Podcasts about radio slovenija

POVABILO – LIKOVNI NATEČAJ ZVERINICE Prvi program Radia Slovenija vabi vrtce, šole in posameznike k sodelovanju v likovnem natečaju ZVERINICE Prisluhnite epizodam na našem Podkastu in z malo domišljije narišite svojo zverinico. Risbice nam pošljite na elektronski naslov programzamlade@rtvslo.si ali po pošti na naslov Radio Slovenija, Program za mlade, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Od majhnih do velikanskih, od morskih do kopenskih, od tistih na tleh do tistih v zraku. Kako se prehranjujejo, kako si gradijo zavetje, kdo je glavni, kdo je hiter, kdo počasen? To se o živalih sprašujemo in si hkrati odgovorimo v novi otroški izobraževalno-igrani seriji in podkastu Zverinice. Poslušajte posamezne zgodbe in prepustite otroke njihovi ustvarjalnosti in domišljiji ter jih spodbudite, naj narišejo svojega dolgonogega noja, mogočnega orangutana, velikega slona ali nadležnega komarja. Likovni natečaj poteka do petka, 25. aprila 2025. Najboljše skupine in posameznike bomo nagradili. Namen serije Zverinice je ozaveščati o pomenu biotske raznovrstnosti in otrokom na zabaven način posredovati dragocene informacije o manj znanem živalskem svetu. Serija, ki nastaja v koprodukciji s francoskim radiem, tako odstira živalske pustolovščine, z njimi pa bodo najmlajši tudi z odgovori na vprašanja, zastavljena v oddaji, spoznali njim manj znana dejstva o različnih živalskih vrstah. Ob pomoči serije Zverinice se bodo otroci podali na raziskovanje sveta, ki ga vsak dan srečujejo, vendar ga v resnici ne poznajo dovolj, z likovnim natečajem pa želimo spodbuditi tudi njihovo ustvarjalnost in domišljijo. S sodelovanjem na natečaju dovolite, da so poslani izdelki objavljeni na družabnih omrežjih ali spletnih straneh RTV Slovenija. Najbolj živalske zgodbe za otroke!

premeira, petek, 31. januar 2025 Radio Slovenija, info oddaje, 1. februar 2025 V Slovenskem mladinskem gledališču so sinoči premierno uprizorili predstavo z naslovom Boško in Admira, izhodišče katere sta ničkolikokrat tematizirana in medijsko reprezentirana dogodek in fotografija podobe para, ujetega v objem smrti. Ameriški fotograf Mark H. Milstein in njegov novinarski kolega Kurt Schork sta ju poimenovala sarajevska Romeo in Julija, zato se tokratna upodobitev loteva tudi vse bolj razširjenega senzacionalizma, resnega novinarskega poročanja, našteva ter poimenuje tudi mnoge podobne, tragične žrtve vojn, za katere je javnost redko slišala. Svežo gledališko interpretacijo, v prepletu stvarnosti in fikcije, ki se opira tusdi na knjigo Susan Sontag Pogled na bolečino drugegega, je režirala Živa Bizovičar, dramaturg je bil Nik Žnidaršič, za scenografijo in video je poskrbel Dorian Šilec Petek, za kostumografijo Nina Čehovin, za glasbo in oblikovanje zvoka Gašper Lovrec ter Andrej Hajdinjak za oblikovanje svetlobe, zelo angažirani v svojih vlogah pa so bili Kaja Petrovič, Primož Bezjak, Nataša Keser, Boris Kos in Stane Tomazin.

Tin Grabnar in Ajda Rooss premiera: sobota, 9. november ponedeljek, 11. november, Radio Slovenija, informativne oddaje V Lutkovnem gledališču Ljubljana je bila v soboto premierna uprizoritev predstave Odhod, ki po prvi iz serije z naslovom Tovor, nadaljuje niz šestih predstav mednarodnega projekta Ustvarjalna Evropa s skupnim naslovnim izhodiščem Transport. Avtorja uprizoritvenega koncepta, ki predstavlja različne samostojne izseke iz globalne prepletenosti sveta, presprašujeta podnebno krizo in človekovo poseganje v naravo ter njegovo odgovornost in vrednost v nebrzdani logiki kapitalizma, sta režiser Tin Grabnar in dramaturginja Ajda Rooss. Na platnu razmislekov o možnih načinih v vzpostavljanja ravnovesja med ekonomskim determinizmom in ohranjanjem narave, tako prva kot druga miniaturna postavitev z veristično scenografijo, z maketami in drobcenimi lutkami iz 3d tiska, uvajata principe trajnostne ustvarjalne gledališke prakse, saj bo celotna scenografija po različnih prizoriščih potovala z javnim prevozom in javnimi poštnimi storitvami … O uprizoritvi Odhod, ki neposredno obravnava zgodbo družine Fužir iz Prevalj, ki je v poplavah izgubila dom, več Magda Tušar

Ob grožnji razširitve bližnjevzhodnega konflikta z izraelsko-iranskim spopadom mineva prva obletnica krvavega napada skrajnega palestinskega gibanja Hamas. Več kot 3 tisoč skrajnežev je vdrlo v Izrael in ubilo prek tisoč 139 Izraelcev. V izraelskem maščevanju na Gazo je do danes umrlo več kot 42 tisoč Palestincev. V spopadu z libanonskim Hezbolahom, ki še traja, je bilo ubitih najmanj dva tisoč ljudi. Izraelska vojska je sporočila, da je bilo v zadnjem letu na Izrael iz Gaze, Libanona, Jemna in Irana izstreljenih več kot 26 tisoč raket. Drugi poudarki oddaje: - Na pomoč po smrtonosnih poplavah in plazovih v Bosni in Hercegovini prihaja tudi slovenska ekipa. - Državni zbor bo potrjeval nova ministra in razpravljal o novem plačnem zakonu v javnem sektorju. - Radio Slovenija danes vabi v Cukrarno, kjer bo v živo mogoče spremljati nastajanje podkastov in drugih zvočnih formatov.

Kako postaviti piko dogajanju po Sloveniji, če tam ni novinarja dopisnika? Kdo bo obveščal, ko dopisnikov ne bo več? Kako dopisnik usvoji nove avdio formate in zakaj je zvok odigral eno od najpomembnejših vlog ob tako rekoč vseh prelomnih dogodkih? O teh vprašanjih so premišljevali novinarji dopisniki iz različnih slovenskih medijskih hiš na Avdiofestivalu, ki ga je Radio Slovenija pripravil tretjič, tudi tokrat v ljubljanski Cukrarni. Njihova premišljevanja objavljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih.

V Mini teatru je bila sinoči krstna uprizoritev predstave Morska deklica. Mlada gledališka generacija, ki ji pripadata tudi avtorica besedila Nina Kuclar Stiković in režiser Jure Srdinšek, je izhajala iz Andersenovega pravljičnega motiva, vendar igralski kvartet mladih ženskih glasov in enega moškega, spleta zvoke sodobne realnosti. Več Magda Tušar. Krstna uprizoritev: 27. september 2024 Radio Slovenija, informativne oddaje, 28. september 2024 Režiser: Jure Srdinšek Dramaturginja: Nina Kuclar Stiković Scenografinja: Lucija Zucchiati Kostumograf: Claudi Sovrè Glasba: Martin Vogrin Scenski gib: Veronika Valdes Lektorica: Nina Žavbi Oblikovanje svetlobe: Domen Lušin Oblikovalka in realizatorka lutke: Katarina Planinc

Pogovor z Ingrid Kovač Brus, ki za Radio Slovenija spremlja filmski festival v Cannesu.

Po velikem razburjenju, ki ga je sprožil hrvaški predsednik Zoran Milanović ob sklicu volitev, ko je napovedal celo svojo lastno kandidaturo, je bila volilna kampanja pred včerajšnjimi volitvami precej neopazna. Kakšne spremembe prinašajo volitve? Kakšna bo nova hrvaška vlada? Kaj se spreminja v odnosih s sosedami? O volitvah na Hrvaškem bodo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Špelo Novak govorili: - Tanja Borčić Bernard, Radio Slovenija, Zagreb - politolog dr. Marko Hočevar, FDV - politolog dr. Faris Kočan, FDV

Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki V ponedeljek (8. 4. 2024) smo poročali o smrti osnovnošolca iz Novega mesta zaradi meningokoknega meningitisa. Ob tem žalostnem dogodku mnoge skrbi; zastavljajo si številna vprašanja. Zakaj zdravniki kljub intenzivnemu zdravljenju z antibiotiki najstnika niso uspeli rešiti? Za kakšno okužbo je šlo? Kako se je okužil? Zakaj so epidemiologi poiskali vse tiste, s katerimi je bil fant v stiku? Kdo je lahko ogrožen? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja pediater in infektolog doc. dr. Marko Pokorn s Pediatrične klinike v Ljubljani. Dr. Pokorn je v prvem odzivu za Radio Slovenija povedal: Letno je pri nas v vseh starostnih skupinah od 10 do 20 primerov invazivnih meningokoknih okužb, večina pri otrocih, mlajših od pet let, v zadnjih desetih letih pa je umrlo manj kot 10 bolnikov s takšno okužbo. Več v Ultrazvoku. O meningokoknem meningitisu (NIJZ) TUKAJ

Ena od nalog javnega radia je kakovostna programska ponudba za vse segmente poslušalcev, tudi za otroke. Radijske igre zanje zahtevajo premišljeno dramaturgijo, kar velja tudi za novo radijsko igro Komarji svatbo so imeli, češkega avtorja Víta Peřine. V njej da besedo insektom, zapostavljenemu delu živalskega sveta. Tudi oni imajo pravico do zgodbe, polne ljubezni in dogodivščin, pravi avtor zmagovalne radijske igre na bienalnem mednarodnem festivalu radijskih iger za otroke in mladino Prix Ex Aequo, leta 2020 na Slovaškem. Žirija je v utemeljitvi nagrade zapisala, da gre za duhovit in lahko razumljiv scenarij, ki ponuja veliko prostora za zvočno in glasbeno oblikovanje. Raziskuje pomembne teme, kot so svoboda izražanja, svobodna izbira lastne prihodnosti ali partnerja ter solidarnost do soljudi. Radio Slovenija je prevod igre Komarji svatbo so imeli zaupal Petru Kuharju, interpretacijo pa vrhunskemu igralskemu ansamblu, na čelu z Blažem Šefom v vlogi pogumnega Komarinčka. Dramaturško je igro oblikovala Vilma Štritof, ki pove več o sami zgodbi in likih pa tudi o smernicah sodobnih radijskih iger za otroke. Kako je z dolžino tovrstnih iger, je 45 minut ali več še sprejemljivo za otroke? FOTO: Amir Muratović

Radijska igra za otroke nam v prazničnem času, polnem želja po zdravju, ljubezni in toplini, odstira pogled v vsakdan hospitaliziranih otrok. Njihove ganljive izpovedi nam pokažejo, kako otroci kljub zahtevni preizkušnji v bolnišnici doživijo tudi veliko lepega – obiskujejo bolnišnično šolo, spoznavajo prijatelje z drugih koncev Slovenije in doživijo kak obisk ali dogodivščino, ki se jim za vedno zapiše med spomine. V odlomke iz pogovorov s hospitaliziranimi otroki in igralskih interpretacij njihove poezije, ki nastaja v bolnišnični šoli, se nežno vpleta izmenjava pisem hospitaliziranega dečka Patrika z njegovo prijateljico Mijo, ki pomeni vez z njegovim domačim okoljem. Režiserka: Saška Rakef Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igra je nastala v sodelovanju z Bolnišnično šolo (OŠ Ledina – Bolnišnični šolski oddelki). Pesmi so napisali Nuša, Tjaša, Timi, Domen, Petra, Dejan, Amadej, Martin, Matej, Šefika, Jaka, Lea, Klavdija, Tia, Patricija, Roza, Dragica in Vanja. Pesmi sta interpretirala dramska igralca Matej Puc in Sabina Kogovšek. V pogovorih so sodelovali Liam, Sara, Brin, Žan, Nuša, Jan, Dario, Matias in Aljaž, pogovore so posnele učiteljice bolnišničnih šolskih oddelkov Manja Žugman, Tina Žvab, Tanja Babnik, Sabina Andlovic, Ana Dobovičnik, Patricija Mavrič in Mojca Topić, novinar Gašper Stražišar in dramatičarka Ana Obreza. Dečka Patrika in deklico Mijo sta interpretirala dramska igralca Jakob Šfiligoj in Staša Popović. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih radia Slovenija decembra 2023. Igrano-dokumentarna radijska igra za otroke je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS.

Vesna – še vedno mlada. Tak je naslov razstave, ki jo bodo ob 70-letnici prve slovenske filmske romantične komedije danes odprli v Narodni in univerzitetni knjižnici. Mednarodni partnerski projekt B-Air, katerega nosilec je Radio Slovenija, se je v zadnjih treh letih posvečal raziskovanju vloge zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej. V tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov s področij razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike idr. so nastajale nove radiofonske in glasbene vsebine za najmlajše in ranljive skupine. Na prvem in tretjem programu Radia Slovenija ta teden predstavljamo še štiri dokumentarne radijske igre. Kaj se je zgodilo z Bette Davis in Joan Crawford? se v dramskem besedilu sprašuje Jean Marbœuf, francoski scenarist in režiser, o vprašanjih in odgovorih pa razmišlja uprizoritev, ki bo nocoj premierno uprizorjena v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Vabimo vas k poslušanju!

Tokratni Nočni obisk bo nekoliko drugačen. V studiu se nam bo pridružila dramaturginja in ustvarjalka radijske igre Šepet spomina – Ana Obreza. Popeljala nas bo v Loško dolino ter se vprašala Kako se skozi zvočni spomin razkriva zgodovina kraja in ljudi, ki tam prebivajo? Kakšni pomeni in spomini so vpisani v zvočne krajine in kateri zvoki nam jih odstirajo? Več o tem, kako je Participatorna dokumentarna radijska igra Šepet spomina o zgodbah, vpisanih v zvočno krajino Loške doline nastala, pa izveste v tokratnem Nočnem obisku. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Magistrica psihologije Ana Kuder se je kot strokovna sodelavka projekta B Air leta 2021 udeležila sedme mednarodne konference na temo nevroznanosti in glasbe v Aarhusu na Danskem. K pogovoru o glasbi in kulturi je povabila dva doktorska študenta, ki sta svoje delo predstavljala na konferenci: Erico Flaten, doktorsko študentko v Laboratoriju za slušni razvoj na Univerzi McMaster v Kanadi, in Mathiasa Klarlunda, doktorskega študenta v Centru za glasbo in možgane na Univerzi v Aarhusu na Danskem. Skozi pogovor so poskušali razumeti ali je glasba univerzalni fenomen. Zaznavanje in všečnost določene zvrsti glasbe se namreč lahko razlikujeta glede na kulturo. V zahodnih kulturah smo denimo bolj privženi dvodobnim taktovskim načinom, medtem ko se v nekaterih kulturah, kjer imajo prebivalci manj stika z zahodno glasbo, pogosteje pojavljajo različice trodobnih taktovskih načinov. IZJAVA: Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Oddaja Telo - ura, ki tiktaka z glasbo je del cikla B-AIR Zvočenj, kjer se s strokovnjaki pogovarjamo o uporabi glasbe v zdravstvenem kontekstu. V tokratni oddaji se je magistrica psihologije Manca Kok, ki je na sedmi izvedbi konference Neuromusic, osredotočeni na temo Povezovanje z glasbo skozi različna življenjska obdobja predstavljala projekt B-AIR, pogovarjala s tremi strokovnjakinjami, ki so svoje nedavne raziskovalne projekte prav tako predstavljale na konferenci. Skozi pogovor so poskušale razumeti, kako poslušamo glasbo, kako bi jo brez telesa poslušali povsem drugače in kakšno vlogo igra pri tem srce kot naš stalni ritmovnik. Z novimi odkritji na tem področju lahko bolje razumemo, kako glasba spodbudi vznemirjenost ali gibanje v telesu, ali pa ga, nasprotno, umiri in upočasni. Ugotovitve so ključne za uporabo v zdravstvenih kontekstih, kjer lahko glasbo uporabljamo za lajšanje stresnih medicinskih postopkov ali spodbujanje gibanja pri motnjah gibanja. IZJAVA: Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Igra je namenjena hospitaliziranim otrokom, ki morajo opraviti magnetno resonanco. Ker je ta pregled ne le za najmlajše, temveč tudi za odrasle pogosto stresen in neprijeten, je namen igre na zabaven in sproščujoč način predstaviti postopek magnetne resonance, male pacientke in paciente pa opolnomočiti in jih podpreti pred preiskavo. Režiserka: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Goran Krmac Fonetičarka: Mateja Juričan Strokovna svetovalka: dr. Ivana Kreft Hausmeister Mark – Mark Vidrih Kolar Lara – Luiza Rakovec Zdravnica – Ana Urbanc Tiger – Lotos Vincenc Šparovec Napovedovalec – Igor Velše Uredništvo igranega programa Posneto v studiih radia Slovenija septembra 2023 Radijska igra za otroke je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Primarij dr. Igor M. Ravnik tokrat gosti člane Laboratorija za analizo možganov iz Brna. To so profesor Jiri Mekyška ter doktorska študenta inženir Tomaš Kiska in inženir Štepan Miklanek, ki delujejo na Tehnološki univerzi v Brnu. Njihovo delo je tesno povezano z multidisciplinarno raziskovalno nevroznanstveno skupino, ki se ukvarja s širokim razponom nevroznanstvenih problemov, od temeljnih znanosti in tehnoloških vprašanj ter informacijske znanosti do klinične nevrološke obravnave iz rehabilitacije oseb z nevrodegenerativnimi boleznimi. Del svoje pozornosti pa posvečajo tudi raziskavam o vplivu glasbe na delovanje možganov. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Glasba in ritem sta tesno povezana z gibanjem, zato bi lahko glasbene intervence ciljno uporabili pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni, ki v največji meri prizadane prav gibalne sposobnosti. Sodelujoči pri projektu B-AIR, psihologinji Ana Kuder in Manca Kok, glasbenik Jaka Škapin, zdravnika nevrologa Dejan Geórgiev in Igor M. Ravnik ter vodja projekta B Air, režiserka Saška Rakef, so pri osebah s Parkinsonovo boleznijo želeli preučiti trenutno uporabo glasbe ter njihova stališča do uporabe glasbe v zdravstvenem sistemu oziroma do sodelovanja pri nadaljnjem raziskovanju možnih učinkov glasbenih intervenc na blaženje simptomov Parkinsonove bolezni. Pri raziskavi je sodelovalo tudi Društvo Trepetlika (Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami). Raziskavi je sledila pilotna izvedba delavnice gibalno-vokalne improvizacije za osebe s Parkinsonovo boleznijo, ki jo je vodil umetnik in glasbenik Jaka Škapin. Ta je po izvedeni delavnici pripravil radijski dokumentarec, ki ga danes premierno predstavljamo v oddaji B Air Zvočenja. Pred tem bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več o raziskavi povedala magistrica psihologije, Ana Kuder. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Katarina Kurtjak je pianistka, glasbena pedagoginja in skladateljica z magisterijem iz muzikologije. Že več kot 15 let poučuje klavir, glasbeno teorijo in petje ter organizira glasbene delavnice za predšolske otroke. Ukvarja se tudi z otroki z motnjo avtističnega spektra. V okviru projekta B Air je v sodelovanju s psihologinjo Manco Kok raziskovala učinke glasbe na socialni in čustveni razvoj otrok z motnjami avtističnega spektra. O svojih bogatih izkušnjah in novih učnih metodah, ki jih je razvila, bo pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma v noči s sobote na nedeljo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Arnold Stadler je skoraj sedemdesetletni nemški pisatelj, esejist in prevajalec, avtor več romanov in drugih zvrstno različnih proznih knjig, za katere je dobil prestižne nagrade doma in v Združenih državah Amerike. V slovenščini imamo roman Smrt in jaz, midva v prevodu Urške P. Černe iz leta 2008. Pozneje je avtor obiskal Ljubljano in se je z njim za Radio Slovenija pogovarjala Amalija Maček.

Radio Slovenija, naslednik Radia Ljubljana, je slovesno začel delovati na ta dan pred 95-imi leti. Takrat je kot nova tehnologija s seboj prinesel družbene spremembe, danes pa kot zvesti spremljevalec poroča o njih. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Generalna skupščina Združenih narodov z resolucijo, ki ne obsoja dejanj Hamasa, pozvala k humanitarnemu premirju v Gazi - Po včerajšnji ujmi zaprte številne ceste po državi. Reke upadajo, ostaja pa nevarnost zemeljskih plazov - Na ledeniku Rettenbach začetek 58-te sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju

Verjetno eden najbolj znanih in najbolj aktivnih Slatinčanov, Aleksander Jurkovič, znan tudi pod umetniškim imenom Nani Poljanec, je strasten zbiratelj. Pa tudi ljubitelj šansona, saj je ob prireditvi Festival slov. šansona na ogled tudi njegova razstava o zgodovini tega festivala. In ko Radio Slovenija praznuje 95. rojstni dan, Nani Poljanec slavi 35 let svojega kulturnega ustvarjanja. O njegovih zbirkah, prireditvah v okviru KunstFestivala in odnosu do šansona in radija se je z 'ljudskim ustvarjalcem', ko t si pravi sam, pogovarjala Andreja Čokl.

Dokumentarni del radijske igre spremlja pogovore matere z novorojenčkom, igrani del pa zgodbo dveh igračk: Medvedka, najstarejše igračke v otroški sobi, in Robota, nove igračke za dojenčka, ki opazujeta in komentirata dogajanje med materjo in dojenčkom. Režiserja izvirne igre v srbskem jeziku: Vesna Ćorović Butrić, Matija Butrić Režiserka adaptacije v slovenski jezik: Saška Rakef Tonska mojstra izvirne igre v srbskem jeziku: Matija Butrić, Milan Filipović Tonski mojster adaptacije v slovenski jezik: Urban Gruden Avtorici izvirne glasbe: Aleksandra Aleksandrovič, Mira Milosavljević Robot – Dina Kobe Medved – Sabina Kogovšek Mama – Maja Radović Otrok – Vukman Radović Dojenček – Vidak Radović Radijska igra je nastala v produkciji Radia Beograd Radio-televizije Srbije aprila 2021 v okviru evropskega projekta B-Air, ki ga za Radio Beograd, RTS vodi Nikoleta Dojčinović. V izvirni radijski igri sta Medvedka in Robota interpretirali Marina Stojanović in Đurđa Stanojević. Radijska adaptacija je bila posneta v studiih Radia Slovenija avgusta 2023. Radijska igra za otroke je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Zalka Drglin je doktorica ženskih študij in feministične teorije, profesorica pedagogike, magistrica sociologije kulture, raziskovalka kulture rojevanja, svetovalka ženskam v duševnih stiskah v nosečnosti in po porodu, je pa tudi ljubiteljica narave, mati in pesnica. O svojem raziskovalnem delu, ki med drugim vključuje študije o pomenu zvočnega okolja pri rojevanju ter o svojem umetniškem ustvarjanju bo Zalka Drglin pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma v noči s sobote na nedeljo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Konec avgusta je v okviru projekta B Air, ki ga vodi Radio Slovenija, potekal simpozij z naslovom Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin. Eden od gostov simpozija je bil umetnik Jaka Škapin, ki deluje v Londonu in kot glasbenik sodeluje pri vokalno gibalnih improvizacijah v zdravstvenih in negovalnih okoljih. Od leta 2016 soustvarja program Plesati s Parkinsonom, pri katerem v obliki delavnic in nastopov vključuje plesalce s Parkinsonovo boleznijo in njihove najbližje. O pomenu glasbe za zdravje in dobro počutje bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma spregovoril v noči s sobote na nedeljo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

V Glasbenem utripu predstavljamo koncertno dogajanje nekaterih poletnih glasbenih festivalov: Festivala Radovljica in Festivala Seviqc Brežice, dva koncerta Festivala Ljubljana in pa simpozij Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin. Simpozij, ki je potekal v organizaciji Ustanove Imago Sloveniae in Radia Slovenija, je del triletnega evropskega projekta B-Air – Zvočna umetnost za malčke, dojenčke in ranljive skupine, katerega nosilec je Radio Slovenija.

V okviru 35. Mednarodnega festivala Noči v stari Ljubljani 25. in 26. avgusta na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani poteka Mednarodni večdisciplinarni simpozij Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin. Simpozij v sodelovanju organizirata Ustanova Imago Sloveniae in Radio Slovenija in je del triletnega evropskega projekta B-Air – Zvočna umetnost za malčke, dojenčke in ranljive skupine. Na dvodnevnem simpoziju se je zbralo 24 domačih in tujih mednarodno uveljavljenih strokovnjakov in umetnikov z različnih raziskovalnih področij. Tema obravnava vlogo zvoka in glasbe v človekovem najzgodnejšem razvojnem obdobju, pa tudi pomen zvočnega okolja za ranljive skupine, kot so posamezniki z motnjami v razvoju in kroničnimi boleznimi. Nekaj predavateljev s svojimi prispevki predstalja tudi izkušnje približevanja zvočne umetnosti in možnosti glasbenega udejstvovanja gluhih in naglušnih.

V prvem avgustovskem tednu se na beneškem arhitekturnem bienalu francoski paviljon Ball Theater spreminja v radijsko gledališče oziroma zvočni laboratorij Radio Utopia in del tega je tudi mednarodni projekt B-AIR, ki ga vodi Radio Slovenija. Posveča se vlogi zvoka v razvoju človeka in na bienalu bo med drugim predstavljen koncert za dojenčke in malčke Tako tiho ter radijska igra za dojenčke Morje. Gremo še na Dunaj, ki vsako leto v tem času ponudi nekaj za ljubitelje umetnosti zelo privlačnih razstav. V Leopoldovem muzeju je še do začetka septembra na ogled razstava z angleškim naslovom Amazing, ki je zasnovana kot potovanje skozi zgodovino evropske umetnosti zadnjih sto let z deli privatne zbirke nemškega zbiralca umetnin Reinholda Würtha – ene najpomembnejših tovrstnih zbirk v Evropi.

Radio Slovenija sodeluje v neposrednem prenosu mednarodnega dogodka Evropski večer zvokov. Ta je nastal po vzoru oddaj Evening of sounds, ki jih Finski nacionalni radio pripravlja od leta 2012. V okviru oddaj so finski poslušalci spoznavali različne zvoke preteklosti in sedanjosti, od stenske ure do šumečih tablet, od tropa volkov do kvakajočih žab, od parnega motorja do starodobnega avtomobila. Tokratna oddaja Evropski večer zvokov je nastala v sodelovanju s finskim nacionalnim radiem YLE in srbskim nacionalnim radiem RTS pod okriljem mednarodnega projekta B-AIR, ki ga vodi Radio Slovenija. V okviru projekta v sodelovanju z različnimi strokovnjaki nastajajo nove vsebine, ki odkrivajo pomembnost zvoka v naših življenjih. Kako torej zveni, ko se zvoki širšega geografskega in kulturnega območja srečajo? Kako zvenijo različne dežele in kulture? Ali imajo unikatne zvoke, ki jih drugi ne poznajo in jih nikoli niso slišali? Ali obstajajo skupni zvoki, zvočne krajine in z njimi povezani pomeni, ki so znani vsepovsod? Sodelujoče države so si izmenjale zvočne uganke, zvočne razglednice in zvočne zgodbe in pustile zvoku glavno besedo.

Verjamemo lahko, da je bilo prvo ogledalo vodna gladina, vsaj kot nam pripovedujejo miti, pravljice, legende ... Tudi sicer naš odsev niso samo ljudje, ampak tudi prostori, v katerih smo navzoči in v katerih puščamo vidne in nevidne sledi: pesku, travi, valovanju vode in gibanju zraka. Gibanje zraka je tudi zvok. Gibanje iz globine vode pa je avtoportret Nike Lipuš. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Produkcija B-AIR, marec 2023 Zvočni avtoportret je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

V Sloveniji se je konec minulega tedna mudil islandski pisatelj Sigurjón Birgir Sigurdsson ali krajše Sjón, ki sodi med najbolj priljubljene islandske avtorje. Njegova dela so prevedena v trideset jezikov in med njimi je slovenščina: ob zadnjem obisku je med bralce pospremil prevod prvega dela svoje romaneskne trilogije Codex s podnaslovom: Tvoje oči so me videle - delo je prevedel Andrej Peric, izšlo je pri založbi Goga. V pogovoru za Radio Slovenija je Sjón povedal, da je trilogija najpomembnejše delo v njegovem pisateljskem življenju. V njej je namreč izoblikoval svoj romanopisni glas. Sjón je dejaven še v drugih umetnostih: začel je kot pesnik in še vedno piše poezijo, piše filmske scenarije in je glasbeni tekstopisec, ki z rojakinjo Björk redno sodeluje vse od njunih glasbenih začetkov v zasedbi The Sugarcubes. Ob tej priložnosti smo se z letošnjim prejemnikom nordijske nagrade Švedske akademije pogovarjali o umetnosti pripovedovanja zgodb, umetni inteligenci in svetu gibljivih podob, ki jih zadnja leta še posebej intenzivno soustvarja. Pred mikrofon je Sjóna povabil Urban Tarman. Prevode bere Renato Horvat. Foto: Žiga Živulovič jr. / BoBo

Secondo giorno di riposo e seconda puntata extra-large di GIRONIMO. Oggi facciamo il punto sui primi due terzi di giro con Stephen Farrand e Barry Ryan di Cyclingnews e Luka Dolar di Radio Slovenija, conosciamo due esordienti al giro come Christian Scaroni e Laurens Huys, e infine ci immergiamo nelle celebrazione per i 50 anni dello Shimano Dura-Ace, insieme a Sonny Colbrelli.00'23" introduzione03'39" incontro con Stephen Farrand e Barry Ryan di Cyclingnews17'35" incontro con Luka Dolar di Radio Slovenija26'35" Bincio vintage edition29'06" incontro con Christian Scaroni35'39" incontro con Laurens Huys46'17" 50 anni di Shimano Dura-Ace01h01'33" incontro con Sonny Colbrelli01h10'25" conclusione con un compito di statistica

Nail Perviz je skozi čas doživel, kako je zamenjati dom, jezik, šolo, prijatelje in hkrati vedeti, da si vse to zdaj in prej in vse, kar še pride. S svojim avtoportretom je spomine, pripoved in zvočne vtise prepletel v svojevrstni dokumentarni radijski igri. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Dramski igralec: Gregor Zorc Produkcija B-AIR, marec 2023. Zvočni avtoportret je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Lutkovno gledališče Ljubljana Oder pod zvezdami, 13. maj 2023 Radio Slovenija, informativne oddaje, 14. maj 2023 Na Odru pod zvezdami Lutkovnega gledališča Ljubljana so sinoči premierno uprizorili gledališko pustolovščino Bleščivka, ki je nastala po romanu Špele Frlic. Predstavo, ki jo je režirala Maruša Kink, si je ogledala Magda Tušar. Avtorici adaptacije:Špela Frlic, Maruša Kink   Režiserka:Maruša Kink   Dramaturginja:Špela Frlic   Scenografka in kostumografka:Vasilija Fišer   Avtorica likovne podobe lutk:Tina Dobrajc   Avtor glasbe:Kristijan Kranjčan   Soavtorica glasbe in zvočnih učinkov:Veronika Kumar   Oblikovalec svetlobe:Jaka Varmuž   Lektorica:Irena Androjna Mencinger   Koreografka:Ana Pandur   Lutkovna tehnologa:Zoran Srdić, Olga Milić   Snemanje glasbe in vokalov:Veronika Kumar   Igrajo:   Tarbula:Polonca Kores   Silva:Martina Maurič Lazar   Tomo:Zala Ana Štiglic   Karolina:Ajda Toman   Hišnik Jože:Tines Špik k. g.   Rozamund:Lovro Finžgar   Učitelj Govekar:Jure Lajovic   Afra:Sonja Kononenko

Dragoceno notranje ogledalo je prijateljstvo. V njem namreč vidimo tako prijatelja kot tudi sebe. Ena izmed prepletenih niti med Melani Pyvovar in Klaro Senico, avtoricama avtoportreta, pa je glasba, skladba, za katero sta napisali besedilo in mu dali moč glasu. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvrine glasbe: Rudi Pančur Produkcija B-AIR, marec 2023. Zvočni avtoportret je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Deček Leo je bolan in v bolnišnici. V sobi je z zgovorno deklico Lučko. In ima rojstni dan. Medicinska sestra stori vse, da bi ga razveselila; še njegovo bolniško posteljo za nekaj hipov spremeni v drveče sanke na olimpijadi. A Leo je žalosten in zamišljen. Zdravnik se trudi, da bi ga opogumil in da bi tudi stetoskop, metuljček in nazogastrična sonda postali manj strašni, celo malo smešni. Leo pa misli na dom, svojo sobico, prijatelja Brina, najbolj pa pogreša babi. Želi si, da bi prišla k njemu, a je v domu starejših in ne more priti. Res ni nobene možnosti? Na oddelku je psihologinja, so drugi otroci in presenečenja, je upanje. Na rojstni dan je tudi v bolnišnici lahko »vse – najlepše«. Režiser: Alen JelenDramaturginja: Saška RakefStrokovna sodelavka: dr. Ivana Kreft HausmeisterTonski mojster: Nejc ZupančičAvtor izvirne glasbe: Nino de GleriaGlasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igrajo: Pripovedovalec: Nik ŠkrlecLeo: Tosja TomšičLučka: Marli PiletičMedicinska sestra: Tjaša ŽeleznikZdravnik: Tomo TomšičPsihologinja: Nina ValičSocialna delavka: Saša PavčekPevka songov: Urša KavčičBabica: Jerica MrzelDečki in deklice v bolnišnici: Lara Jurko, Mark Jurko, Luka Kolenc, Ana Tereza Perko, Tibor Jan Vidmar, Tisa Jan Vidmar,  Produkcija B-AIR LAB in Radio Slovenija.Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2022.Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Zvočni avtoportret je davno v preteklosti odložena zamisel režiserke Ane Krauthaker, ki pa je v kontekstu aktualnega mednarodnega projekta B-AIR, katerega nosilec je Radio Slovenija in je namenjen raziskovanju vloge zvoka v razvoju človeka, vendarle dobil prostor in čas uresničitve. Režiserko, ki se je tokrat avtorsko umaknila v ozadje, da bi s tem za drugega obdržala prazen prostor notranjega ogledala, je namreč od nekdaj zanimala zaznava – ali je mogoče ujeti točko enačaja med lastno zaznavo in zunanjo resničnostjo oziroma kako prepoznati svojo, sicer precej izmuzljivo identiteto? V sodelovanju s Centrom za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, ki vzgaja in celostno usposablja gibalno ovirane otroke in mladostnike, se je naposled na režiserkino zamisel odzvalo pet učencev višjih razredov osnovne šole, da bi raziskovali zvok, besede in govor v odnosu do sebe in svoje ustvarjalnosti. V polletnem procesu so Gal, Melani, Klara, Nail in Nika pripravili avtorska besedila ali scenarije in zanje poiskali najustreznejši zvočni oziroma besedilni izraz. Ob pomoči radijske ekipe ustvarjalcev, ob režiserki še avtor izvirne glasbe Rudi Pančur, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonje Strenar in dramski igralec Gregor Zorc, pa zarisali svoje obraze, selfije ali sebke v zvoku. Rezultat te poti vase so štiri zgodbe, tokrat zajete v samostojni premierni cikel, ki ga je, tudi z mislijo na pomen inkluzivnosti v sodobni družbi in zbliževanja različnih svetov ljudi za program zasnoval Klemen Markovčič. Gal Kordič nam v svojem avtoportretu skozi dve fantazijski zgodbi pripoveduje, da smo lahko kdor koli, kadar koli in kjer koli, če si le dovolimo. Biti vse drugo in vedeti, da si vse to TI, je neskončna zgodba čudežne dežele v nas. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Produkcija B-AIR, marec 2023 Zvočni avtoportret je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Mini teater, 3. maj 2023 Radio Slovenija, informativne oddaje, 4.maj 2023 V Mini teatru in njegovi okolici so sinoči premierno uprizorili dramo Tonyja Kushnerja Angeli v Ameriki. Pet ur trajajočo predstavo o družbeno politični in epidemični situaciji v ameriških 80. letih, ki je podnaslovljena kot »gejevska fantazija o nacionalnih temah,« sestavljata dva dela: Tisočletje se bliža in Perestrojka. Z različnimi pomeni nasičeno uprizoritev, ki jo je režiral Ivica Buljan, si je ogledala Magda Tušar: Prevajalec: Miha Avanzo Režiser: Ivica Buljan Igrajo: Robert Waltl Timon Šturbej Saša Pavlin Stošić Domen Valič Nejc Cijan Garlatti Nina Violić Petja Labović Barbara Vidovič Dramaturginja: Diana Koloini Scenograf: Aleksandar Denić Kostumografinja: Ana Savić Gecan Skladatelj: Mitja Vrhovnik Smrekar Vizualna intervencija: Mark Požlep Oblikovanje luči in video: Sonda 13 Toni Soprano Meneglejte Lektor: Martin Vrtačnik

Radijska igra za otroke vabi v družbo morskih bitij, s katerimi se potopimo v šumečo pesem morja in odkrivamo njegove brezmejne skrivnosti. Kdaj se hrup v morju pomiri in ali se ta, ki se iščeta, delfina dva, dva prijatelja, lahko spet najdeta? K odkrivanju skrivnosti, vtkane v valovanje morja, vabimo tako najmlajše kot njihove starše, babice, dedke in vse, ki ste radovedni in radi raziskujete. Režiserka: Saška Rakef Dramaturginja: Nina Kokelj Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtorica izvirne glasbe: Bojana Šaljić Podešva Strokovna sodelavka: Katarina Kompan Erzar Pripovedovalec - Aleš Valič Iglici - Lena Hribar in Anja Novak Moreni - Jožica Avbelj in Primož Pirnat Morski konjički - Lina Akif, Zvone Hribar, Blaž Šef Rak - Jernej Gašperin Morski klobuk - Brane Grubar Hobotnica - Vesna Jevnikar Sopranistka - Rebeka Pregelj Glasovi v morju - Asja Kahrimanović Babnik, Zala Ana Štiglic, Ana Hribar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2023 Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio. Radijska igra za otroke Slišati morje je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Čeprav je najpogostejša prva otrokova beseda mama, ni pri vseh otrocih tako. Raziskava o prvih petih besedah slovenskih dojenčkov in malčkov je pokazala, da so prve besede lahko tudi hvala, avto, duda, raca, jesti, oče. Iz raziskave je razvidno, da tako dečki kot deklice spregovorijo v istem obdobju in uporabljajo podobne besede za izražanje svojih potreb, izsledki pa dajejo še zanimive primerjave z drugimi jezikovnimi skupinami. O prvih petih besedah slovenskih otrok in priporočilih za spodbujanje zgodnjega razvoja besedišča v pogovoru z Niko Jelenc, magistrico profesorico logopedije in surdopedagogike z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. Oddaja je tudi povabilo k poslušanju mednarodnega festivala radijske igre za dojenčke in malčke z naslovom Poslušati skupaj, kako lahko poslušamo skupaj in zakaj poslušati skupaj, ki se začenja v nedeljo, 26. marca. Na Radiu Slovenija se bodo zvrstile radijske igre za dojenčke, malčke in starše, umetniški program pa bodo v okviru mini radijskega simpozija pospremila predavanja in okrogle mize. Prvi festivalski dan v nedeljo, 26. 3. 2023, bo potekal prek radijskih valov, drugi, v ponedeljek, 27. 3. 2023, bo potekal v vrtcih, na tretji festivalski dan, v torek, 28. 3. 2023, pa bo dogajanje potekalo v Stari mestni elektrarni v Ljubljani. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

V okviru mednarodnega projekta B-AIR, ki ga vodi Radio Slovenija, poleg radijskih iger nastaja tudi nova glasba za najmlajše. 21. januarja bo tako krstno uprizorjen Simfonični koncert za dojenčke in malčke slovenske skladateljice Larise Vrhunc, prvo slovensko orkestrsko delo namenjenemu najmlajšemu poslušalstvu. Koncertu boste lahko v živo prisluhnili v prostorih Radia Slovenija, v posebnem ambientu, prilagojeni orkestrski ter poslušalski postavitvi, ob 19.30 pa prek radijskih valov programa ARS. V noči s sobote na nedeljo projekt predstavljamo z ustvarjalno ekipo, na nočni obisk prihajajo skladateljica Larisa Vrhunc, skladatelj in urednik uredništva za resno glasbo Gregor Pirš ter doktor muzikologije in glasbeni urednik Primož Trdan.

Združenje zdravnikov družinske medicine je popoldne slabe delovne razmere navedlo kot ključen problem družinske medicine. Kot je povedala Marija Petek Šter z ljubljanske medicinske fakultete, študente od specializacije odvrne prav izkušnja v sistemu, saj se za družinsko medicino sicer zanima četrtina študentov zadnjega letnika medicine. Drugi poudarki oddaje: - Odhajajoči predsednik Pahor za Radio Slovenija: prihodnje leto bo politično zelo zahtevno - Državni svet z vetom zadržal novelo zakona o Finančni upravi; vnovična parlamentarna potrditev negotova - Slovenska policija se pred vstopom Hrvaške v schengen pospešeno pripravlja na spremembo mejnega režima.

Radio Slovenija, informativne oddaje, 18.11. 2022 V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči premierno uprizorili lutkotečno predstavo Mala čarovnica, ki je v dramatizaciji Jožeta Pengova slovensko praizvedbo doživela že leta 1967. Besedilo nemškega pravljičarja Otfrieda Preußlerja je tokrat priredila Jera Ivanc, posodobljeno različico predstave s kopijami lutk pa je režiral Brane Vižintin. Avtor:Otfried Preußler Režiser:Brane Vižintin Prevajalka:Katja Ogrin Dramaturginja in avtorica priredbe:Jera Ivanc Oblikovalec lutk:Slavko Hočevar Scenografka:Laura Krajnc po zasnovi Vladimirja Rijavca Lutkovni tehnolog:Iztok Bobić Avtor glasbe:Marijan Vodopivec Avtor glasbene priredbe in zaključnega songa:Joži Šalej Lektorica:Maja Cerar Oblikovalec svetlobe:Niko Štabuc Glasbeni producent:Nino de Gleria Izvajalci glasbe:Jelena Ždrale, Primož Fleishman, Aleš Rendla, Joži Šalej, Nino de Gleria Glas na posnetku:Primož Pirnat Igrajo: Mala čarovnica:Aja Kobe Abraksas, Drugi otrok (glas):Matevž Müller Ropotavza, Deklica s cvetjem, Rdeči Bill, Pastirica:Ana Hribar Vrhovna čarovnica, Krošnjar (glas), Snežak, Rina z mladički (animacija), Čajnik:Jure Lajovic Močvirka, Prodajalec, Prva ženica, Gospa, Drugi otrok (animacija), Črni Joe:Rok Kunaver Druga ženica, Krošnjar (animacija), Gospejin otrok, Prvi otrok, Rina:Boštjan Sever k. g. Vodja predstave in oblikovalec zvoka:Emil Koprivc Producentka:Alja Cerar Mihajlović Lučni vodja:Niko Štabuc Scenski tehniki:Darko Nedeljković, Klemen Sašek, Kliment Petkukjeski Izdelava replik lutk, scene in kostumov:Iztok Bobić, Sandra Birjukov, Monika Colja, Polona Černe, Zala Kalan, David Klemenčič, Olga Milić, Zlatko Djogić, Laura Krajnc, Žiga Lebar, Uroš Mehle, Zoran Srdić, Jože Lašič

Celovečerni dokumentarec Mirana Zupaniča Sarajevo safari je kmalu po svetovni premieri na festivalu Aljazeera Balkans Doc septembra v Sarajevu sprožil silovito javno razpravo, zaradi občutljive teme pa tudi sodne postopke: na eni strani proti režiserju in na drugi proti neznanim storilcem prikritih zločinov, ki jih film razkriva. Slovenski gledalci so si ga že lahko ogledali na mariborskem festivalu Docudok, Festivalu slovenskega filma in v Art kino mreži po Sloveniji. Nastal je pod okriljem slovenske produkcijske hiše Arsmedia v koprodukciji s televizijo Aljazeera Balkans. Dokumentarec spregovori o doslej malo znanem in neraziskanem »lovu na ljudi« v času obleganja bosanske prestolnice. Poleg srbskih ostrostrelcev in drugih plačancev so s srbskih položajev na Sarajevčane, kot razkriva film, streljali še nekateri tujci, za kar so plačevali. Sprevrženo početje je dobilo svoje ime: sarajevski safari, ki je filmu dal naslov. V filmu režiserja in scenarista Mirana Zupaniča o zločinih spregovorita nekdanja obveščevalca. Prvi je Slovenec, ki je v času vojne po svojih navedbah delal za eno ameriških agencij, drugi je upokojeni brigadir Armade BIH Edin Subašić, ki je tedaj delal kot analitik bosanske vojaške obveščevalne službe. Edin Subašić v filmu spregovori nezakrit, s polno identiteto, saj je, kot je povedal v pogovoru za Radio Slovenija, prepričan, da si javnost zasluži izvedeti, kaj se je v Sarajevu dogajalo med vojno, po drugi strani pa si želi razkritja, kdo so bili zločinci, ki so plačevali za ubijanje civilistov. Čeprav je od tragičnih dogodkov minilo skoraj 30 let, bi razkritje storilcev, kot verjame Subašić, pomenilo nekakšno zadoščenje za vojne žrtve in njihove bližnje. Edina Subašića sem pred projekcijo na Festivalu slovenskega filma Portorož povabil pred mikrofon in ga vprašal, ali je imel kakšne zadržke, da spregovori o sarajevskem safariju. Foto: Arsmedia.

Razvijanje zvočne umetnosti za dojenčke in malčke je eno od poslanstev mednarodnega projekta B-AIR, pri katerem sodeluje Radio Slovenija. S tem namenom je v zadnjem času nastalo več zvočnih iger za najmlajše, med njimi je zgodba o morju, ki je izgubilo svojo pesem. Igro je zasnovala režiserka Saška Rakef, izvirno glasbo je napisala skladateljica Bojana Šáljić Podéšva, strokovna sodelavka pri projektu je bila psihologinja Katarina Kompan Erzár. Vse tri avtorice bodo zvočno umetnost za dojenčke predstavile v pogovoru z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma.

O zakulisju predvolilnih soočenj, spoštovanju pravil igre, sproščenosti med kandidati in kandidatkami, rivalstvu na medijski sceni in prijateljstvu. #MetinČaj S10E07   NATAŠA MULEC –...

Predsednik vlade Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič bosta v državnem zboru predstavila ekonomske usmeritve za prihodnji dve leti. Prihodnje leto bo zahtevno zaradi energetske krize, ki se kaže predvsem v umiritvi gospodarske rasti z letošnjih 5-ih odstotkov, na dober odstotek prihodnje leto. Vlada načrtuje 3,3 milijarde primanjkljaja, proračunski izdatki naj bi dosegli vrtoglavih 17 milijard evrov. V oddaji še: - Avstrijski predsednik ostaja Alexander van der Bellen - Putin po eksploziji na krimskem mostu Ukrajino obtožil terorizma - Radio Slovenija zaganja Avdiofestival

Igra je namenjena malčkom in njihovim odraslim spremljevalcem z željo, da jih ti s poslušanjem spodbudijo k tvorjenju prvih zlogov. Glasbena zgodba ob možnem skupnem zvočnem ustvarjanju živali, dreves in majhnih otrok govori o glasovnem ustvarjanju malčkov in malčic. Ob spoznavanju prvih zlogov ti večinoma zelo uživajo, zlasti v ustvarjanju glasu in glasbe, ki ob tem nastaja. Poetično izhodišče zgodbe pa je predpostavka, da morda otroci poznajo jezik živali in živali razumejo govorico majhnih otrok. Sicer pa igra predvsem spodbuja in krepi navezanost odraslega in otroka prek skupnega doživljanja umetniškega dela. Ko zapoje listje dreves in gozdna jasa postane koncertni oder, se srečamo v igri ... čebljajte z nami. Besedilo in zgodba: Irena Pivka; glasbena kompozicija: Brane Zorman; kuratorka in producentka: Saška Rakef. Povezovalni vokal – Nada Vodušek; Malček – Kiran Benjamin Rosenbluth – Orlić; Voditelja vokala malčka – Nina R. Orlić, Brandon Rosenbluth; Dojenčica in odrasla pevka: Naomi Uma Zorman. Produkcija B-AIR LAB, Radio Slovenija, september 2022.

Izštekana glasbena oddaja z Juretom Longyko. Radio Slovenija je letos prvič organiziral Avdiofestival, namenjen sodobni produkciji zvočnih vsebin, podkastom in radijskemu mediju. Ob tem se je porodila zamisel. Kaj ko bi zvečer naši trije radijski programi skupaj pripravili nekaj posebnega, doslej še neslišanega? Tako kot to v številnih, tudi glasbenih programih itak počno? Koncert in hkrati živo radijsko oddajo za udeležence festivala in širše občinstvo? Rečeno, storjeno. Uredniki oddaj Prva vrsta Prvega Alja Kramar, Izštekani Vala 202 Jure Longyka in Jazz Ars All Stars Arsa Hugo Šekoranja so staknili glave, srca in ušesa ter združili glasbenike, ki se prej niso poznali. Glasbenike različnih profilov, generacij, zvrsti, estetik in pristopov. Ter jih izzvali, da iz svojih muzik sestavijo enourni program posebej za to priložnost. Ob zasedbi mednarodno priznanih jazzistov, veščih instrumentalistov, komponistov in aranžerjev sta nastopili mladi, urbani, prodorni in zelo različni pevki ter avtorici, od katerih ena ustvarja v slovenščini, druga pa doslej izključno v angleščini. Vsak je prispeval tretjino repertoarja, ki so ga pregnetli in izvedli na doslej še nikoli slišan način. Manjkale niso tudi čisto nove skladbe. Zasedbo Jure Pukl Alia Opera vodi saksofonist, skladatelj in producent Jure Pukl, nagrajenec Prešernovega sklada, ki že več kot dve desetletji deluje med Slovenijo in New Yorkom. Poleg njega jo sestavljajo še eden naših prav tako mednarodno najbolj priznanih glasbenikov, pianist in klaviaturist Marko Črnčec; odličen bobnar, violončelist in vsestranski umetnik Kristijan Krajnčan; iskan solist in mednarodno dejaven kitarist Jani Moder ter vsestranski glasbenik in eden bolj angažiranih basistov Miha Koren. Eva Luna Marija se je kot avtorica in pevka kalila v zasedbi corti collective, ki je lani objavila prvenec “Repeat-flowering Rose”, razpet med hip hop in neo soul. Nedavno je kolektiv sporazumno prenehal delovati. A repertoar ne bo šel v pozabo, del ga bo Eva gotovo gojila naprej. “Delo s corti collective je odražalo temnejše vsebine, ki niso sončne, vedre, jih je pa nujno predelati. Zato hip hop in rapanje, ki lahko izrazi jezo. V novih pesmih je več miline, nežnosti, čutnosti," pravi Eva, ki je začela pisati tudi v materinščini. "Jure je pri aranžiranju izjemen. Bistveno je, da se začutimo in odzivamo drug na drugega. Prežemajo me veliko pričakovanje, radost, izziv. Mislim, da bo proces zelo dragocen in da bom na nek nov način doživela sebe." Kantavtorica Manca Berlec je prvenec “Gola” izdala pred tremi leti. "Trenutno delam na drugem albumu. Vračam se po premoru, bila sem naveličana glasbe in dovolj mi je bilo tega, da skoraj vse naredim sama. To povabilo mi je dalo nov zagon, opomnilo me je, da je morda čas, da najdem ljudi, ki razmišljajo podobno, so nadarjeni, imajo znanje in mi lahko pomagajo pri oblikovanju novih skladb,” pripoveduje. “Navdušena sem. Vedno sem si zamišljala, kako bi moja glasba dobro zvenela na odru z bendom, sploh pa z jazzovsko podlago." Prvi skupni, troglasni večer treh sorodnih oddaj treh programov Radia Slovenija so družno povezovali Alja Kramar, Jure Longyka in Hugo Šekoranja ter v pogovorih z glasbeniki odstrli marsikatero zanimivost iz ozadja. Več informacij najdete še na www.avdiofestival.si. Album fotografij, foto Alan Orlič Belšak Najavni spot FB dogodek Video posnetek  

Prva vrsta je tedenska 20-minutna oddaja z nastopom glasbenikov v živo iz studia 13 ter video prenosom na Facebooku. Nabor glasbenikov je pester in torej primeren za vsako uho, tudi zato, ker glasbeniki igrajo živo in je torej izkušnja prve vrste še intenzivnejša. Urednica oddaje je Alja Kramar, sodeluje pa celotno glasbeno uredništvo Prvega. Radio Slovenija je letos prvič organiziral Avdiofestival, namenjen sodobni produkciji zvočnih vsebin, podkastom in radijskemu mediju. Ob tem se je porodila zamisel. Kaj ko bi zvečer naši trije radijski programi skupaj pripravili nekaj posebnega, doslej še neslišanega? Tako kot to v številnih, tudi glasbenih programih itak počno? Koncert in hkrati živo radijsko oddajo za udeležence festivala in širše občinstvo? Rečeno, storjeno. Uredniki oddaj Prva vrsta Prvega Alja Kramar, Izštekani Vala 202 Jure Longyka in Jazz Ars All Stars Arsa Hugo Šekoranja so staknili glave, srca in ušesa ter združili glasbenike, ki se prej niso poznali. Glasbenike različnih profilov, generacij, zvrsti, estetik in pristopov. Ter jih izzvali, da iz svojih muzik sestavijo enourni program posebej za to priložnost. Ob zasedbi mednarodno priznanih jazzistov, veščih instrumentalistov, komponistov in aranžerjev sta nastopili mladi, urbani, prodorni in zelo različni pevki ter avtorici, od katerih ena ustvarja v slovenščini, druga pa doslej izključno v angleščini. Vsak je prispeval tretjino repertoarja, ki so ga pregnetli in izvedli na doslej še nikoli slišan način. Manjkale niso tudi čisto nove skladbe. Zasedbo Jure Pukl Alia Opera vodi saksofonist, skladatelj in producent Jure Pukl, nagrajenec Prešernovega sklada, ki že več kot dve desetletji deluje med Slovenijo in New Yorkom. Poleg njega jo sestavljajo še eden naših prav tako mednarodno najbolj priznanih glasbenikov, pianist in klaviaturist Marko Črnčec; odličen bobnar, violončelist in vsestranski umetnik Kristijan Krajnčan; iskan solist in mednarodno dejaven kitarist Jani Moder ter vsestranski glasbenik in eden bolj angažiranih basistov Miha Koren. Eva Luna Marija se je kot avtorica in pevka kalila v zasedbi corti collective, ki je lani objavila prvenec “Repeat-flowering Rose”, razpet med hip hop in neo soul. Nedavno je kolektiv sporazumno prenehal delovati. A repertoar ne bo šel v pozabo, del ga bo Eva gotovo gojila naprej. “Delo s corti collective je odražalo temnejše vsebine, ki niso sončne, vedre, jih je pa nujno predelati. Zato hip hop in rapanje, ki lahko izrazi jezo. V novih pesmih je več miline, nežnosti, čutnosti," pravi Eva, ki je začela pisati tudi v materinščini. "Jure je pri aranžiranju izjemen. Bistveno je, da se začutimo in odzivamo drug na drugega. Prežemajo me veliko pričakovanje, radost, izziv. Mislim, da bo proces zelo dragocen in da bom na nek nov način doživela sebe." Kantavtorica Manca Berlec je prvenec “Gola” izdala pred tremi leti. "Trenutno delam na drugem albumu. Vračam se po premoru, bila sem naveličana glasbe in dovolj mi je bilo tega, da skoraj vse naredim sama. To povabilo mi je dalo nov zagon, opomnilo me je, da je morda čas, da najdem ljudi, ki razmišljajo podobno, so nadarjeni, imajo znanje in mi lahko pomagajo pri oblikovanju novih skladb,” pripoveduje. “Navdušena sem. Vedno sem si zamišljala, kako bi moja glasba dobro zvenela na odru z bendom, sploh pa z jazzovsko podlago." Prvi skupni, troglasni večer treh sorodnih oddaj treh programov Radia Slovenija so družno povezovali Alja Kramar, Jure Longyka in Hugo Šekoranja ter v pogovorih z glasbeniki odstrli marsikatero zanimivost iz ozadja. Več informacij najdete še na www.avdiofestival.si. Album fotografij, foto Alan Orlič Belšak Najavni spot FB dogodek Video posnetek  

"Ko žlica postane prvi instrument. In domača kuhinja koncertni oder." Radijska igra za dojenčke. Pred govorjenim, racionalnim jezikom, nastopi jezik intonacije, ritma, različnih registrov in melodije. Prav zvočna stimulacija, ki jo tvorijo glasba, besede, fonemi in zvok predmetov iz okolja, znatno vplivajo na otrokov zgodnji čustveni, kognitivni, socialni in motorični razvoj. Glasbena kuhinja je radijska igra za dojenčke in malčke med 6. in 18. mesecem starosti, ki s tematiziranjem zgodnjih ritualov otroka ob jedilni mizi kombinira realistične zvoke iz kuhinjskega okolja in elemente elektroakustične kompozicije v stimulativno glasbeno kompozicijo, ki jo povezuje besedilo v interpretaciji igralke Maje Kunšič. Ciljno občinstvo radijske igre so dojenčki in malčki v senzorično-motorični fazi, ki jo razvojna psihologija pozna kot obdobje otrokovega spoznavanja sveta prek dejavnosti, ki aktivirajo in stimulirajo čute. Pomembno vlogo igrajo pri tem starši ali skrbniki, ki so za malčka model interakcije z zunanjim svetom. Vabimo vas, da se ob pomoči grafične partiture, ki jo je mogoče najti na spletni strani, s svojimi malčki ob poslušanju radijskih valov spustite v igro. Da s petjem, igro predmetov, verbalnimi imitacijami, improvizacijo ali drugimi oblikami spontanega vključevanja domača kuhinja postane koncertni oder. In žlica prvi inštrument. Naj bo poslušanje igrivo, kreativno, odprto in naj bo uho okno v svet. Radijska igra je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR. Avtorica besedila in režiserka: Tajda Lipicer Skladateljica in avtorica izvirne glasbe: Alenja Pivko Kneževič Interpretinja besedila: Maja Kunšič Strokovne sodelavke: Saška Rakef, dr. Katarina Zadnik, dr. Katarina Habe, dr. Katarina Kompan Erzar Tonski mojster: Urban Gruden Zunanji sodelavec: Žiga Hren Produkcija: B-AIR LAB, Radio Slovenija, Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana marec 2022.

Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo. V Sloveniji smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni, krvodajalstvo pa ima dolgo in uspešno tradicijo. Ob svetovnem dnevu krvodajalcev na vaša vprašanja odgovarja Polonca Mali, dr. med., specialistka transfuzijske medicine, vodja centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino.Letošnji slogan: Darovanje krvi je dejanje solidarnosti. Pridružite se in rešite življenja.Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema, saj bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje s krvjo. V Sloveniji smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni, krvodajalstvo pa ima dolgo in uspešno tradicijo. Ob svetovnem dnevu krvodajalcev na vaša vprašanja odgovarja Polonca Mali, dr. med., specialistka transfuzijske medicine, vodja centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino.   Sodelujte, postavite vprašanje. Odprite Slido v ločenem oknu. S sodelovanjem sprejemate pogoje podjetja Slido. Radio Slovenija vnešenih podatkov ne shranjuje oziroma jih po oddaji dokončno izbriše. Zaradi bontona vas prosimo, da se predstavite vsaj z imenom, ni pa to pogoj za sodelovanje. Preberite tudi pogoje zasebnosti.

Dokumentarna radijska igra Samota avtorice in režiserke Špele Kravogel in tonskega mojstra Matjaža Mikliča, v prepletu intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovnih komentarjev psihologa dr. Kristijana Musek Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložkov kolektiva Um&Kuna freestyle show osvetljuje in raziskuje težave mladostnikov v času epidemije Covid-19. V prvem delu trilogije predstavlja prvotno veselje ob razglasitvi epidemije in uvedbi šolanja na daljavo, ki se kmalu spremeni. Igra raziskuje kakšen je bil zaključek osnovne šole z valeto, kjer je vsak moral plesati sam, starši pa so bili le virtualno prisotni, prehod v gimnazijo, na novo šolo, med nove sošolce, izgubo motivacije, nadzor domačega dela s kamerami, prehod iz družbe tveganja v družbo nadzora. Trilogija Samota je nastala v okviru projekta B-AIR, ki ga v sodelovanju z osmimi mednarodnimi partnerji vodi Radio Slovenija.

Začenja se 57. festival Borštnikovo srečanje. Ob tej priložnosti smo z gosti spregovorili o obdobju zadnjih dveh let, dveh gledaliških sezon, ki ju je močno prizadela epidemična situacija. Z gosti smo se pogovarjali o tem, kako so delali v negotovih in spreminjajočih se razmerah v Lutkovnem gledališču ljubljanskem, Slovenskem stalnem gledališču v Trstu in kako je delovalo društvo Pekinpah, o tem, kako so z ustvarjalnim mišljenjem in izvirnimi rešitvami presegali omejitve ter kako se to obdobje, po besedah selektorice 57. Borštnikovega srečanja, odraža na vsebinski in kakovostni ravni slovenske gledališke pokrajine. Vabimo vas k poslušanju! na snemanju oddaje, od leve proti desni: Žiga Predan, Nika Leskovšek, Petra Tanko, Danijel Malalan, Uroš Korenčan foto: Radio SlovenijaKako ustvarjati kolektivno umetnost v času, ko srečevanja niso dovoljena?Danes se začenja 57. festival Borštnikovo srečanje. Ob tej priložnosti smo z gosti spregovorili o obdobju zadnjih dveh let, dveh gledaliških sezon, ki ju je močno prizadela epidemična situacija. Z gosti smo se pogovarjali o tem, kako so delali v negotovih in spreminjajočih se razmerah v Lutkovnem gledališču ljubljanskem, Slovenskem stalnem gledališču v Trstu in kako je delovalo društvo Pekinpah, o tem, kako so z ustvarjalnim mišljenjem in izvirnimi rešitvami presegali omejitve ter kako se to obdobje, po besedah selektorice 57. Borštnikovega srečanja, odraža na vsebinski in kakovostni ravni slovenske gledališke pokrajine. Vabimo vas k poslušanju!

Zakaj nastanejo razpoke na petah, kako pogosto odstranjevati trdo kožo na stopalih, kako sanirati kurja očesa, kaj storiti, če opazimo glivice na nohtih ali če se noht vrašča? O tezavah, ki preprečujejo lahek in zdrav korak, bomo govorili v petkovem Svetovalnem servisu. Pravilna vsakdanja nega stopal in nohtov namreč lahko prepreči večino omenjenih težav. Gostja oddaje bo kozmetičarka in pedikerka Barbara Kukar. Kako pogosto odstranjevati trdo kožo na stopalih, kako pravilno striči nohte? Zakaj nastanejo razpoke na petah, kako pogosto odstranjevati trdo kožo na stopalih, kako sanirati kurja očesa, kaj storiti, če opazimo glivice na nohtih ali če pride do vraščanja nohta? O tegobah, ki preprečujejo lahek in zdrav korak, bomo govorili v petkovem Svetovalnem servisu. Pravilna vsakodnevna nega stopal in nohtov lahko namreč prepreči večino omenjenih težav. Gostja oddaje bo kozmetičarka in pedikerka Barbara Kukar. Sodelujte, postavite vprašanje. Odprite Slido v ločenem oknu. S sodelovanjem sprejemate pogoje podjetja Slido. Radio Slovenija vnešenih podatkov ne shranjuje oziroma jih po oddaji dokončno izbriše. Zaradi bontona vas prosimo, da se predstavite vsaj z imenom, ni pa to pogoj za sodelovanje. Preberite tudi pogoje zasebnosti.

V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.Po menjavi oken se marsikje pojavijo težave kot posledica dobrega tesnjenja novih oken.Okna imajo lahko lesen, PVC ali okvir iz aluminija. Kdaj izbrati katera? Kako izvedemo montažo oken brez toplotnih mostov? Na kaj morate biti pozorni pri izbiri stekel, okovja in senčil? Kako rešiti posledice dobrega tesnjenja po zamenjavi oken? Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo neodvisni  energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Sodelujte, postavite vprašanje. Odprite Slido v ločenem oknu. S sodelovanjem sprejemate pogoje podjetja Slido. Radio Slovenija vnešenih podatkov ne shranjuje oziroma jih po oddaji dokončno izbriše. Zaradi bontona vas prosimo, da se predstavite vsaj z imenom, ni pa to pogoj za sodelovanje. Preberite tudi pogoje zasebnosti.

Na Prvem opozarjamo na pereč problem: v Sloveniji številni ostanejo brez svojega osebnega zdravnika, novega pa ne dobijo oziroma zelo težko. Kako je to mogoče? Kako je mogoče, da človek plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, pa ne dobi osebnega zdravnika? Gospa Danica Medven ob pomoči nečakinje že skoraj leto in pol išče osebnega zdravnika. "Nihče ne jemlje novih pacientov, nekateri se še celo norčujejo," pravi gospa. V tem času si je morala sama plačati pregled sluha, nova očala in zobozdravnika. Marsikomu dobro poznan problem! Vendar resnično, a zelo žalostno je, da gospa Danica Medven zdravnika išče pri svojih stotih letih. Foto: Prvi, Radio Slovenija

Leon Štebe se je rodil v Nemčiji. Skupaj s slovenskim staršema so med slovenskim osamosvajanjem na srednjih valovih poslušali Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo nekoč delal na radiu. Zdaj je eden izmed voditeljev na berlinskem javnem radiu.

Predstavljamo dobitnike Glazerjeve nagrade in listin, ki jih za kulturne in umetnostne dosežke podeljuje mesto Maribor, pogovor s kitajskim umetnikom Ai Weiweiom, s katerim se je v Rimu, kjer gostuje, pogovarjal naš dopisnik. Sledile bodo razstave: v Pragi na praškem gradu, o Plečnikovih posegih v Hradčane, v Ljubljani v MGLC o vlogi fotografije v grafiki in grafičnem oblikovanju, razstava skupine Laibach o Apokalipsi in ostalih zgodbah, na Obali pa razstava Panorama, z izborom iz bogatega fonda obalnih galerij Piran, sklenili pa bomo s kulturnim turizmom na Negovskem gradu v štajerskem kraju Negova. Foto: Izhod na grajski rajski vrt, eno od stopnišč na Hradčanih v Pragi, ki jih je pri celoviti prenovi zasnoval Plečnik VIR: Thomas Ledl - Eigenes Werk, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=47893906Ai Weiwei v Rimu posebej za Radio SlovenijaPredstavili vam bomo dobitnike Glazerjeve nagrade in listin, ki jih za kulturne in umetnostne dosežke podeljuje mesto Maribor, pogovor s kitajskim umetnikom Ai Weiwei-om, s katerim se je v Rimu, kjer gostuje, pogovarjal naš dopisnik. Sledile bodo razstave: v Pragi na praškem gradu, o Plečnikovih posegih v Hradčane, v Ljubljani v MGLC o vlogi fotografije v grafiki in grafičnem oblikovanju, razstava skupine Laibach o Apokalipsi in ostalih zgodbah, na Obali pa razstava Panorama, z izborom iz bogatega fonda obalnih galerij Piran, sklenili pa bomo s kulturnim turizmom na Negovskem gradu v štajerskem kraju Negova.

Feri Lainšček je bil nekoč novinar na Radiu Slovenija. Neki urednik ga je odpustil, kar je bila (nesreča za Radio Slovenija in) sreča za slovensko umetnost. Lainšček se je namreč uveljavil najprej kot vrhunski pisatelj, leta 2007 pa še kot pesnik. Tistega leta je namreč objavil ponarodelo pesniško zbirko Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini. Izjemno uspešni pesniški zbirki (večkrat ponatisnjeni) je sledilo še več še kako prepoznavnih pesniških zbirk, tako pred kratkim zbirka Med nama je angel (pri Literi). Več o svoji najnovejši zbirki, o poeziji za dva, pesnik pove v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Letom in pol pred koncem mandata je Igor Samobor odstopil z mesta ravnatelja SNG Drame Ljubljana. Odstop je bil nepričakovan, kot razlog pa nekdanji ravnatelj navaja zamude in zaplete pri načrtovani obnovi gledališča. Z njim se je za Radio Slovenija pogovarjala Iza Pevec.

Ta teden se je začel festival v Benetkah, ki ga za Radio Slovenija spremlja Urban Tarman. Slovenska kinoteka predstavlja novo sezono, v oddaji pa govorimo še o pomenu mestnega kina, o katerem je tekla debata v Vetrinjskem dvoru v Mariboru, ter o slovenskem dokumentarcu Divja Slovenija in znanstvenofantastičnem akcijskem filmu Shang Chi in legenda o desetih prstanih.

Indija ima več kot milijardo in 400 milijonov prebivalcev in eden od razlogov, zakaj je kino tako priljubljen, je, da v Indiji govorijo več kot 30 jezikov in da so v eno državo združili veliko zveznih držav in ozemelj in vsako izmed njih ima svojo industrijo in zvesto občinstvo. Drugi razlog je, da je obisk kina pogosto velik družinski dogodek. Zato nastane več kot 1500 filmov vsako leto. Gre za velik ekosistem, delovna mesta in potrebo gledalcev, da si redno, vsak teden v družbi ali z družino ogledajo nove filme, je v pogovoru za Radio Slovenija povedal indijski režiser Riteš Batra, ki je več kot polovico življenja preživel v ZDA, kjer je študiral in se priučil filmske obrti. Riteš Batra se podpisuje pod režijo štirih celovečercev in Fotograf je njegov zadnji film. Fotograf je romantično-komična drama, postavljena je v sodobni Mumbaj. Gospodovalna babica priganja svojega vnuka, ki je že globoko v srednjih letih, k poroki preden bo prepozno. Fotograf bo poleti na sporedu izbranih kinematogrov Art kino mreže. Zanimivo je, da pri distribuciji sodeluje ameriški Amazon, vendar na prav poseben način: film na posameznih trgih zastopajo lokalni distributerji, od katerih Amazon odkupuje pravice za spletno pretakanje na svoji platformi. Film je zato navzoč tako v lokalnih kinih kot na spletu. Z režiserjem Ritešem Batro se je pogovarjal Urban Tarman

V Sloveniji smo po dostopnih podatkih do zdaj skupno prejeli 860 tisoč odmerkov cepiva proti covidu. Porabili smo jih manj kot 650 tisoč. Razlika je torej več kot 200 tisoč odmerkov. Da cepljenje poteka prepočasi, meni tudi vodja strokovne skupine za cepljenje Bojana Beović. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje bodo ta teden pokrili 85% vseh naročil za osebe stare nad 50 let, ti bodo cepljeni s Fizerjevim cepivom in tudi vsa naročila za cepivo Astrazeneke. Ob tem naj povem, da je NIJZ za cepivo Astrazeneke prejel le za 7300 odmerkov naročil, ki jih bo danes tako zlahka zagotovil. Prav tega cepiva je, kot razberemo iz današnji podatkov, največ na zalogi še neporabljenega. Preostale teme oddaje: - Ob začetku splošne mature Sindikat vzgoje in izobraževanja začenja zbiranje podpisov za odstop šolske ministrice Simone Kustec; med očitki sprejemanje nedorečenih in škodljivih ukrepov. - V Velenju zaradi vse dražjih emisijskih kuponov napovedujejo višje cene električne energije in posledice za gospodarstvo. - Beloruska opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska v pogovoru za Radio Slovenija: "Srečanja na visoki ravni so pomembna kot oblika pritiska na Lukašenkov režim".

Pod okriljem Unesca se je danes začel 18. Mednarodni teden zvoka z bogatim programom, ki razpira ključna vprašanja od ekologije in javnega zdravja, urbanizma, do dinamike družbenih in političnih odnosov. Morda se nam tema zvoka izmika tudi zato, ker zaznavanje plasti zvočnosti sveta, ki nas obdaja, zahteva čas in določeno stopnjo občutljivosti. Tako razmišlja prof. dr. Nicolas Rémy, soorganizator mednarodnega simpozija Zimska šola, ki se je začel danes je hkrati tudi prvi dogodek multidisciplinarnega in mednarodnega projekta B-AIR, ki ga v sodelovanju z mednarodnimi partnerji vodi Radio Slovenija. V oddaji pa predstavljamo tudi mlado kamerunsko pisateljico Djaili Amadou Amal, ki je z romanom Nepotrpežljivke največje presenečenje letošnjega jagodnega izbora nominirancev za najprestižnejšo francosko književno nagrado Le prix Goncourt. Foto: Pixabay

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Radio Slovenija je začel redno oddajati pred 92. leti. Od takrat do danes so se navade poslušanja našega medija spremenile – včasih so ga imeli le redki, nato je radijski sprejemnik imelo vsako gospodinjstvo, vsak avtomobil, danes lahko program poslušamo z zamikom in na zahtevo. Kaj so podkasti, kako se nanje naročimo, katere aplikacije uporabljamo za to? Kaj nudi spletni arhiv Radia Slovenija, kako vidoeprenosi dopolnjujejo vsebino v etru? In kaj pomeni DAB+ in kako se od njega razlikuje internetni radio? Gost sredinega svetovalnega servisa je Matej Praprotnik, pomočnik direktorja Radia Slovenija. Vabljeni k sodelovanju!

Svoboda medijev in zaščita novinarjev sta za delovanje demokracije osrednjega pomena. V razgibani in ponekodzelo koncentrirani radijski krajini imajo izjemen pomen javni radijski servisi. Radio Slovenija pridobiva nove poslušalce, med pandemijo se je zaupanje v njegove programe in vsebine še okrepilo. Kakšen je sicer položaj Radia Slovenija v primerjavi z drugimi javnimi radijskimi postajami po Evropi? Ali so digitalne platforme adut, s katerim nacionalni radio nagovarja nove generacije poslušalcev? Zakaj Slovenija potrebuje razvojno naravnano medijsko zakonodajo, usmerjeno k javnosti? Sredi nove resničnosti med izzivi in težavami bo na 92-i rojstni dan Radia Slovenija gost sredinega intervjuja njegov direktor Mirko Štular.

O predlogu novele zakona, s katerim želi aktualna vlada predrugačiti medijsko krajino. Kaj bi načrtovane spremembe pomenile za našo največjo medijsko hišo in kje...

Aljoša Harlamov je urednik, publicist, pisatelj, doktor slovenistike in nagrajeni literarni kritik; človek mnogih zanimanj, jasnih stališč in široke razgledanosti, oziroma na kratko: javni intelektualec. Pronicljivo spremlja dogajanje na kulturnem področju, kjer deluje poklicno kot glavni urednik Cankarjeve založbe. Kot je povedal v pogovoru za Radio Slovenija, Cankarjeva založba skuša krepiti program izvirnih naslovov. »Zelo nas veseli delati izvirne knjige, stvari, ki jih drugje ni mogoče najti. Odkar ima Mladinska knjiga [lastnik Cankarjeve založbe, op. avtorja] zaposleno agentko za prodajo pravic, izvirne knjige bolje mednarodno prodajamo. To ima širši in daljnosežnejši pečat ne samo za Cankarjevo založbo, ampak tudi za zgodovino, kulturo in javni spomin in na tem zadnja leta pospešeno delamo,« je povedal Aljoša Harlamov. Opaža še, da so se kupci po koncu epidemije vrnili v knjigarne in odprli denarnice. Kot ocenjuje, je poepidemijska prodaja primerljiva z zadnjimi leti. Z Aljošo Harlamovom se je pogovarjal Urban Tarman.

Oddajo začenjamo s kulturnim protestom, nadaljujemo s svetlobno gverilo, obiskali bomo tudi festival Spider in razstavo Svobodno Sonce. Na evropskem razpisu za Projekte sodelovanja v kulturi Ustvarjalna Evropa je bilo letos uspešnih 18 slovenskih javnih zavodov in nevladnih organizacij, tudi Radio Slovenija. Govorimo tudi o mednarodnem dnevu arhivov in njihovem pomenu, 70. obletnici Schumanove deklaracije in novih vpisih v register nesnovne kulturne dediščine.

Začel je z Janšo in Kacinom in po 30ih kasneje je spet tam. Intervju z enim redkih novinarjev in komentatorjev v Sloveniji, ki od...

Iz prve bojne linije o ustvarjanju radijskih dnevno-informativnih oddaj. Kakšen je ritem dela, koliko ljudi je vpletenih, o določanju prednostnega vrstnega reda tem, preverjanju...

Véliki praktik ter mislec gledališča in družbe Dušan Jovanović danes praznuje 80. rojstni dan. Gledališki režiser in dramatik, a tudi ustanovitelj in umetniški vodja gledališč, ki je obenem vrsto let poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter se kot avtor podpisal pod številne eseje, kolumne, televizijske scenarije in še marsikaj, je ustvaril bogato nesnovno kulturno dediščino. Poleg slovenskih gledališč in Televizije Slovenija, jo hranita tudi Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter Radio Slovenija. Odlomki iz predstav, radijskih iger ter ohranjeni posnetki gledaliških vaj, med katerimi sta teatrologinja Ana Perne in dramaturginja Petra Tanko izbirali in jih za oddajo izbrali, predstavljajo sprehod med najvidnejšimi režijskimi in dramskimi dosežki, nagrajenimi z Grumovimi nagradami ter nagradami Borštnikovega srečanja, ki jih je v več kot petih desetletjih ustvaril Dušan Jovanović. Na fotografiji: Antigona (prem. 15. 10. 1993 v SNG Drama Ljubljana, rež. Meta Hočevar) – foto Tone Stojko/Arhiv SNG Drama Ljubljana; Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej

V soboto se je z literarnim večerom v Cankarjevem domu v Ljubljani sklenil mednarodni literarni festival Fabula – Literature sveta. Na njem je kanadsko-britanska pisateljica Rachel Cusk predstavila roman Obris, ki je v angleščini prvič izšel leta 2014 in s katerim je dosegla mednarodno pisateljsko slavo. Roman, ki ga je prevedel Jernej Županič, je bil tudi glavna tema pogovora za oddajo Razgledi in razmisleki. Rachel Cusk je začela objavljati v 90. letih prejšnjega stoletja in danes velja za eno od pomembnejših in večkrat nagrajenih sodobnih pisateljic v angleškem jeziku. Romanu Obris sta sledila še dva z naslovom Transit oziroma Prehod in Kudos, kar bi lahko poslovenili kot Slava ali Čast. Čeprav je omenjena leta 2018 končana trilogija Rachel Cusk postmoderno delo, pa kljub fragmentarnosti pripovedi ohranja določeno rdečo nit in cilj, je povedala Rachel Cusk v pogovoru za Radio Slovenija. Pripovedne niti in zgodbe, ki se razprostirajo pred bralcem, skupaj drži lik Faye. Čeprav je njeno ime v romanu Obris omenjeno le enkrat in kot lik ostaja v ozadju, je zaradi inteligence ter zmožnosti poslušanja in opazovanja zanimiva literarna oseba. Več o njej boste izvedeli v pogovoru z Rachel Cusk! Foto: Matej Pušnik.

Oddajo tokrat posvečamo kitaristki Karmen Štendler, ki je kitaro začela igrati že pri osmih letih v Glasbeni šoli Franca Šturma, potem je šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet ter na ljubljanski Akademiji za glasbo, nato pa se je odpravila še na šolanje v tujino -po diplomi na Glasbeni univerzi Franza Liszta v Weimarju zdaj tam obiskuje še podiplomski študij. Do zdaj se je že večkrat uspešno udeležila tekmovanj za mlade glasbenike, veliko nastopa in za enega od svojih nastopov je tako pred leti prejela Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Poleg tega deluje še kot komorna glasbenica, recimo v Weimarskem kitarskem kvartetu, ki v letošnjem letu predstavlja svoj prvenec, že leta 2016 pa je izšel CD, ki ga je Karmen Štendler posnela kot solistka. Poslušali bomo posnetka skladb, ki jih je lani posnela za Radio Slovenija, in sicer Sonato op. 47 Alberta Ginastere in Balkanske miniature Dušana Bogdanovića.

S Tomažem Celestino in Tjašo Slokar, odličnima poznavalcema slovenske politične scene, o parlamentarnih volitvah 2018. Kako so organizirana predvolilna soočenja na nacionalnem radiu in...

Z Darjo Groznik o tem, v kakšni formi so slovenski mediji. Pogovarjamo se o pomenu razkritij ekipe Ekstravizorja v Tarči, o predlogih medijske strategije,...

Z ugledno novinarko in urednico, ki je v svoji karieri preiskusila najrazličnejše medije, o razvoju ali pa nazadovanju slovenske medijske scene v zadnjih 25-ih...

Optimisti ne počivajo! Tokrat bodo zavzeli Braslovče in uprizorili Prizmo optimizma. Oddajo bodo - verjetno brez težav - prenašali obiskovalci Kulturnega doma; Radio Slovenija pa jo bo z lahkoto prenašal zvočno. Na odru bodo blesteli: Big band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, vokalna solistka Nina Strnad, moški pevski zbor Karel Virant z dirigentko Anjo Jezernik, Tilen Artač, Jure Mastnak in Milan Krapež.

Radio Slovenija in Zavod za kulturo Šoštanj pripravljata septembrsko Prizmo optimizma.

dr. Andraž Kocjan, Institut "Jožef Stefan" moderatorka: Mojca Delač, Radio Slovenija

izr. prof. dr. Nives Ogrinc, Institut "Jožef Stefan" moderator: Matic Jerman, Radio Slovenija

O spogledovanju z ameriško radijsko produkcijo, ustvarjanju poljudno-znanstvene oddaje Frekvenca X, na dolgo in široko pa tudi o izganjanju hudiča v Vročem mikrofonu o...