. Za njim sta dve leti boja s posledicami covida. Prvič smo ga spoznali pred letom dni – septembra 2021. Takrat je bilo za njim že eno leto življenja z dolgim covidom, eno leto bolniške, eno leto tedenskih terapij na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Njegovo zdravstveno stanje se je boljšalo in življenje se je vračalo v stare tirnice. Na neki točki pa se je okrevanje ustavilo. Covid se ne da. Kaj se dogaja, bo gospod Davor Tavčar povedal v Ultrazvoku. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Davor Tavčar.

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon
Možgani in Parkinsonova bolezen

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon

Play Episode Listen Later Apr 14, 2022 10:56


11. aprila leta 1755 se je v Shorditchu v Londonu rodil angleški kirurg, lekarnar, paleontolog in politični aktivist, dr. James Parkinson. Njegovo ime je za vselej ujeto v medicinskem izrazoslovju, saj je leta 1817 kot prvi opisal znake bolezni, ki jo je pozneje Jean Martin Charcot poimenoval po njem – Parkinsonova. 11. april je svetovni dan te bolezni in tokrat bomo znova dodali drobce k znanju in razumevanju. Pri tem nam bo znova pomagal dr. Dejan Georgiev, z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Zanima nas, kaj je črna snov, zakaj pri Parkinsonovi bolezni prihaja do vidnih halucinacij, ali je res povezana s pesticidi in zakaj skozi želodec ne gre samo ljubezen, ampak je naše črevesje v marsičem povezano tudi s tokratno temo? Pripravlja: Mojca Delač.

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon
OD GLAVE DO PET: Zrcalce, zrcalce, nevronom povej

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon

Play Episode Listen Later Mar 31, 2022 11:53


V peti, zadnji epizodi v seriji Od glave do pet, v kateri smo raziskovali pisani svet sodelovanja možganov in drugih delov telesa, bomo naše podobe "postavili na ogled". Kdaj v razvoju možganov ti omogočijo, da v gledalu prepoznamo sebe? Kaj pa na fotografijah sebe, ko smo bili malo mlajši? In kdaj nam naši možgani lahko, zlasti v jeseni življenja, ponagajajo, da sami sebe v ogledalu ne prepoznamo? O tem z asist. dr. Kajo Hacin Beyazoglu (Oddelek za psihologijo, FF UL) in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom (Nevrološka klinika, Medicinska fakulteta UL). Pripravlja: Mojca Delač.

Svetovalni servis
Možganska kap

Svetovalni servis

Play Episode Listen Later Nov 22, 2021 29:11


Možganska kap – en sam trenutek, ki lahko življenje bolnika in njegovih svojcev popolnoma spremeni. Prizadene lahko namreč govor, razumevanje, pisanje, branje, ukrade spomin, povzroči težave s sluhom, vidom, celo depresijo. Je tudi tretji vzrok umrljivosti in prvi vzrok invalidnosti pri odraslih. Zato v ponedeljkovem Svetovalnem servisu o dejavnikih tveganja, prvi pomoči ob možganski kapi in rehabilitaciji. Sogovornik: Igor Rigler, dr. med., spec. nevrolog, vodja Službe za urgentno nevrologijo, Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo, Nevrološka klinika (UKC Ljubljana).

Podobe znanja
Leja Dolenc Grošelj: "Med spanjem se iz možganov izločajo nevrotoksične substance, ki se sicer nabirajo v možganih in vodijo v demenco"

Podobe znanja

Play Episode Listen Later Oct 22, 2021 32:46


Razsvetljeno okolje, sodobni način življenja, v katerem vsak dan znova zmanjka časa za vse, kar bi želeli postoriti, pa vse prepogost stres, ki se je v covidnem obdobju le še poglobil, vse to nedvomno zelo slabo vpliva na kvaliteto spanja. Poleg tega našemu spancu na roke ne gre niti že globoko usidrano razmišljanje, da je nekako škoda nameniti spanju tako zajeten kos svojega časa. A nevrologi vse bolj spoznavajo, da evolucija ni brez razloga določila, da naj bi prespali skoraj tretjino življenja. Med spanjem se v naših možganih dogaja marsikaj ključnega. »Spanje je pomembno za rast, za delitev celic, za konsolidacijo spomina, pomembno je za dobro staranje,« našteva koristi spanja nevrologinja in nevrofiziologinja izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Brez zadostne količine spanja, bomo denimo tudi mnogo slabše zaznali, koliko hrane pravzaprav potrebujemo. »Spremeni se nam izločanje grelina in leptina, hormonov, ki nam uravnavajo apetit. Postanemo bolj lačni in obenem nimamo, ko se najemo, občutka sitosti. Tako postajamo bolj debeli.« Pandemija nespečnosti in napačna raba uspaval Težave s spanjem so se v času pandemije kovida19 še močno poglobile. »Tako visokih odstotkov nespečnosti kot lani - do 30 celo do 40 % nespečnih - nikoli v zgodovini nismo beležili,« poudarja dr. Dolenc Grošelj. A strokovnjakinja, ki je med drugim tudi soavtorica evropskih smernic za zdravljenje kronične nespečnosti, opozarja, da uspavala niso pravi odgovor za nastale težave. Žal se vse prepogosto skuša težave rešiti prav z zdravili, saj so v Sloveniji uspavala najbolj predpisana zdravila za centralno živčevje. Več o koristih spanja, zdravljenju motenj spanja ter o najnovejših spoznanjih o vplivu cirkadianih genov v pogovoru z dr. Lejo Dolenc Grošelj. Vabljeni k poslušanju. Foto: iz osebnega arhiva L. Dolenc Grošelj

Ultrazvok
Vrtoglavica drugič: Razlaga nevrologa

Ultrazvok

Play Episode Listen Later Oct 14, 2021 12:22


Zadnja oddaja Ultrazvok, v kateri smo z družinsko zdravnico iskali odgovor na vprašanje pacientov: »Zakaj se mi tako zelo vrti?«, je naletela na pozitiven in negativen odmev. Odzivi in opozorila na oddajo so pokazali, da so v delu strokovne in tudi širše javnosti prisotne nekatere zmote o vrtoglavici. Nanje bomo opozorili tokrat. Kaj je vrtoglavica? Kaj je največkrat vzrok zanjo, kaj jo povzroči? Kakšna je razlika med vrtoglavico in omotico? Tokrat na vprašanja odgovarja nevrolog Igor Rigler z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: RadioSlovenija, Prvi

Ultrazvok
Zakonca Tavčar iz Škofje Loke se že eno leto borita proti covidu

Ultrazvok

Play Episode Listen Later Sep 23, 2021 15:43


Eno leto na bolniški zaradi covida! To je zgodba računalniškega programerja Davorja Tavčarja iz Škofje Loke. Ko je izvedel, da je njegov test na novi koronavirus pozitiven, ni bil presenečen. Za covidom sta namreč že zboleli njegova mama in soproga. To je bilo pred letom dni; 29. septembra 2020. Vendar pa Davor Tavčar takrat ni niti slutil, da bo zaradi covida na bolniški še danes. Zaradi posledic dolgotrajnega covida mora še vedno vsak teden na terapijo na Nevrološko kliniko v Ljubljani. »Ljudje me sprašujejo, kako to zgleda, ko mi v nekem trenutku možgani nehajo delovati,« so Davorjeve besede v odmevnem zapisu na Facebooku. S kakšnimi težavami se bori, bo povedal v medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok. Z Davorjem Tavčarjem in njegovo soprogo Špelo Tavčar se je srečal Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija/ Prvi

Svetovalni servis
Alzheimerjeva bolezen

Svetovalni servis

Play Episode Listen Later Sep 20, 2021 26:41


Leta 1907 je Alois Alzheimer opisal bolezen pri 51-letni ženski, ki se ni znašla v svojem lastnem stanovanju, imela je spominske motnje in je bila sumničava. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok za demenco, napredujočo možgansko bolezen, ki prizadene predvsem starejše ljudi in je vse pogostejša. Bolezen še ni ozdravljiva, lahko pa lajšamo nekatere njene posledice. V ponedeljkovem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., specialist nevrolog s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki, predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti.

Aktualna tema
TEDEN MS

Aktualna tema

Play Episode Listen Later May 28, 2021 7:01


V tem tednu obeležujemo Teden multiple skleroze, za katero najpogosteje zbolijo osebe do 40. leta starosti, večinoma ženske. V Sloveniji je okoli 3500 obolelih. Pravnici Sari Ahlin Doljak je multipla skleroza vzela glas, a zaradi tega še bolj glasno opozarja na sistemske anomalije. Opozarja na obup bolnikov v teh časih: “V zadnjem letu opažam beg naših članov v upokojitev. Velikokrat je beg preuranjen in ni najboljša rešitev, saj so posledice finančne narave, kar lahko vodi tudi v razpad družine.” Multipla skleroza je najpogostejša nevroimunska bolezen, ki lahko vodi v lažjo ali težjo invalidnost. Strokovnjaki opozarjajo, da so oboleli deležni premalo fizioterapevtskih obravnav, onemogočena jim je tudi dostopnost do kliničnih psihologov. Kakšne anomalije je še razkrila epidemija? Vodja Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani Gregor Brecl Jakob: “Kar se kaže in bo imelo tudi dolgoročne posledice je to, da je bilo v letu epidemije odobrenih skoraj polovico manj novih zdravil ali zdravil za zamenjavo predhodnih zdravil kot leto poprej. To pomeni, da je bil delež bolnikov zdravljen nekoliko kasneje ali, da so bili bolniki zdravljeni manj optimalno, kot bi bili v normalnih razmerah.” V Združenju multiple skleroze Slovenije problematizirajo dejstvo, da so v času globalne epidemije vladali ukrepi, ki so onemogočali druženje in izvajanje fizičnih aktivnosti.

Svetovalnica
Multipla skleroza

Svetovalnica

Play Episode Listen Later May 28, 2021 27:49


30. maj je dan multiple skleroze in tej bolezni smo se posvetili tokrat. Naša gostja je bila zdravnica dr. Alenka Horvat Ledinek, dolgoletna vodja centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki ljubljanskega UKC-ja. Povprašali smo jo tudi o tem kako postavijo diagnozo za to bolezen ter kako poteka zdravljenje.

Svet kulture
Gajaš, brez maske – nov zagon v Mestnem gledališču Ptuj

Svet kulture

Play Episode Listen Later May 25, 2021 19:44


Nov gledališki zagon po epidemičnem zaprtju je v Mestnem gledališču Ptuj neke vrste ponovno rojstvo. Ob odprtju pred dobrimi 25-imi leti je igralec Vlado Novak nastopil v monodrami Wilhelma Reicha Govor malemu človeku v režiji Sama M. Strelca in nocoj bo isti ustvarjalski tandem na istem prizorišču predstavil monodramo o malem človeku, Pišti Gajašu, z naslovom Gajaš, brez maske. In še o neprijetni, pa še kako resnični temi: na Televizijo Slovenija danes prihaja češko-slovaški dokumentarec Ujete v medmrežju, ki deluje ne le kot film, temveč tudi kot intervencija: projekt Barbore Chalupove in Víta Klusáka namreč izpostavlja perečo problematiko spolnega nadlegovanja otrok na spletu. Tri polnoletne igralke mlajšega videza so odigrale dvanajstletnice, ki so jim postavili kulise otroških sob, opremljene s kamerami in računalniki, in odprli lažne profile na spletnih omrežjih. V zgolj desetih dneh je z njimi v stik poskušalo stopiti kar 2500 odraslih moških, spolnih plenilcev. Ustvarjalci so posnetke po končanem snemanju posredovali češkim organom oblasti in tako pomagali pri konkretnih obtožbah. Glasba: nocoj bo v obliki spletnega video prenosa na spletni strani www.slowind.org potekal uvodni koncert Slowindove pomladi 2021. Nastopili bodo flavtist Aleš Kacjan, tolkalci Špela Cvikl, Matevž Bajde, Franci Krevh in Barbara Kresnik ter dirigent Metod Tomac. V letošnjem letu se bo zvrstilo šest koncertov, od tega bodo štirje potekali v jesensko-zimskem terminu. Danes pa tudi o nevroloških učinkih glasbe, ki dela prave čudeže v nas: zbudi čustva in spomine, krepi psihične, kognitivne in socialne zmogljivosti. Prav zato, ker so učinki glasbe na človeške možgane tako široki in večplastni, pa jih znanost težko sistematično raziskuje. Zaradi neoprijemljivosti dokazov je integracija glasbene terapije v uradno medicino še precej v povojih. Kljub temu se vplivu zvoka na naš osebnostni razvoj posvečajo številni klinični psihologi, pa umetniki in novinarji. V zanosu povezovanja strokovnjakov in njihovih ugotovitev v radiofonske vsebine, kot so debatne oddaje, nastaja mednarodni projekt B-Air pod vodstvom Radia Slovenija. Del tega so tudi spletni seminarji B-Air Lab in danes ob 18. uri bo prek aplikacije Zoom na ogled seminar Nevrološki učinki glasbe. Foto: Stanislav Zebec Stanč, predstava Gajaš, brez maske v Mestnem gledališču Ptuj

Ultrazvok
Igralec Rado Mulej: Leva polovica obraza je bila mrtva

Ultrazvok

Play Episode Listen Later May 6, 2021 11:45


Zgodilo se je tako rekoč čez noč. Ko se je igralec, komik in podjetnik Rado Mulej zjutraj zbudil, se je počutil relativno dobro. Ob pogledu v ogledalo, pa se je zgrozil: »Leva polovica obraza je bila mrtva. Občutek je bil grozen!«. Takoj je poiskal zdravniško pomoč. Z Urgence so ga poslali na Nevrološko kliniko, od tam pa naprej na ORL – na Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Ljubljani. Diagnoza: delna pareza oziroma ohromelost obraznega živca. To je tudi tema tokratnega Ultrazvoka. V oddaji sodelujeta Rado Mulej in otorinolaringologinja prof. dr. Saba Battelino. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Rado Mulej

Intelekta
Sevanje pametnih naprav vpliva na vedenje molekul

Intelekta

Play Episode Listen Later May 4, 2021 48:35


Sodobne digitalne tehnologije so postale integralen del naših življenj in nepogrešljivo orodje, njihova vloga pa se je v letu pandemije le še močno povečala. Tudi postkoronsko okrevanje pomembno stavi na intenzivno nadaljnjo digitalizacijo, uvajanje novih digitalnih storitev, internet stvari in tako naprej. Število naprav in prenosov podatkov med njimi bo tako v prihodnje le še naglo naraščalo, gradila se bo tudi nova infrastruktura, ki bo ves ta digitalni promet omogočala. A da se pametne naprave lahko povezujejo med seboj in prenašajo podatke, seveda tudi sevajo. Zaradi njihove vseprisotnosti pa ni presenetljivo, da vse več ljudi skrbi tudi vpliv tega sevanja na naše zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija je že pred desetimi leti mikrovalovno sevanje mobilnih telefonov označila za potencialno rakotvorno, specifično zaradi povečanega tveganja za nastanek glioma, invazivne vrste možganskega tumorja. Raziskave vplivov mikrovalovnega sevanja so šele na začetku, a vendarle je že jasno, da določene učinke nedvomno imajo. Predvsem povečujejo rotacijsko energijo polarnih molekul, s tem pa v pomembni meri vplivajo na njihovo reaktivnost. Delujejo kot katalizator in pospešijo kemijske reakcije, ki bi sicer potekale mnogo počasneje. Tako denimo povečujejo sposobnost poznanih karcinogenov, da poškodujejo dnk in morda tako povečujejo možnost, da se rakava obolenja razvijejo. Pod njihovim vplivom se tudi proteini zvijejo drugače, kot bi se sicer, kar je eden ključnih procesov pri nastanku nevrodegenerativnem. O raziskavah mikrovalovnega sevanja, ki je le eno izmed številnih dejavnikov, ki smo jim v okolju danes izpostavljeni, so v Intelekti govorili prof. dr. Metka Filipič, vodja oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, izr. prof. dr. Urban Bren, vodja Laboratorija za fizikalno kemijo in kemijsko termodinamiko na mariborski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, in doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Foto: Pixabay/Geralt

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon
"To imam nekje v malih možganih", Tokrat na dlani - mali možgani

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon

Play Episode Listen Later Apr 22, 2021 9:57


Ste tudi vi že kdaj slišali koga reči ali pa sami komentirali: »Uuuu, samo malo, da razmislim, nekje v malih možganih imam shranjeno to informacijo?« S tem bržkone mislimo, da nekje v ozadju, saj tam, če gledamo z vidika velikih možganov, ležijo tudi naši mali možgani oziroma cerebelum. O njih se bomo pogovarjali z zdravnikom, mladim raziskovalcem na Nevrološki kliniki in dolgoletnim članom Slovenskega društva za nevroznanost Matejem Perovnikom. Bodite pripravljeni na šotor, črva, srp, prečne jame in drevo življenja. Se slišimo v četrtek ob 7.35. Pripravlja Mojca Delač.

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon

Ples hormonov, med katerim pride tudi do kakšnega hormonskega trka – tudi tako bi lahko opisali to, česa se bomo lotili v današnji oddaji Možgani na dlani. Šli bomo v porodno sobo in se poglobili v možgane nosečnice, ki rojeva. Sredi noči odteče voda, začnejo se popadki, sledi divja vožnja v porodnišnico. Nato bolečina v porodni sobi in olajšanje, ko se zasliši prvi dojenčkov jok. Tako nekako porod prikazujejo filmi. Kaj pa se dogaja v ozadju, v naših možganih? Odgovorimo v nadaljevanju. Andreja Gradišar je pripravila oddajo, s svojimi izkušnjami se ji bo pridružilo tudi pet mam in dr. Milica Gregorič Kramberger z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

Svetovalni servis
Multipla skleroza in COVID 19

Svetovalni servis

Play Episode Listen Later Jan 27, 2021 25:39


V zadnjem letu dni se je zaradi epidemije življenje precej spremenilo tudi za bolnike s kroničnimi boleznimi. Spremembe so se dotaknile tudi bolnikov z multiplo sklerozo, katerih zdravljenje se je moralo prilagoditi novim razmeram. Multipla skleroza kot nepredvidljiva bolezen osrednjega živčnega sistema je najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Gregor Brecl Jakob, doktor medicine, z Nevrološke klinike v Ljubljani, bo v oddaji predstavil tudi, kakšni so znaki te bolezni in kako v času epidemije poteka zdravljenje.

Svetovalni servis
Multipla skleroza

Svetovalni servis

Play Episode Listen Later Jul 29, 2020 28:19


Multipla skleroza je nepredvidljiva bolezen osrednjega živčnega sistema. Je najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih, pri obvladovanju te bolezni pa je pomembno njeno zgodnje prepoznavanje. O tem, kakšni so znaki te bolezni in kako poteka zdravljenje, bomo govorili v sredinem svetovalnem servisu. Na vprašanja bo odgovarjal Gregor Brecl Jakob, doktor medicine, z Nevrološke klinike v Ljubljani.

Radiovedni
Radiovedni: Kaj je sladoledni glavobol?

Radiovedni

Play Episode Listen Later Jul 23, 2020 4:08


Na Kitajskem so ga poznali že tri tisoč let pred našim štetjem, na Staro celino naj bi ga zanesel Marco Polo, čisto zares pa se imamo za prve gurmanske poizkuse s sladoledom zahvaliti Katarini Medičejski, ki ga je iz Italije v 16. stoletju prinesla v Francijo, in človeška sladoledna odisejada med okusi in teksturami se je začela. Toda ali ste vedeli, da je lahko sladoled kriv za čisto pravi glavobol? Dobili smo namreč to vprašanje: Zakaj nas lahko pri uživanju sladoleda začne boleti glava? Za ta tip bolečine obstaja celo čisto pravi izraz 'sladoledni glavobol' ali po angleško brain freeze. Po odgovor smo se obrnili na nevrologa v UKC Ljubljana dr. Igorja Riglerja, ki je vodja službe za urgentno nevrologijo na Nevrološki kliniki.

Frekvenca X
Radiovedni: Kaj je sladoledni glavobol?

Frekvenca X

Play Episode Listen Later Jul 23, 2020 4:08


Na Kitajskem so ga poznali že tri tisoč let pred našim štetjem, na Staro celino naj bi ga zanesel Marco Polo, čisto zares pa se imamo za prve gurmanske poizkuse s sladoledom zahvaliti Katarini Medičejski, ki ga je iz Italije v 16. stoletju prinesla v Francijo, in človeška sladoledna odisejada med okusi in teksturami se je začela. Toda ali ste vedeli, da je lahko sladoled kriv za čisto pravi glavobol? Dobili smo namreč to vprašanje: Zakaj nas lahko pri uživanju sladoleda začne boleti glava? Za ta tip bolečine obstaja celo čisto pravi izraz 'sladoledni glavobol' ali po angleško brain freeze. Po odgovor smo se obrnili na nevrologa v UKC Ljubljana dr. Igorja Riglerja, ki je vodja službe za urgentno nevrologijo na Nevrološki kliniki.

Podobe znanja
Maja Roškar: Ključen je odnos staršev in možnost odkritega pogovora

Podobe znanja

Play Episode Listen Later Jun 26, 2020 30:24


S koncem šolskega leta, ki je bilo letos še prav posebej stresno, se začenja za številne mlade tisto najbolj sproščeno obdobje v letu. Sproščeno druženje pa pri nas neredko povezujemo tudi z uživanjem alkohola. Nevrološke raziskave nam po eni strani sicer jasno kažejo, da se človeški možgani razvijajo še vse do sredine dvajsetih let, znano je tudi, da so učinki alkohola še prav posebej škodljivi za razvijajoče se možgane. A dejavniki, ki spodbujajo mlade k druženju s kozarcem v roki, so pogosto močnejši od opozoril o nevarnostih in tveganjih. Izsledki aktualnih raziskav o uživanju alkohola med mladimi so sicer spodbudni, številke se nekoliko znižujejo. A ker smo Slovenci pri pitju v svetovnem vrhu, je pred nami dejansko še kar dolga pot. Kateri so ključni dejavniki, ki lahko mlade spodbudijo ali odvrnejo od pitja alkohola in kakšen naj bo pri tem odnos odraslih, smo se v Podobah znanja pogovarjali s psihologinjo dr. Majo Roškar s Centra za proučevanje in razvoj zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Foto: iz osebnega arhiva M. Roškar

Svetovalni servis
Možganska kap spremeni življenje bolnikom in svojcem

Svetovalni servis

Play Episode Listen Later May 18, 2020 39:30


Možganska kap – en sam trenutek, ki pa lahko življenje bolnika in njegovih svojcev popolnoma spremeni. Prizadene lahko namreč govor, razumevanje, pisanje, branje, ukrade spomin, povzroči težave s sluhom, vidom, celo depresijo. Je tudi tretji vzrok umrljivosti in prvi vzrok invalidnosti pri odraslih. Zato v ponedeljkovem Svetovalnem servisu o dejavnikih tveganja, prvi pomoči ob možganski kapi in rehabilitaciji, z nami bo izr. prof. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med., specialistka nevrologinja s Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike (UKC Ljubljana).

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon

Se vam je že zgodilo, da ste se s partnerjem, prijateljem, sodelavcem spominjali nečesa izpred nekaj mesecev ali let, nato pa se sprli, saj ste se dogodka ali katere od njegovih podrobnosti spominjali različno? Če boste dobro poslušali današnjo oddajo Možgani na dlani, verjamemo, da do takšnih situacij ne bo več prihajalo. Razlog za to so namreč naši lažni spomini. O njih v nadaljevanju dr. Sanja Šešok, vodja nevropsihološke dejavnosti na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, prof. dr. Grega Repovš z ljubljanske filozofske fakultete, dr. Miha Hafner s pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Andreja Gradišar.

ARS humana
Osebnostne motnje

ARS humana

Play Episode Listen Later Dec 24, 2019 51:39


Svetovni splet je poln nasvetov, kako se vesti ob ljudeh z osebnostnimi motnjami in predvsem, kako “ravnati” z njimi. Množično obiskani spletni forumi ponujajo številne teme, v katerih svojci, bližnji, sedanji ali nekdanji partnerji delijo izkušnje in nasvete. Osebnostne motnje niso skrite v ustanovah in za štirimi stenami domov. Srečujemo jih lahko v odnosih z bližnjimi, sodelavci in prijatelji, pa se tega niti ne zavedamo. Največ pozornosti sta deležni mejna in nacisistična osebnostna motnja, pri čemer lahko z nekaj kliki odkrijemo še celo paleto osebnostnih motenj, ki jih v dobi družabnih omrežij morda preveč lahkotno pripisujemo praktično komur koli. V oddaji Ars humana se o stanju splošnega duševnega zdravja pogovarjamo z dr. Simonom Brezovarjem, specialistom klinične psihologije na Nevrološki kliniki v Ljubljani in avtorjem knjige Osebnostne motnje v teoriji in praksi. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/joshuaclifford123

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon
Funkcionalna nevrološka motnja

Možgani na dlani: nevron pred mikrofon

Play Episode Listen Later Oct 31, 2019 10:08


Se spomnite primera, ko ste kakšno stvar, ki jo sicer navadno opravite čisto avtomatsko, zaradi preveč pozornosti le stežka opravili? Na primer, ko ste zaradi občinstva zares razmišljali, kako boste kaj izpeljali? Podobno se lahko v okviru funkcionalne nevrološke motnje z nami poigrajo naši možgani s svojim sistemom pozornosti, pripoveduje dr. Biba Stanton, ki bo gostja tokratne epizode. V njej bomo od blizu spoznali motnjo, ki obsega cel spekter simptomov in ni povezana s kakšno strukturno poškodbo možganov, pač pa s spremenjenim funkcioniranjem našega živčnega sistema. Še več, šlo naj bi za drugo najpogostejšo kronično nevrološko motnjo. V svet možganov vas vabimo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.

Ime tedna
Osnovne stvari morajo ostati v domeni zdravnikov

Ime tedna

Play Episode Listen Later Oct 21, 2019 14:18


Simon Podnar, strokovni direktor Nevrološke klinike UKC Ljubljana, ki je s soavtorji v članku znanstvene revije Scientific reports dokazal, da je z običajnimi preiskavami krvi in uporabo algoritma strojnega učenja, mogoče postaviti diagnozo možganskega tumorja. Algoritem je med 15.000 krvnimi vzorci izluščil nekaj več kot 700 primerov z diagnozo možganskega tumorja.

Ultrazvok
Ključno je zgodnje prepoznavanje multiple skleroze

Ultrazvok

Play Episode Listen Later Jun 27, 2019 12:11


Valentina Kovačič, vzgojiteljica iz Vrhnike, je za multiplo sklerozo zbolela pred dobrimi desetimi leti. Gregor Selak iz Škofje Loke je kljub multipli sklerozi profesionalni paraplezalec. V oddaji Ultrazvok bosta spregovorila o svoji izkušnji z boleznijo. Dr. Alenka Horvat Ledinek s Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana pa nas bo seznanila z novimi potmi zdravljenja in obvladovanja multiple skleroze. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NIH Image Gallery/ Flickr/ Public domain

Frekvenca X
Vse živo, epilog: Je človek res krona stvarstva?

Frekvenca X

Play Episode Listen Later Apr 11, 2019 37:55


V epilogu serije Vse živo danes potujemo od časov Lucy pa do Homo Futurisa, zanimalo nas bo tudi, kaj je tisto, kar ljudi res dela – ljudi. Ljudje smo dolgo veljali za krono stvarstva oziroma krono evolucijskega razvoja. Danes je težko najti lastnosti, po katerih smo posebni. Živali uporabljajo orodja, imajo jezik z dialekti, svojo kulturo … Kaj popolnoma človeškega nam je torej še ostalo? Maja Ratej se je v sklepu serije odpravila na Biotehniško fakulteto v Ljubljani, kjer je potekala tretja javna debata Frekvence X v tej sezoni. Z njo so bili še fiziolog Marko Kreft in antropologinja Petra Golja z Biotehniške fakultete, nevrolog Zvezdan Pirtošek z Nevrološke klinike v Ljubljani in strokovni sodelavec Frekvence X biolog Matjaž Gregorič iz Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU.

danes kaj epilog vse ljubljani ljudje krona biotehni znanstveno sazu nevrolo zvezdan pirto maja ratej matja gregori
Ultrazvok
Distonija – nehoteno krčenje mišic

Ultrazvok

Play Episode Listen Later Jan 3, 2019 11:21


Nevrolog dr. Dejan Georgiev z Nevrološke klinike UKC Ljubljana skrbno spremlja neželene učinke operativnega posega, ki ga opravi pri bolnicah in bolnikih. Njegovo raziskovalno delo ni neopaženo in že odmeva tako doma kot v tujini. Dr. Georgiev zdravi bolnike z mišično distonijo. Najbolj trdovratne oblike bolezni skuša odpraviti z revolucionarnim, zahtevnim operativnim posegom – s tako imenovano globoko možgansko stimulacijo. Ta mnogim popolnoma spremeni življenje. Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: James Heilman. MD/ WikimediaCommons, cc

Sopotnik
Dr. Zvezdan Pirtošek

Sopotnik

Play Episode Listen Later Apr 4, 2018 45:26


Zvezdan Pirtošek je nevrolog na ljubljanski Nevrološki kliniki, zdravnik in raziskovalec, profesor in doktor medicine, predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti.

medicinski nevrolo zvezdan pirto
Znanost na cesti
Bolezni možganov: izziv za družbo in znanost

Znanost na cesti

Play Episode Listen Later Oct 5, 2016


doc. dr. Blaž Koritnik, Nevrološka klinika, UKCmoderatorka: Renata Dacinger