Podcasts about gilgame

Perde açıldı, 42 yıllık bir eser yeniden sahnede canlandı. Türk opera tarihindeki en önemli sanat olaylarından biri olarak gösterilen Gilgameş operası prömiyerini yaptı. 20. yüzyılın en büyük Türk bestecilerinden Ahmed Adnan Saygun'un eseri olan Gilgameş'i, İsanbul Devlet Opera Balesi'yle sahneye koyan İDOB Başrejisörü Caner Akın eserin hikayesini ve sahneye hangi duygularla taşındığını, Gilgameş'in bugüne verdiği mesajı Pencere'de anlattı. NEDEN PENCERE? Sinemadan müziğe, çizgi romandan dijital sanata, sokak oyunlarından uçurtma uçurmaya, gölge oyunlarından illüzyon gösterisine, tiyatrodan plastik sanatlara, romanlardan masallara, çocuk şarkılarından operaya, geçmişten bugüne, geleneklerden modern zamanlara kültür, sanat... Unutulmasınlar, kuşaktan kuşağa aktarılsınlar, diye... Zeynepgül Alp'le Pencere cumartesi 09.30, pazar 19.10'da NTVRadyo'da. Programın tüm bölümleri kaçıranlar ve tekrar dinlemek isteyenler için NTVRadyo'nun arşivinde (ntvradyo.com.tr) ve podcast platformlarında.

Bruno Mazzoni"Variazioni su un tema dato"Ana BlandianaDonzelli Editorewww.donzelli.itmentre il miracolo è proprio la separazione,l'istante in cui la polpa viva della parola si staccadalle ossa bianche, rinsecchitedel significato,e scopriamoche lo spirito ci ha sempre unitimolto più del sangue.L'idea di conseguire efficacia lirica attraverso un linguaggio di estrema economia si riconferma nel più recente volume di versi di Ana Blandiana, pubblicato in Romania nel 2018. Vengono qui evocati gli effetti perturbanti della perdita e della separazione dalla persona amata, in un quadro che vede un continuo intrecciarsi di concretezza e irrealtà, nel quale il gesto, quasi si trattasse di una sublime cerimonia, acquista un'aura simbolica accompagnata da numerosi riferimenti culturali. Di fatto, la separazione si dimostra impossibile: essa si è prodotta solo in apparenza, priva di effetti sull'intimità spirituale, il passaggio su questa terra essendo come un abito che si può dismettere o scambiare («Sapevo che è solo un abito»). Chiarita fin da subito l'inseparabilità, resta da definire il nuovo genere di legame, che oscilla di continuo fra un'apparente luminescenza e la sensazione di un'ombra inattingibile, pur nell'aspirazione a riscoprire ancora un nesso palpabile… Perché il legame possa sussistere occorre che esso superi la materialità, dal momento che «lo spirito ci ha sempre uniti/ molto più del sangue» («Come tra spirito e corpo»). Lo spazio dell'aldilà, misterioso in sé, offre insicurezze riferite al valore del tempo, amplificando in tal modo l'ansia che suggeriscono i componimenti egizi dell'Antico Regno o al pari i lamenti profferiti da Gilgameš. Gioia e sentimento tragico attraversano immutabili la storia: «Cosa è l'amore, se non l'impossibilità che siano separate due creature che non hanno deciso loro di stare assieme? […] E cosa è l'amore se non la legge universale di abolizione delle frontiere?» («Cosa è l'amore»).Ana Blandiana, nata a Timișoara nel 1942, è la poetessa rumena più nota nel mondo. La sua fama, accompagnata dalla rilevanza del suo impegno civile sia prima che dopo la caduta del regime di Ceaușescu, si è costruita attraverso una serie di volumi di versi e prosa fantastica che ne hanno definito la personalità letteraria. La sua opera, tradotta in venti lingue, è un'incessante meditazione sulla creazione artistica e sulla natura umana: la purezza e la caduta nel peccato, la morte e la sopravvivenza, l'amore come aspirazione all'assoluto e insieme fuga dalla materialità conferiscono una dimensione sovratemporale alla sua voce lirica. IL POSTO DELLE PAROLEascoltare fa pensarewww.ilpostodelleparole.itQuesto show fa parte del network Spreaker Prime. Se sei interessato a fare pubblicità in questo podcast, contattaci su https://www.spreaker.com/show/1487855/advertisement

Mes chers camarades, bien le bonjour ! Hercule, Jason, Ulysse, Achille, Persée, Roland, Arthur, Merlin, Jeanne d'Arc et Mulan : on en a vu des héros et héroïnes historiques, semi-légendaires voire carrément mythologiques ! Mais si je vous disais qu'il existe une histoire écrite, pas orale, et pourtant tellement ancienne qu'elle fait passer l'Iliade, l'Odyssée et même la Bible pour des textes récents ? Une aventure qui a marqué la pensée de toute la Mésopotamie antique pendant environ 2 millénaires ! Et c'est pas rien, puisqu'il s'agit de l'Épopée de Gilgameš, peut-être l'un des héros les plus badass et impressionnants de la mythologie, capable de défier même les dieux !Bonne écoute ! Become a member at https://plus.acast.com/s/notabenemovies. Hébergé par Acast. Visitez acast.com/privacy pour plus d'informations.

Compiendo un tuffo nel passato fino alle origini della civiltà, nell'antica terra mesopotamica, ecco apparire davanti a voi Gilgameš, re di Uruk.E con lui dalle nebbie del tempo sbuca Nicola, con la sua consueta recensione. Oggi vi presento l'opera considerata come il primo poema epico dell'umanità: L'epopea di Gilgameš. Il suo autore è purtroppo ignoto, ma il poema nella sua forma contemporanea è stato curato da Nancy Katharine Sandars, importante archeologa britannica. Adelphi ne ha pubblicato la versione italiana, tradotta da Alessandro Passi, nel 1986.La ricostruzione del poema non è stata affatto facile: inciso su molteplici tavolette di argilla, esso è stato rinvenuto nell'epoca d'oro degli scavi archeologici, a metà dell'Ottocento. In origine era frammentato in cinque poemi sumerici, ma in seguito il testo è stato unificato in un'unica narrazione tra il 1600 e il 1100 a.C..Giungiamo ora alle tre ottime ragioni per leggerlo. Innanzitutto essendo un poema epico la storia narrata è un perfetto miscuglio di avventura allo stato puro, di morale e di tragedia. In questo senso non è per nulla diverso dai poemi omerici o dai grandi cicli bretoni e carolingi che tutti ben conosciamo. A questo proposito, per i grandi appassionati di storia e comparatistica questa lettura si rivelerà una vera e propria miniera d'oro: infatti quest'opera non ha solamente influenzato i poemi omerici, ma vi si trovano forti similitudini anche nella narrazione biblica cristiana ed ebraica. Infine, leggere il poema significa entrare in contatto con le origini della civiltà e dell'umanità stessa.Cosa ci racconta L'epopea di Gilgameš? Il poema narra le eroiche imprese di Gilgameš, presunto re di Uruk vissuto verso il 2700 a.C. e in seguito divinizzato. Presentato all'inizio del racconto come per un terzo uomo (da parte di padre) e per due terzi dio (da parte di madre, la dea Ninsun), l'eroe da quest'ultima ha ereditato grande bellezza, forza e irrequietezza, dal primo la mortalità. L'epopea narra la preoccupazione del giovane re con la sua condizione di mortale, che lo condurrà a compiere un lungo viaggio in cerca del suo rimedio: la conoscenza e la vita eterna. In origine solo, Gilgameš conoscerà presto Enkidu (l'uomo creato dagli dèi con dell'argilla), che diventerà il suo migliore amico e compagno di avventure. I due viaggeranno a lungo affrontando nemici vari, tra i quali il Gigante Humbaba, ma soprattutto sconfiggeranno il Toro del Cielo, inviato dalla dea Ištar a devastare la Mesopotamia dopo che Gilgameš aveva rifiutato le sue avances, addirittura canzonandola. Il viaggio alla ricerca dell'immortalità condurrà Gilgameš fino a Utnapištim, unico sopravvissuto al Diluvio e protetto del dio Ea, il quale conosce il segreto degli dèi e condivide questa conoscenza con l'eroe, rivelandogli dove si trova la pianta che dona eterna giovinezza.Il primo poema epico dell'umanità affonda dunque le sue radici in una delle questioni più antiche e permeanti della vita umana: il rapporto con la morte. Sin dalle sue origini possiamo vedere come la produzione letteraria umana si sia concentrata sul tema della morte e della memoria. I problemi che affliggono il giovane re Gilgameš non sono dunque poi così diversi dai problemi che possono affliggere la nostra contemporaneità. Cosa succederà dopo la nostra morte? Qualcuno si ricorderà di noi? Verremo dimenticati? Non sarebbe meglio allora vivere eternamente, così da non perdere i propri cari? Il viaggio epico compiuto dal nostro eroe è un viaggio alla ricerca di queste risposte, con una soluzione che forse non è così banale come può sembrare a prima vista. Certo è, che in qualche modo, direttamente o indirettamente, Gilgameš ha ottenuto la risposta che cercava: la sua fama e la sua leggenda lo hanno reso un eroe immortale dell'umanità, e le sue gesta continuano a essere tramandate di generazione in generazione, fino a voi, i suoi lettori moderni.

Dnes sa prenesieme v čase až k samým počiatkom civilizácie a zistíme, že ľudia v treťom tisícročí pred naším letopočtom sa od nás až tak veľmi neodlišovali. Aj oni snívali o moci, o moci v akejkoľvek forme, a túžili po nesmrteľnosti. Epos o Gilgamešovi je považovaný za najstaršie zachované literárne dielo ľudstva. ​​Túto epizódu Schooltagu ti prináša slovenský operátor 4ka. Jediná štvorka, ktorá ťa v škole nebude mrzieť. Mimochodom, vieš, čo ťa čaká po vydarenej maturite? Sloboda. No slobodu si môžeš vyskúšať aj dnes. V 4ke môžeš skúsiť ktorýkoľvek paušál SLOBODA na prvých 30 dní len za symbolické 4 eurá a vybrať si tak podľa seba - je štyri, či potrebuješ nekonečné dáta, alebo kopec minút na telefonovanie. Stačí si ho objednať cez e-shop na 4ka.sk. 4ka myslí na všetkých - štvorkárov aj jednotkárov. Choď na 4ka.sk, kde nájdeš pre seba a tvojich kamošov ďalšie výhodné ponuky. Viac info: www.schooltag.sk alebo instagram.com/hashtag.sk

Dnes sa prenesieme v čase až k samým počiatkom civilizácie a zistíme, že ľudia v treťom tisícročí pred naším letopočtom sa od nás až tak veľmi neodlišovali. Aj oni snívali o moci, o moci v akejkoľvek forme, a túžili po nesmrteľnosti. Epos o Gilgamešovi je považovaný za najstaršie zachované literárne dielo ľudstva. Tento podcast ti prináša online magazín Hashtag.sk Viac info: https://www.schooltag.sk/ https://www.instagram.com/schooltag.sk/

Mitoj estas nova podkasto de la Kompanio. Ĉi tie Carlos rakontos al ni pri la mesopotamia reĝo, Gilgameŝ, kaj ties vojaĝo tra la konata mondo por trovi eternecon kaj tiel neniam forgesi sian amatan amikon. Venontfoje, ni konos novan miton, heroon, aŭ legendon. FONTO: The Epic of Gilgamesh, tradukita en la anglan de Maureen Gallery Kovacs, 1998 ---------------------------------- Apogu nin ĉe Patreon www.patreon.com/lakompanio #esperanto #podkasto #mitologio #gilgamesh

Predstave tekmovalnega programa Borštnikovo srečanje pričajo o moči slovenskega gledališča v tem kritičnem civilizacijskem in družbenopolitičnem trenutku, je povedala selektorica Nika Leskovšek, ki si je v poldrugem letu ogledala 210 gledaliških dogodkov. Ta osrednji gledališki festival pri nas bo drevi odprla plesna uprizoritev angleškega koreografa Akrama Khana Prelisičiti hudiča, ki jo navdihuje starosumerski Ep o Gilgamešu, v izvedbi plesne skupine Akram Khan Company. V oddaji tudi o filmskem spektaklu, premieri dokumentarnega filma o osvojitvi naslova evropskih prvakov v košarki leta 2017. Film v režiji in po scenariju Gorana Vojnoviča bodo drevi prikazali na največjem filmskem platnu v največji kinematografski dvorani v Sloveniji v dvorani Stožice. Ustvarjalci si želijo, da bi največji športni uspeh še enkrat doživeli v čim širšem krogu ljudi vseh starosti in iz vseh krajev Slovenije. Odpravili se bomo po poteh Rdečih revirjev, mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti, ki so ga pripravili v Zasavju. Napovedali bomo premiero opere za otroke Veveriček posebne sorte, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani.V dvorani Stožice pa filmski spektakel o osvojitvi naslova evropskih prvakov v košarki leta 2017Predstave tekmovalnega programa Borštnikovo srečanje pričajo o moči slovenskega gledališča v tem kritičnem civilizacijskem in družbenopolitičnem trenutku, je povedala selektorica Nika Leskovšek, ki si je v poldrugem letu ogledala 210 gledaliških dogodkov. Ta osrednji gledališki festival pri nas bo drevi odprla plesna uprizoritev angleškega koreografa Akrama Khana Prelisičiti hudiča, ki jo navdihuje starosumerski Ep o Gilgamešu, v izvedbi plesne skupine Akram Khan Company. V oddaji tudi o filmskem spektaklu, premieri dokumentarnega filma o osvojitvi naslova evropskih prvakov v košarki leta 2017. Film v režiji in po scenariju Gorana Vojnoviča bodo drevi prikazali na največjem filmskem platnu v največji kinematografski dvorani v Sloveniji v dvorani Stožice. Ustvarjalci si želijo, da bi največji športni uspeh še enkrat doživeli v čim širšem krogu ljudi vseh starosti in iz vseh krajev Slovenije. Odpravili se bomo po poteh Rdečih revirjev, mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti, ki so ga pripravili v Zasavju. Napovedali bomo premiero opere za otroke Veveriček posebne sorte, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Từ năm 1922 đến năm 1934, nhà khảo cổ học người Anh Leonard Woolley đã phát hiện và khai quật một di chỉ cổ đại ở miền nam Iraq. Kiểm tra niên đại của carbon phóng xạ 14 cho thấy sự khởi đầu của nền văn minh này có thể bắt nguồn từ 4500 năm TCN, và kết thúc vào 2000 năm TCN, sau đó là nền văn minh Babylon thành lập. Tấm đất sét cổ nhất có chữ hình nêm được tìm thấy ở đây có niên đại khoảng 5.600 năm tuổi. Đây là nền văn minh lâu đời nhất từng được phát hiện: Nền văn minh Sumer. Những vị vua của người Sumer Một trong những văn vật nổi tiếng nhất được khai quật là hơn chục tấm đất sét có khắc chữ hình nêm ghi lại “Danh sách những vị vua của người Sumer”. Theo danh sách này, sau Sáng thế ký, các vị Thần đã phái một số vị vua đến để cai trị nhân gian. Các vị vua trong danh sách vua đã cai trị trong một thời gian rất dài. Trong số 8 vị vua trước Đại hồng thủy, vị vua ngắn nhất cũng trị vì 18.600 năm. Tám vị vua trị vì trong thời gian tổng cộng 241.200 năm. "Danh sách những vị vua của người Sumer" cũng bao gồm tên của các vị vua cổ đại sau trận Đại hồng thủy, một số trong số đó đã được các thế hệ sau xác nhận là có thật, điều này xác minh tính xác thực của "Danh sách những vị vua của người Sumer". Một trong số các vị vua đó là Enmebaragesi, vua của thành bang Kish của người Sumer vào khoảng năm 2.800 TCN, theo "Danh sách những vị vua của người Sumer", ông đã trị vì trong 900 năm. Các nhà khảo cổ đã phát hiện tên của ông được khác trên mảnh vỡ của một chiếc bình ở Nippur, điều đó xác nhận rằng ông là một nhân vật có thật trong lịch sử. Ông cũng là vị vua Sumer có niên đại sớm nhất được biết đến. Một vị vua Sumer khác mà các nhà khảo cổ có thể xác nhận rằng từng tồn tại là Gilgamešh. Các nhà khảo cổ tin rằng ông trị vì từ khoảng 2.700 TCN đến khoảng 2.600 TCN. Vua Gilgamesh đã trị vì trong 126 năm. Các văn vật liên quan ghi lại rằng Gilgamesh là một vị vua nửa người nửa Thần. Ông có ⅔ huyết thống của Thần, có trí tuệ và sức mạnh của Thần, nhưng không có tuổi thọ của Thần. --- Send in a voice message: https://anchor.fm/tu-dien-lich-su/message

Mesopotamia (del Mesopotamia ‘tierra entre dos ríos’, es el nombre por el cual se conoce a la zona del Oriente Próximo ubicada entre los ríos Tigris y Éufrates, si bien se extiende a las zonas fértiles contiguas a la franja entre ambos ríos, y que coincide aproximadamente con las áreas no desérticas del actual Irak y la zona limítrofe del norte-este de Siria. El término alude principalmente a esta zona en la Edad Antigua que se dividía en Asiria (al norte) y Babilonia (al sur). Babilonia (también conocida como Caldea), a su vez, se dividía en Acadia (parte alta) y Caldea (parte baja). Sus gobernantes eran llamados patesi. Los nombres de ciudades como Ur o Nippur, de héroes legendarios como Gilgameš, del Código Hammurabi, de los asombrosos edificios conocidos como zigurats, provienen de Mesopotamia Antigua. Y episodios mencionados en la Biblia o en la Torá, como los del diluvio universal o la leyenda de la Torre de Babel, aluden a hechos ocurridos en esta zona. La historia de Mesopotamia está dividida en 5 etapas: periodo sumerio, Imperio acadio, Imperio babilónico, Imperio asirio e Imperio neobabilónico. El sistema social estaba ligado a la economía, por lo que no había castas ni estratificación, solo diferenciación en las posiciones económicas. La economía de Mesopotamia se basaba en la agricultura y la división de tierras de la siguiente forma: Sector estatal o público: propiedad del templo y el palacio, como propiedad del dios, y tenía como objetivo la producción para sustento del templo y el personal ( escribas, sacerdotes y administrativos) y eran trabajadas por campesinos influenciado bajo cohesión física-ideológica, los cuales eran remunerados con raciones de cebada, lana y aceite para iluminación e higiene y varían cantidades según edad y sexo. Sector privado: eran tierras de propiedad comunal y privadas, administradas por macrofamilias a cambio de tributo. ​ También podían encontrarse las siguientes distinciones socio-económicas dentro de la población, lo cual estaba sujeto a su nivel de dependencia o independencia económica: Mezquinos: se trataba de ciertos sectores que podían vivir solamente de su trabajo corporal y el cultivo de sus parcelas. Pertenecen a los grupos sociales más débiles debido a que se encuentran socialmente desprotegidos y son súbditos del rey (responsable del templo). ​ Hombres: son ciudadanos con posibilidad de acceder a la tierra. Están ligados a la actividad palaciega, propietarios de parcelas, escribas o funcionarios que han conseguido acumular el capital para la explotación de las tierras. Esclavo/siervos: se trata de personas que tenían deudas con el palacio y eran siervos voluntarios para su saldo o guerreros enemigos cautivos.

Our Season Two Finale is one of the oldest stories in the book, the Epic of Gilgamesh. From dangerous adventures to journeys of self discovery, this story is, quite literally, epic! Join Guest Host Luke Blaylock and Host Talia Smith as they discuss how “a tale as old as time” can leave you on the edge of your seat thousands of years later. Resources:Podcast Links: https://linktr.ee/onceuponatimepod Support Our Guest Host: Luke Blaylock @theblaylockUK (Twitter) @the_absolute_blaylock (instagram) Luke Blaylock (youtube)Support Our Featured Artist: Jesse Lentz on Instagram @pb_and_plushie and @theoysterstitch …Penn State Digital Collection, Near East & Babylonian Sections CollectionThe Epic of Gilgamesh English version by N K Sanders (1960) The Epic of Gilgamesh translation by Andrew George (1999)..."Uruk," Khan Academy Myths From Mesopotamia translation by Stephanie Dalley (1989)Mesopotamia The invention of the city by Gwendolyn Leick (2001)“Back to the Cedar Forest: The beginning and end of Tablet V of the Standard Babylonian Epic of Gilgameš” by Farouk N H Al-Rawi and Andrew George Queer as Fact - The Epic of Gilgamesh on Stitcher, PodcastGreat Voyages: Gilgamesh: Journeys to the End of the World by Steve Tinney, YouTubeBaba Brinkman - Gilgamesh, YoutubeThe Epic of Gilgamesh – Thug Notes Summary & Analysis, YoutubeThe Epic of Gilgamesh: Crash Course World Mythology #26, YoutubeMesopotamia: Crash Course World History #3, YoutubeSupport the show (https://www.buymeacoffee.com/OnceUponATimePC)

Ilgi and Selim explain their collaborative project to document and eventually publish an important group of texts from Turkish-sponsored excavations at Sippar in the late 19th century. They discuss the number and content of these tablets, and how they came to Istanbul. What are the project’s aims and what progress has been made so far? 5:07 About the Project5:47 Why Sippar?7:27 About the tablets9:25 How they came to Istanbul13:15 Results and further goals18:45 Wider dissemination20:56 Mesopotamia in schools Sevin Kutlu and Teoman Duralı's translation based on N.K. Sandars's translation: Gılgamış Destanı (The Gilgamesh Epic)Muazzez İlmiye Çığ, Gilgameş. Tarihte İlk Kral Kahraman (Gilgamesh. The First Hero King in History)Sait Maden, Gılgamış Destanı (The Gilgamesh Epic)Orhan Suda's translation of Jean Bottéro's translation, Gılgamış Destanı. Ölmek İstemeyen Adam (The Gilgamesh Epic. The Man Who Does Not Want To Die)Muzaffer Ramazanoğlu, 2010, Gılgamış Destanı (The Gilgamesh Epic) ilgigercek (at) bilkent.edu.trselimferruh.adali (at) asbu.edu.trMusic by Ruba HillawiWebsite: http://wedgepod.orgYouTube: https://www.youtube.com/channel/UCSM7ZlAAgOXv4fbTDRyrWgw Email: wedgepod@gmail.com Twitter: @wedge_pod Patreon: http://Patreon.com/WedgePod

Samo Kovalčík je hudobník (Zabiť Františka).​ Čítal Epos o Gilgamešovi ‒ úryvok z II. tabuľky, báseň Stará z knihy Ahoj krv, ktorú napísal Vlado Janček, báseň Pieseň v krvi, ktorú napísal Jacques Prévert, báseň Odkaz v topánke, ktorú napísal Ivan Štrpka, báseň Ja, ktorú napísal Ivan Krasko, a báseň Na samém konci, ktorú napísal J. H. Krchovský.

Sumeri, Assiri, Babilonesi, Ittiti, Ebrei, Fenici ed Egizi: a questi popoli dobbiamo tante innovazioni cruciali che hanno portato allo sviluppo della civiltà occidentale, come la scrittura, le città e i primi codici di leggi. Oggi ripercorriamo in 10 punti la loro storia in un viaggio ricco di sorprese: ad esempio, sapete chi furono i primi bioterroristi della storia? Non vi resta che scoprirlo... TESTI CITATI 1) 'Sapiens. Da animali a dèi' di Yuval Noah Harari: https://amzn.to/3lRLGaB (versione ebook: https://amzn.to/3gsJRjH) 2) 'L'epopea di Gilgameš': https://amzn.to/2L8HhDD 3) 'Il mondo scritto' di Martin Puchner: https://amzn.to/2T4wpY5 (versione ebook: https://amzn.to/3lWft2t) TESTI CONSIGLIATI 1) 'Antico Oriente. Storia, società, economia' di Mario Liverani: https://amzn.to/36KJkpJ 2) 'L'antico Egitto. Storia di un impero millenario' di Toby Wilkinson: https://amzn.to/2VGEd3N INDICE DELLA PUNTATA 0:00 - 9:00 : Introduzione 9:00 - 14:00 : 1) Le origini degli Indoeuropei 14:00 - 17:53 : 2) Le origini della scrittura 17:53 - 21:23 : 3) Sumeri e Accadi 21:23 - 24:32 : 4) Assiri 24:32 - 28:55 : 5) Babilonesi 28:55 -34:04 : 6) Ittiti 34:04 - 40:07 : 7) Egizi parte I (fino al Secondo Periodo Intermedio) 40:07 - 43:47 : 8) Egizi parte II 43:47 - 47:14 : 9) Ebrei 47:14 - 50:50 : 10) Fenici 50:50 - 51:56 : Conclusione SEGUICI E ASCOLTACI ANCHE SU: Instagram: https://www.instagram.com/i_cavernicoli/ Facebook: https://www.facebook.com/ICavernicoli/ YouTube: https://www.youtube.com/channel/UC0K7ULUh3sIb9z5FDcWblmg?view_as=subscriber Spotify: https://open.spotify.com/show/2YFhi4C0SqcwEWrWdT4WEm Spreaker: https://www.spreaker.com/user/13221905 Anchor: https://anchor.fm/i-cavernicoli

TÉMA: hledání nesmrtelnosti, MOTIVY: hrdinské přátelství, marnost lidského snažení FORMA: poezie DRUH: Epika ŽÁNR: epos/ epická báseň KOMPOZIČNÍ VÝSTAVBA - v babylónské verzi původně 12 tabulek, v sumersk é 5 oddělených příběhů, strofy, verše, volby verš DĚJ: stavba Uruku - setkání s Enkiduem - svržení Chumbaby - souboj s nebeským býkem - smrt Enkidua - výprava za Uta-napištim - získání a ztráta rostliny - návrat do Uruku ČASOPROSTOR: město Uruk (leželo by v dnešním Turecku), 2500 př. N. L. První ústní příběhy, 1700 zaznamenáno písemně, 1200 ustálený epos - zapisuje Sin-Leque-Unini (někdy také jako Sín-léké-uníní) HLAVNÍ POSTAVY: Gilgameš 1/3 člověk, 2/3 bůh a Enkidu - divoký člověk (také stvořený bohy), dlouhé vlasy, silný (v souboji s Gilgamešem zvítězí) VEDLEJŠÍ POSTAVY šenkýřka bohů Siduri - helénistická filozofie Uršanabi - převozník přes vody mrtvých, lodivod Uta-napiště, Uta-napišti - nesmrtelný člověk, přežil potopu, Ištar - (babyl., sumersky Innana - často titulována jako panna svatá Innana) - bohyně plodnosti, sestra Ereškigal v podsvětí (dodatek Sestup Ištar do podsvětí), hlavní trojice bohů mezopotámského pantheonu: An - bůh nebes, ochránce a zřizovatel Uruku, otec Ištary, Enlil - bůh země Ea - bůh moudrosti a vod, správce cedrového lesa (uváděn jako obr) Chumbaba (asyrsky, babyl. Chuvava), Šamchat - doslovně znamená bujará, nevěstka, která se 6 dnů a 7 nocí (6 dní a 7 nocí měl vzhůru zůstat také Gilgameš, aby získal věčný život) oddávala rozkoším s Enkiduem, Šamaš - bůh slunce (srov. Hélios), osobní Gilgamešův ochránce (rozpoutal 8 větrů proti Chuvavovi), sám se podílel na jeho vzniku, VYPRÁVĚCÍ POSTUP: chronologický VYPRAVĚČ heterodiegetický, extradiegetický - vševědoucí - er-forma TYPY PROMLUV: přímá řeč TROPY přirovnání, epiteton ornanc FIGURY amplifikace, inverze DODATKY: Atrachasis - příjmení Uta-napištiho, Sestup Ištary do podsvětí, Gilgameš a Agga - vítězství nad kišským králem Aggou, Gilgameš a Chuvava - podrobnější popis souboje LITERÁRNĚ-HISTORICKÝ KONTEXT redaktor/autor babylonský kněz Sin-leque-unini, epos často považován za nejstarší literární památku, 1. Sumerská verze - 5 oddělených příběhů (Sumerská civilizace 4000 - 2000 př n l), příchod semitského obyvatelstva: Akkadská verze (Akkadská říše 2300- 2100 př n l) - snaha spojit všechny skladby do uceleného mýtu, 1700 písemně, 1200 ustálená verze - Sin-leque-unini PODOBNÁ DÍLA - syropalestina: Starý zákon (zejména kniha Genesis) babylon: Chammurapiho zákoník, pohádky Tisíce a jedné noci - původně z indie, rámcová kompozice, heterodiegetický intradiegetický vypravěč (vypráví příběhy, ve kterých sám neúčinkuje), obohaceno perskou tradicí, přes Egypt se dostává do Evropy, poprvé Epos o Gilgamešovi Znovu vychází jako Das babylonische Nimrodepos - domněnka návaznosti na biblického hrdinu Nimroda

Ep o Gligamešu naj bi nastal pred štiri tisoč leti, nekaj stoletij pred hebrejskimi bibličnimi besedili. Dvanajst klinopisnih tablic vsebuje motive, ki so zelo podobni bibličnim, denimo opis vesoljnega potopa. O primerjavi med epom o Gilgamešu in biblijo se je Peter Frank pogovarjal z biblicistom dr. Marjanom Peklajem.

Žádní dva lidé nejsou zcela stejní, ale něco mají přece jenom společné. A to napříč letopočty.

Nobenega dvoma ni, da imamo ljudje radi zgodbe in da imajo določene zgodbe, določene knjige še prav poseben vpliv. Kot pokaže v knjigi Napisani svet nemški komparativist in filozof, sicer predavatelj primerjalne književnosti na Harvardu, pa lahko literatura tudi povsem neposredno usmerja tok zgodovine. Napisani svet predstavi šestnajst zgodb, ki segajo od najstarejšega literarnega besedila Epa o Gilgamešu, prek ključne vloge, ki jo je imela Iliada pri Aleksandrovem osvajanju sveta, vse do sveta sodobnih prodajnih fenomenov, kot je denimo saga o Harryju Potterju. Naj gre za Šeherezado ali afriški ep Sundžata, za vlogo Benjamina Franklina pri vzponu tiska ali za katero drugo veliko revolucijo v širjenju pisane besede, Napisani svet vedno znova preseneti s kakim nepoznanim, a poljudno predstavljenim koščkom iz bogate zakladnice nenavadnih srečanj med literaturo in zgodovino.

Glosa Terezy Semotamové: Báseň nemá pohlaví. Olga Stehlíková debatuje s publicisty a kritiky Kateřinou Kadlecovou a Janem M. Hellerem o projektu Gilgameš Štěpána Kučery.Všechny díly podcastu Reflexe: Literatura! můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Co má společného Epos o Gilgamešovi, Bible, Komunistický manifest, Ústava Spojených států a Harry Potter? Podle literárního historika Martina Puchnera dokázaly všechny ovlivnit a utvářet celé národy i dějiny, což sugestivně dokazuje ve své knize Svět ve slovech.

Abonma Borštnik je serija desetih epizod in del vso sezono trajajočega projekta Abonma. V vsaki od desetih epizod v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 53. Festivala Borštnikovo srečanje. Gilgalovanje spremljajo: Lina Akif, študentka igre, Nika Bezeljak, režiserka, Zala Dobovšek, selektorica 53. Festivala Borštnikovo srečanje, Eva Nina Lampič, režiserka, Minca Lorenci, igralka, in Timotej Novaković, študent igre. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Produkcija: Moment, GT22 GILGALOVANJE po motivih Epa o Gilgamešu Režija: Tjaša Črnigoj Prevajalca: Mirko Avsenak, Andrew George Kostumografinja: Tijana Todorović Oblikovalec zvoka in glasbe: Aleš Zorec Tehnični vodja: Grega Mohorčič Izvršna producentka: Anja Pirnat Produkcija: Gledališče Glej Igrata: Rok Kravanja, Andraž Jug Ep o Gilgamešu je nasta(ja)l v drugem tisočletju pred našim štetjem v Mezopotamiji. Prva znana različica epa naj bi nastala kot nekakšen slavospev Gilgamešu, junaškemu vladarju, ki se z vojaškim bojnim pohodom ter iskanjem telesne nesmrtnosti postavlja po robu bogovom in smrti; usodi, ki so jo bogovi namenili ljudem. Toda Ep o Gilgamešu se je skozi čas spreminjal in razvijal. Temu naj bi botrovali preobrati v družbi in spremenjen odnos ljudi do bogov. Tako je bila v kasnejši različici, ki danes velja za standardno, Gilgameševa zgodba postavljena v popolnoma nov kontekst z drugačnimi poudarki. Postavljena je bila v pripovedni okvir nekakšne avtobiografije v tretji osebi, ki ji je bila med drugim dodana tudi Gilgameševa smrt. Zdi se, da standardna različica pravzaprav govori o Gilgameševem umiranju in da se poglablja v vprašanja o strahu pred smrtjo ter tudi o tem, kaj je tisto, kar v življenju resnično šteje, takrat ko zremo smrti v obraz. Vprašanja, s katerimi se lahko poistoveti vsak človek. – Obenem pa Ep o Gilgamešu verjetno prav zaradi vijugaste poti svojega nastanka mestoma še vedno ohranja duh nekakšne hvalnice junaškemu vladarju! V samem telesu besedila je torej zapisana nekakšna razcepljenost med gilgameševsko junaško upornostjo proti smrti in njegovim človeškim soočanjem s smrtjo! Zdi se, da Ep o Gilgamešu na nek način upoveduje Gilgameševe junaške maske ravno zato, da bi jih lahko "razkrinkal". Tako besedilo (p)ostaja nekakšen poligon junaških mask, ki jih Gilgameš navleče nase, jih je nato prisiljen sneti in za njimi tudi joče – zato da bi lahko na koncu sprejel svojo smrt(nost) in postal (zgolj) človek med ljudmi. Gilgalovanje je dogodek; nekakšen objokovalski ritual; obredno naricanje in žalovanje za gilgameševskimi junaškimi maskami. Dva performerja, dva igralca, dva posameznika eden za drugega, eden v podporo drugemu in tudi eden na račun drugega uprizarjata svoje lastne gilgameševske maske; da bi se v svoji upornosti utrudile in bi jih lahko pokopala ter za njimi odžalovala. V imenu zrenja smrti v obraz. Skozi epsko pesem pa do svoje lastne kože; skozi smeh pa do krikov ranjenih živali; skozi lastno telo pa do stika s telesnostjo drugega. Gilgalovanje je ples s smrtjo!

Abonma Borštnik je serija desetih epizod in del vso sezono trajajočega projekta Abonma. V vsaki od desetih epizod v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 53. Festivala Borštnikovo srečanje. Gilgalovanje spremljajo: Lina Akif, študentka igre, Nika Bezeljak, režiserka, Zala Dobovšek, selektorica 53. Festivala Borštnikovo srečanje, Eva Nina Lampič, režiserka, Minca Lorenci, igralka, in Timotej Novaković, študent igre. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Produkcija: Moment, GT22 GILGALOVANJE po motivih Epa o Gilgamešu Režija: Tjaša Črnigoj Prevajalca: Mirko Avsenak, Andrew George Kostumografinja: Tijana Todorović Oblikovalec zvoka in glasbe: Aleš Zorec Tehnični vodja: Grega Mohorčič Izvršna producentka: Anja Pirnat Produkcija: Gledališče Glej Igrata: Rok Kravanja, Andraž Jug Ep o Gilgamešu je nasta(ja)l v drugem tisočletju pred našim štetjem v Mezopotamiji. Prva znana različica epa naj bi nastala kot nekakšen slavospev Gilgamešu, junaškemu vladarju, ki se z vojaškim bojnim pohodom ter iskanjem telesne nesmrtnosti postavlja po robu bogovom in smrti; usodi, ki so jo bogovi namenili ljudem. Toda Ep o Gilgamešu se je skozi čas spreminjal in razvijal. Temu naj bi botrovali preobrati v družbi in spremenjen odnos ljudi do bogov. Tako je bila v kasnejši različici, ki danes velja za standardno, Gilgameševa zgodba postavljena v popolnoma nov kontekst z drugačnimi poudarki. Postavljena je bila v pripovedni okvir nekakšne avtobiografije v tretji osebi, ki ji je bila med drugim dodana tudi Gilgameševa smrt. Zdi se, da standardna različica pravzaprav govori o Gilgameševem umiranju in da se poglablja v vprašanja o strahu pred smrtjo ter tudi o tem, kaj je tisto, kar v življenju resnično šteje, takrat ko zremo smrti v obraz. Vprašanja, s katerimi se lahko poistoveti vsak človek. – Obenem pa Ep o Gilgamešu verjetno prav zaradi vijugaste poti svojega nastanka mestoma še vedno ohranja duh nekakšne hvalnice junaškemu vladarju! V samem telesu besedila je torej zapisana nekakšna razcepljenost med gilgameševsko junaško upornostjo proti smrti in njegovim človeškim soočanjem s smrtjo! Zdi se, da Ep o Gilgamešu na nek način upoveduje Gilgameševe junaške maske ravno zato, da bi jih lahko "razkrinkal". Tako besedilo (p)ostaja nekakšen poligon junaških mask, ki jih Gilgameš navleče nase, jih je nato prisiljen sneti in za njimi tudi joče – zato da bi lahko na koncu sprejel svojo smrt(nost) in postal (zgolj) človek med ljudmi. Gilgalovanje je dogodek; nekakšen objokovalski ritual; obredno naricanje in žalovanje za gilgameševskimi junaškimi maskami. Dva performerja, dva igralca, dva posameznika eden za drugega, eden v podporo drugemu in tudi eden na račun drugega uprizarjata svoje lastne gilgameševske maske; da bi se v svoji upornosti utrudile in bi jih lahko pokopala ter za njimi odžalovala. V imenu zrenja smrti v obraz. Skozi epsko pesem pa do svoje lastne kože; skozi smeh pa do krikov ranjenih živali; skozi lastno telo pa do stika s telesnostjo drugega. Gilgalovanje je ples s smrtjo!

DOMENICA 23 APRILE 2017 ORE 18Cosa accade a Tempo di Libri.Ecco i 12 selezionati in corsa per il Premio Strega.Il Classico di Saverio, con L'epopea di Gilgameš.Clara Mazzarella con Paolo Cognetti in occasione del BookCity Milano 2016, presentano Le otto montagne, candidato al Premio Strega 2017.Milena Miranda con Dino Falconio, notaio e scrittore, a proposito del suo ultimo libro La mattonella di Caravaggio, Cairo editore.Carlo Rombolà consiglia un “Libro a ritmo di musica”.A cura di Clara Mazzarella e IlPaeseDeiGatti.wordpress.it.Alla regia Adelperio Negri di San Pietro.Musiche: Metaphysik di Kevin MacLeod è un brano autorizzato da Creative Commons Attribution (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/) Fonte: http://incompetech.com/music/royalty-free/index.html?isrc=USUAN1400056 Artista: http://incompetech.com/Occupy The Dance Floor di Audionautix è un brano autorizzato da Creative Commons Attribution (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/) Artista: http://audionautix.com/