Podcasts about univerzitetnega

Odgovornost za spoštovanje pravil, kdaj in v kakšni obliki lahko poslej zdravniki dodatno delajo tudi zunaj javnih zavodov, je zdaj na strani direktorjev, je ob robu včerajšnjega vladnega obiska v Postojni dejala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Direktorji so tisti, ki odločajo o soglasjih za delo in ki morajo odkrivati kršitve. Na odhode ortopedov iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pa se je odzval tudi predsednik Robert Golob. Druge teme: - Tudi slovenski kmetje zaskrbljeni zaradi predvidene sklenitve trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem. - Ameriški predsednik Trump krepi namigovanja po zavzetju Grenlandije; podrobnosti srečanja med ameriško, grenlandsko in dansko stranjo niso znane. - Iranske ulice vnovič preplavili protestniki, iz države poročajo o obsežnem izpadu internetnih povezav.

Oktober posvečamo zanimivim ljudem, ki se tako ali drugače poklicno ukvarjajo z jezikom. In ker je oktober tudi mesec ozaveščanja o rabi nadomestne in dopolnilne komunikacije, ki otrokom in odraslim s prirojenimi težavami ali poškodbami lajša sporazumevanje s svetom, tokrat spoznamo logopedinji z Oddelka za otroško (re)habilitacijo Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije - Soča. Predstavljamo Niko Zevnik in Saro Trošt.

V okviru rožnatega oktobra, meseca ozaveščanja o raku dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah, je letošnje sporočilo Združenja Europa Donna Slovenija: Ne pozabi nase! Temu smo posvetili tudi Radijsko tribuno, v kateri smo se pogovarjali s predstavnicami Europe Donne Podravje in zdravnico z onkološkega oddelka Univerzitetnega kliničnega centra Maribor o pomenu pravočasnega odkritja bolezni in ženske skrbí za lastno zdravje, pa tudi o tem, kako naj se samopregledujejo.

Sončnim žarkom nismo izpostavljeni le med poležavanjem na plaži, ampak tudi med rekreacijo ali hitenjem po vsakodnevnih opravkih. Predvsem so ogroženi tisti, ki zaradi svojega poklica veliko časa preživijo na prostem. Kožni rak lahko dobijo tudi mladi in ljudje temnejše polti, zato o preventivi oz. zaščiti pred soncem, rednem samopregledovanju znamenj in preostalih aktivnostih, s katerimi lahko zmanjšamo tveganje za nastanek kožnega melanoma, v Svetovalnem servisu s prim. doc. dr. Tanjo Planinšek Ručigaj, predstojnico dermatovenerološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Klinični psihologi in psihiatri pozivajo k ustavitvi predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je vlada pred kratkim poslala v državni zbor. Kritiki opozarjajo, da predlog znižuje standarde zdravstvene obravnave in izobrazbeno raven strokovnjakov, ki naj bi opravljali to dejavnost. Psihoterapevti in zveza organizacij pacientov pa zakon podpirajo, saj pravijo, da bo ta uredil kaos na področju psihoterapije, ki bo postala samostojna zdravstvena dejavnost. Kdo bo lahko opravljal psihoterapevtsko dejavnost? Kako bo organizirana? V kolikšni meri bo zakon skrajšal čakalne vrste, kakšne so potrebe po psihoterapiji na terenu in kakšen kader mora zapolniti to področje? Bodo v zdravstvo zdaj res vstopali nekompetentni sodelavci brez ustreznega znanja? Kdo v tej zgodbi brani svoje interese in kakšni so ti? Je še mogoče, da bi nasprotniki zakona tega zaustavili in če ne, kakšna je časovnica njegove uveljavitve? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja in sekretarka v Kabinetu ministrice za zdravje; dr. Robert Cvetek, predstojnik Katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije Teološke fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Vesna Švab, psihiatrinja, vodja Centra za duševno zdravje odraslih Logatec in podpredsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT; Petra Bavčar, klinična psihologinja z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana; Franci Gerbec, podpredsednik Zveze organizacij pacientov.

Nove droge, novi izziviV Sloveniji se je letos v vzorcu heroina pojavil izjemno nevaren sintetični opioid fentanil, ki je 50-krat močnejši od heroina in zato vzrok za predoziranja in smrti. Strah pred fentanilom v Evropski uniji je velik, v Združenih državah Amerike in v Kanadi je namreč povzročil hudo zdravstveno krizo. Kako smo na pojav te smrtonosne droge pripravljeni v Sloveniji, kakšne so še druge nove psihoaktivne snovi pri nas ter kdo in kje danes uporablja tako nove kot stare psihoaktivne snovi? Odgovore na ta vprašanja in opis primerov zastrupitev, obravnave bolnikov in toksikološko analizo novih psihoaktivnih snovi je ponudil posvet z naslovom Nove droge, novi izzivi, Toksikologija 2025, ki sta ga organizirala Sekcija za klinično toksikologijo Slovenskega zdravniškega društva in Center za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Nekaj zanimivih poudarkov boste slišali v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Urška Henigman.

V besedi demenca se skriva več različnih pojavnih vrst sindroma. Pretežno velja kot bolezen starostnikov, lahko pa se pojavi tudi pred 65. letom starosti. Demenca je bolezen, ki ne prizadene le bolnika samega, pač pa tudi njegovo okolico – svojce, prijatelje, znance. V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., specialist nevrolog s kliničnega oddelka za bolezni živčevja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Pokličite ali nam pišite.

Luka Camlek, zdravnik intenzivist na pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, svoje strokovno delo povezuje tudi z delom v enoti helikopterske nujne medicinske pomoči in v Gorski reševalni zvezi Slovenije, kjer je že drugi mandat vodja komisije za medicino. Trikotnik zdravniškega dela zanj prinaša nove, predvsem strokovne in osebne izzive. Kot član ekipe sodeluje tudi pri nujnih medicinskih prevozih kritično bolnih otrok in novorojenčkov. Kot zdravnik, gorski reševalec letalec pa ugotavlja, da v naših gorah vse več ljudi potrebuje pomoč tudi zaradi nenadne obolelosti. Kot zdravnik intenzivist ne stavka, ker je stavka na takem delovnem mestu nedopustna. Opozarja pa na neurejenost zdravstvenega sistema ter nujnost digitalizacije enot intenzivne terapije. Luka Camlek išče razbremenitev na gorskem in cestnem kolesu. Njegova prva izbira pa so visoke gore, tudi  tuja gorstva, ki jih osvaja skupaj z družino.

V teh vročih poletnih dneh številni iščemo hlad tudi v gorah, ob jezerih, rekah, v gozdovih ali na travnikih. To pa so tudi habitati kač. Kaj torej storiti, če nas piči ena od treh strupenjač v naši državi, kako se opremiti in obnašati med hojo v naravi, kaj storiti ob srečanju s kačo, kje se najbolje počutijo modras, navadni gad in laški gad in zakaj je varovanje kač ključno za ohranjanje naravnega ravnovesja? Skratka, vse kar morate vedeti o kačah, izveste v prihodnjih minutah. Najprej prisluhnite pogovoru, ki ga je Rok Valenčič posnel z Gašperjem Razingerjem (na sliki), toksikologom in internistom iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, nato pa še pogovoru z biologinjo Ireno Furlan iz Živalskega vrta Ljubljana.

Ime meseca aprila je Tanja Babnik, učiteljica v bolnišnični šoli Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS Soča v Ljubljani, kjer so pripravili jubilejne 30. bolnišnične olimpijske igre. Bolni in gibalno ovirani otroci in mladostniki med zdravljenjem na igrah ohranjajo in razvijajo svojo psihofizično kondicijo, kar pripomore k hitrejšemu okrevanju.

Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki obsega več kot dve tretjini demenc. Gre za kronično napredujočo bolezen, ki jo je leta 1907 opisal Alois Alzheimer pri 51-letni ženski: ni se znašla v lastnem stanovanju, imela je spominske motnje in je bila sumničava. Demenca nastane zaradi bolezenskih sprememb v možganskih celicah. V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., specialist nevrolog s kliničnega oddelka za bolezni živčevja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Ime tedna je Tanja Babnik, učiteljica v bolnišnični šoli Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS Soča v Ljubljani, kjer so pripravili jubilejne 30. bolnišnične olimpijske igre. Bolni in gibalno ovirani otroci in mladostniki med zdravljenjem na igrah ohranjajo in razvijajo svojo psihofizično kondicijo, kar pripomore k hitrejšemu okrevanju. Kandidatki sta bili še: Ana Gros, kapetanka slovenske ženske rokometne reprezentance, ki si je po prepričljivih zmagah proti Paragvaju in Črni gori na kvalifikacijskem turnirju v Ulmu zagotovila nastop na olimpijskih igrah v Parizu. Rokometašice so s tem postale tudi prva slovenska ženska ekipa v kolektivnih športih do zdaj, ki bo zaigrala pod petimi krogi; Zala Volčič, izredna profesorica in direktorica za inovacije v poučevanju na Univerzi Monash v Melbournu. Pri organizaciji Universities Australia, ki vključuje vse avstralske univerze, so jo v močni konkurenci prepoznali kot izstopajočo in ji podelili priznanje za najboljšo univerzitetno predavateljico v državi.

Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.

Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.

Evolucija ni brez razloga določila, da naj bi prespali skoraj tretjino življenja. Razsvetljeno okolje, sodobni način življenja, v katerem vsak dan znova zmanjka časa za vse, kar bi želeli storiti ali početi, vse prepogost stres, in zasloni na vsakem koraku; vsi ti dejavniki nedvomno zelo slabo vplivajo na kvaliteto našega spanja. Poleg tega spancu na roke ne gre niti že globoko usidrano razmišljanje, da je nekako škoda nameniti spanju tako zajeten kos dragocenega časa. A nevrologi vse bolj spoznavajo, da ne spimo brez razloga tako dolgo. Med spanjem se namreč v naših možganih dogaja marsikaj. »Spanje je pomembno za rast, za delitev celic, za konsolidacijo spomina, pomembno je za dobro staranje,« našteva nočne procese, ki predstavljajo temelj dobrega imunskega odziva in prožnega uma nevrologinja in nevrofiziologinja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Gre za ponovitev pogovora, ki je nastal oktobra 2021.

September je mesec krvnih bolezni. Večina bolnikov s krvnim rakom ima simptome, ki jih ovirajo v vsakodnevnem življenju. Dolgotrajna nepojasnjena utrujenost je recimo dovolj velik razlog za obisk zdravnika. Preiskava krvne slike pa je tista, ki zdravnikom pomaga pri postavljanju diagnoz. S tako imenovanim hemogramom smo se srečali vsi, pa ga znamo tudi brati? Oznake, vrednosti, mejne vrednosti … Eritrociti, levkociti, trombociti … O vsem tem v sredinem Svetovalnem servisu po deveti z Mojco Dreisinger, dr. med. iz Oddelka za hematologijo in hematološko onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Na nevrološki kliniki ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra obravnavajo prijavo nasilja. Zdravstveni tehnik naj bi pacienta dvakrat udaril po glavi in mu grozil. Vodstvo UKC trdi, da primer podrobno proučujejo in da ne gre za sistemski problem. Na ministrstvu za zdravje so nevrološko kliniko prosili za pojasnila in jih pozvali, naj izvedejo interne aktivnosti za čimprejšnjo razjasnitev okoliščin. Ministrstvo zahteva tudi, da pregledajo vse protokole in interna navodila, da se v primeru kakršnega koli nasilja ukrepa takoj. V odzivu so zapisali, da so nad dogodki nasilja zgroženi in zaskrbljeni. V analizo primera pa naj bi se vključila tudi Zbornica zdravstvene nege. Druge teme oddaje: - Protikorupcijska komisija preiskuje postopke pred imenovanjem Senada Jušića za generalnega direktorja policije - Dodnevni vrh skupine G20 bo v znamenju podnebnih sprememb in vojne v Ukrajini - V finale košarkarskega svetovnega prvenstva Srbija in Nemčija; na kraljevski etapi Vuelte trojna zmaga Jumbo-Visme

Čeprav je najpogostejša prva otrokova beseda mama, ni pri vseh otrocih tako. Raziskava o prvih petih besedah slovenskih dojenčkov in malčkov je pokazala, da so prve besede lahko tudi hvala, avto, duda, raca, jesti, oče. Iz raziskave je razvidno, da tako dečki kot deklice spregovorijo v istem obdobju in uporabljajo podobne besede za izražanje svojih potreb, izsledki pa dajejo še zanimive primerjave z drugimi jezikovnimi skupinami. O prvih petih besedah slovenskih otrok in priporočilih za spodbujanje zgodnjega razvoja besedišča v pogovoru z Niko Jelenc, magistrico profesorico logopedije in surdopedagogike z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. Oddaja je tudi povabilo k poslušanju mednarodnega festivala radijske igre za dojenčke in malčke z naslovom Poslušati skupaj, kako lahko poslušamo skupaj in zakaj poslušati skupaj, ki se začenja v nedeljo, 26. marca. Na Radiu Slovenija se bodo zvrstile radijske igre za dojenčke, malčke in starše, umetniški program pa bodo v okviru mini radijskega simpozija pospremila predavanja in okrogle mize. Prvi festivalski dan v nedeljo, 26. 3. 2023, bo potekal prek radijskih valov, drugi, v ponedeljek, 27. 3. 2023, bo potekal v vrtcih, na tretji festivalski dan, v torek, 28. 3. 2023, pa bo dogajanje potekalo v Stari mestni elektrarni v Ljubljani. Vsebine boste lahko našli med Arsovimi podkasti oddaje B-AIR ali na radijskem sporedu.

Čeprav je najpogostejša prva otrokova beseda mama, ni pri vseh otrocih tako. Raziskava o prvih petih besedah slovenskih dojenčkov in malčkov je pokazala, da so prve besede lahko tudi hvala, avto, duda, raca, jesti, oče. Iz raziskave je razvidno, da tako dečki kot deklice spregovorijo v istem obdobju in uporabljajo podobne besede za izražanje svojih potreb, izsledki pa dajejo še zanimive primerjave z drugimi jezikovnimi skupinami. O prvih petih besedah slovenskih otrok in priporočilih za spodbujanje zgodnjega razvoja besedišča v pogovoru z Niko Jelenc, magistrico profesorico logopedije in surdopedagogike z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. Oddaja je tudi povabilo k poslušanju mednarodnega festivala radijske igre za dojenčke in malčke z naslovom Poslušati skupaj, kako lahko poslušamo skupaj in zakaj poslušati skupaj, ki se začenja v nedeljo, 26. marca. Na Radiu Slovenija se bodo zvrstile radijske igre za dojenčke, malčke in starše, umetniški program pa bodo v okviru mini radijskega simpozija pospremila predavanja in okrogle mize. Prvi festivalski dan v nedeljo, 26. 3. 2023, bo potekal prek radijskih valov, drugi, v ponedeljek, 27. 3. 2023, bo potekal v vrtcih, na tretji festivalski dan, v torek, 28. 3. 2023, pa bo dogajanje potekalo v Stari mestni elektrarni v Ljubljani. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Sladkorna bolezen je za bolnika veliko breme, saj vpliva na kakovost njegovega življenja in življenja njegove družine. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, najpogostejša pa je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 odstotkov vseh ljudi s sladkorno boleznijo. Kako pomembna sta preventiva in pravočasno odkrivanje sladkorne bolezni, kako zmanjšati zaplete, kakšne so terapije in kako povečati kakovost bolnikovega življenja? Gosta oddaje Med štirimi stenami bosta bolnik Matej Mihelčič in doc. dr. Igor Frangež, predstojnik kliničnega oddelka za kirurške okužbe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, na katerem se ukvarjajo tudi s kirurško obravnavo pacientov s sindromom diabetičnega stopala. Z gostoma se bo pogovarjala Petra Medved.

Osmega septembra zaznamujemo svetovni dan fizioterapije. Letošnja tema, osteoartroza, opozarja na številne posledice te degenerativne bolezni, ki pa bi jih fizioterapevti s svojim strokovnim znanjem in veščinami lahko omilili. O pomenu fizioterapije za čim hitrejšo rehabilitacijo in tudi kot preventivi bomo govorili v četrtkovem svetovalnem servisu, naš gost bo Janez Špoljar, podpredsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. Pokličite ali nam pišite.

Poletje je tudi čas, ki nam ponudi možnost ukvarjanja z najrazličnejšimi aktivnostmi, ki so povezane z vodo. A v tokratni oddaji Gymnasium nismo ostali nad njeno gladino, ampak smo se podali pod njo. Govorili smo o potapljanju, potapljaških tečajih in znanjih, ki jih morajo kandidati za potapljače osvojiti, preden so usposobljeni za samostojen potop. Seveda smo govorili tudi o zanimivostih podvodnega sveta, na koncu oddaje pa lahko slišite tudi nekaj nasvetov za varno in uspešno dopustniško potapljanje na dah. Z nami sta bila predstavnika Univerzitetnega potapljaškega društva Pozejdon, inštruktor Bojan Habulin in potapljačica Teja Barašin.

Odgovarja dr. Manca Tekavčič Pompe, pediatrična oftalmologinja, vodja otroškega oddelka na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Osnovna preiskava v medicini je hemogram oziroma krvna slika. Oznake, vrednosti, mejne vrednosti … Ob vseh izrazih in številkah je velikokrat potrebna dodatna interpretacija osebnega zdravnika. Kaj pomeni zmanjšano nastajanje eritrocitov ali povečano število levkocitov in trombocitov? Gostja: Mojca Dreisinger, dr. med., iz Oddelka za hematologijo in hematološko onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Šolsko leto se je na srečo začelo s poukom v učilnicah. Vsaj za najranljivejše otroke je to ključno, saj jim šole predstavljajo močan varovalni dejavnik. A to ni rešilo duševnih stisk otrok. Ne moremo kar pozabiti, da so samo na ljubljanski pediatrični kliniki lani sprejeli za 50 odstotkov več mladih z anoreksijo in po poskusu samomora. Boja s posledicami nenormalnega obdobja v življenju otrok in mladih še zdaleč ni konec – tudi zato, ker duševno zdravje mladih že pred letom 2019 ni bilo takšno, kot bi si ga želeli. Duševne stiske in motnje zato ostajajo težava, ki se vleče že celo desetletje, Slovenija pa ima na tem področju velike zaostanke - pri oblikovanju mrež centrov za duševno zdravje, promociji preventivnih programov na vseh nivojih ter pri številu specialistov za področje otroške in mladostniške klinične psihologije ter psihiatrije. O tem v reprizi pogovora Špele Šebenik s gostjami. Sogovornice: -tTjaša Bertoncelj iz ZPMS, vodja Tom telefona, telefona za otroke in mladostnike, -tdr. Melita Bokalič, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije na oddelku Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, -tdr. Bernarda Dobnik Renko, klinična psihologinja iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, -tAjda Erjavec, predsednica združenja Šolskih svetovalnih delavcev Slovenije in svetovalna delavka na Gimnaziji Bežigrad, -tdr. Jožica Maučec Zakotnik, vodja programa MIRA z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Razsvetljeno okolje, sodobni način življenja, v katerem vsak dan znova zmanjka časa za vse, kar bi želeli postoriti, pa vse prepogost stres, ki se je v covidnem obdobju le še poglobil, vse to nedvomno zelo slabo vpliva na kvaliteto spanja. Poleg tega našemu spancu na roke ne gre niti že globoko usidrano razmišljanje, da je nekako škoda nameniti spanju tako zajeten kos svojega časa. A nevrologi vse bolj spoznavajo, da evolucija ni brez razloga določila, da naj bi prespali skoraj tretjino življenja. Med spanjem se v naših možganih dogaja marsikaj ključnega. »Spanje je pomembno za rast, za delitev celic, za konsolidacijo spomina, pomembno je za dobro staranje,« našteva koristi spanja nevrologinja in nevrofiziologinja izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Brez zadostne količine spanja, bomo denimo tudi mnogo slabše zaznali, koliko hrane pravzaprav potrebujemo. »Spremeni se nam izločanje grelina in leptina, hormonov, ki nam uravnavajo apetit. Postanemo bolj lačni in obenem nimamo, ko se najemo, občutka sitosti. Tako postajamo bolj debeli.« Pandemija nespečnosti in napačna raba uspaval Težave s spanjem so se v času pandemije kovida19 še močno poglobile. »Tako visokih odstotkov nespečnosti kot lani - do 30 celo do 40 % nespečnih - nikoli v zgodovini nismo beležili,« poudarja dr. Dolenc Grošelj. A strokovnjakinja, ki je med drugim tudi soavtorica evropskih smernic za zdravljenje kronične nespečnosti, opozarja, da uspavala niso pravi odgovor za nastale težave. Žal se vse prepogosto skuša težave rešiti prav z zdravili, saj so v Sloveniji uspavala najbolj predpisana zdravila za centralno živčevje. Več o koristih spanja, zdravljenju motenj spanja ter o najnovejših spoznanjih o vplivu cirkadianih genov v pogovoru z dr. Lejo Dolenc Grošelj. Vabljeni k poslušanju. Foto: iz osebnega arhiva L. Dolenc Grošelj

Kako naj bi bilo opremljeno stanovanje, da bi posameznik tudi v primeru invalidnosti ali starosti v svojem domu živel čim bolj samostojno in varno? Kakšna prilagojena oprema je potrebna, kako je s pripomočki in kakšne so tehnološke rešitve, ki invalidom omogočajo izvajanje dnevnih aktivnosti in drugih opravil tako, da imajo nadzor nad svojim bivalnim okoljem? Gostja ponedeljkovega Svetovalnega servisa bo strokovna direktorica Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, docentka doktorica Metka Moharić, dr. med. Pišite na radioprvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

»Rehabilitacija in dolgotrajni covid« je naslov letošnjega Svetovnega dneva fizioterapije in opozarja na posledice, ki jih lahko povzroči novi koronavirus, hkrati pa tudi na pomen fizioterapevtske obravnave za uspešno hitrejše okrevanje. Izvedeli bomo tudi, kako se je v zadnjem letu in pol delo fizioterapevtov prilagodilo in zakaj je njihovo delo pomembno tudi preventivno. Naš gost bo Janez Špoljar, podpredsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. Pokličite ali nam pišite.

Budilka zvoni, zaspano se skobacamo iz postelje … napol v snu in še v temi odtavamo v smeri kopalnice in potem …. “AUuuuuUU!” naš prst na nogi doživi bližnje srečanje z robom postelje, omare ali kakšnega drugega predmeta, ki se je postavil po robu naši jutranji rutini in ne-bolečini. Kaj se dogaja v naših možganih, ko boli, smo v naših oddajah že raziskovali, tokrat pa se bomo ustavili pri tistem “Auuuuuuu!”Zakaj bolečino “ozvočimo”, vokaliziramo in – ali nam to kaj pomaga? Kako je pri akutni in kronični bolečini? Pri mlajših in starejših? Je podobno s solzami? Z odgovori nam bo pomagala doktorica Helena Jamnik z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča. Pripravlja: Mojca Delač.

Sladkorna bolezen je ena od bolezni, zaradi katerih ljudje najpogosteje obiščejo zdravnika. Ampak takrat je lahko sladkor v krvi že zelo visok. Težave, kot so pogosta žeja in uriniranje ter hujšanje in meglen vid, se navadno začnejo šele, ko je sladkor nad vrednostjo deset. Gostja: dr. Jelka Zaletel, dr. med., diabetologinja iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki deluje v okviru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Poznamo jo kot strokovnjakinjo, ki se je dolga leta ukvarjala z raziskovanjem posledic izpostavljenosti azbestu in se trudila ozaveščati strokovno in laično javnost o rakotvornosti te snovi. Je med tistimi pripadniki stroke, ki na glas povedo, ko je zaradi industrijskih in drugih polutantov ogroženo zdravje zaposlenih ali prebivalcev na splošno. Pridružila se je tudi apelu zdravnikov in raziskovalcev, ki so zahtevali ureditev zakonodaje, ki ureja sežig in sosežig odpadkov v Anhovem. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.

Sterilizacija je poseg, ki trajno reši vprašanje kontracepcije in je obenem ena od najzanesljivejših oblik preprečevanja nosečnosti. Kljub temu, da je pri ženskah poseg nekoliko bolj zapleten, kot pri moških, se v Sloveniji za sterilizacijo odločajo pretežno ženske, zakon pa jo dovoljuje le osebam, starejšim od 35. let. Za kakšen poseg gre, za koga je sterilizacija priporočljiva, kakšni so možni zapleti in stranski učinki in ali je sterilizacija tudi reverzibilna , na ta in druga vprašanja bo v petkovem Svetovalnem servisu odgovarjal dr. Sašo Drobnič z Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

V tokratnih Obrazih sosednje ulice vam predstavljamo znan mariborski obraz, uglednega zdravnika profesorja doktorja Vojka Flisa, generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru in rednega profesorja na tukajšnji Medicinski fakulteti; velja za nekonvencionalnega sobesednika, vsestranskega razumnika in humanista, esejista, urednika, fotografa, ljubitelja letalstva… vrsto let pa je tudi predsednik Društva prijateljev radia… Veliko je potoval po svetu, vselej pa se je rad vračal domov. Oddajo je pripravil Anton Petelinšek.

Multipla skleroza je eden glavnih vzrokov za invalidnost pri mladih odraslih. Za boljše obvladovanje bolezni sta ključnega pomena njeno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Spremembe, ki jih multipla skleroza povzroči na možganskem tkivu, je možno videti in spremljati s slikanjem z magnetno resonanco. Med vodilnimi strokovnjaki s tega področja je nevrolog Jožef Magdič iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Za oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc, je predstavil svoje delo in raziskave, ki omogočajo boljše spremljanje in učinkovitejše zdravljenje multiple skleroze. Foto: NIH Image Gallery/ Flickr, public domain

Dvomov ni več: vedno pogosteje antibiotiki ne primejo, kot bi morali. Zakaj? Odgovor že dolgo ni neznanka: vedno več bakterij je razvilo odpornost na antibiotike. Med njimi so povzročiteljice pljučnic in spolnih bolezni, pa bakterije, ki povzročajo vnetje mehurja, okužbe ran in bolnišnične okužbe. Po besedah dr. Bojane Beović iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani imamo že tudi v Sloveniji primere okužb z bakterijami, ki so odporne na vse znane antibiotike. Situacija se bo še poslabšala, saj naj bi po najbolj črnih napovedih leta 2050 zaradi odpornih bakterij na svetu vsaki dve sekundi umrl en človek. Svetovna zdravstvena organizacija je zato razraščajočo odpornost bakterij na antibiotike uvrstila med deset največjih zdravstvenih groženj in hkrati izzivov našega časa. V oddaji Intelekta bomo problem osvetlili z domačimi in tujimi strokovnjaki. Sodelujejo: prof. dr. Bojana Beović (UKC Ljubljana), prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, prof. dr. Tomaž Bratkovič in prof. dr. Stanislav Gobec (vsi Fakulteta za farmacijo Ljubljana) ter dr. Rex Clements (Sandoz). Pred radijski mikrofon jih je povabil Iztok Konc.

Prvega avgusta bo vodenje naše največje bolnišnice - Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani - prevzel Janez Poklukar, zdravnik internist. Pred njim je zahtevna naloga. Dosedanji sanacijski ukrepi v UKC niso dali pričakovanih rezultatov, lani je imel prek 22 mio evrov izgube, kar je manj kot predlani, a za skoraj 50 odstotkov več kot so načrtovali. Veliko spretnosti bo potrebne tudi za ureditev odnosov in razmerij znotraj ustanove. Dr. Poklukar ima s tem že izkušnje; lahko se pohvali, da je uspešno uredil finance in razmere v jeseniški bolnišnici. O njegovi viziji vodenja UKC, usklajevanju managerskega in zdravniškega dela ter zasebnega življenja v pogovoru Aljane Jocif z dr. Poklukarjem.

Tokrat bomo odpotovali v svet vidnega zaznavanja. Ko potujete, berete knjige na plaži, opazujete svet in mimoidoče ali se v novih krajih ravnate po zemljevidu, se vam zdi vse to, če dobro vidite, preprosto. Kaj pa ljudje, ki ne vidijo? Kako jim pri tem pomagajo tip in druga čutila? To smo povprašali doc. dr. Manco Tekavčič Pompe z očesne klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Oddajo je pripravila Mojca Delač.

Huntingtonova bolezen je dedna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri živčne celice v možganih sčasoma propadejo. Pri večini ljudi se bolezenski znaki pojavijo v štiridesetih ali petdesetih letih življenja, manjše spremembe pa so mogoče že veliko prej. Bolezen ima tri faze. Bolniki postanejo obupani, ko opazijo, da izgubljajo telesne in miselne sposobnosti, poleg tega pa ne zmorejo več opravljati vsakodnevnih dejavnosti. Ko bolezen napreduje, pogosto ne morejo več govoriti in so priklenjeni na posteljo, zato potrebujejo stalno nego in pomoč druge osebe. Zdravila ni. Kakšno je življenje s Huntingtonovo boleznijo, ki močno prizadene bolnika in njegove svojce, kako se soočiti z njo in kako pomagati bolnikom - o tem, bosta v oddaji Med štirimi stenami govorila oče dveh sinov s to boleznijo in predsednik Društva bolnikov s Huntingtonovo boleznijo in svojcev Rudi Jakovac ter nevrolog doc. dr. Jan Kobal iz nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Oddajo pripravlja Petra Medved.

Pozabljati je človeško – tako bi se glasil znan latinski rek »errare humanum est – motiti se je človeško«, če bi ga preoblikovali za tokratno oddajo Ultrazvok. Tema bo demenca in Alzheimerjeva bolezen. Čeprav se nekaterim zdi, da o njej še vedno tavamo v temi, pa je neodgovorjenih vprašanj vedno manj. Nevrolog doc. dr. Martin Rakuša iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor se je vprašal, kako je demenca povezana s sladkorno boleznijo. In kaj je ugotovil? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay, cc