POPULARITY
Najpogostejše obolenje ledvic je kronična ledvična bolezen (KLB). Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za njo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcev. Ti pogosto tožijo, da imajo težave s kožo. Ta je pogosto suha in srbeča, mehurjasta in vneta. Kronična ledvična bolezen pa prizadene tudi nohte. Dermatološke bolezni imajo lahko za bolnike velike posledice, pravi Dominik Škrinjar, dr. med. V Ultrazvoku bo svetoval o zdravljenju in negi kože ob kronični ledvični bolezni. Foto: Nickyay/ Wikimedia, cc Lindsayjevi nohti (v angleščini) TUKAJ O KLB z nefrologom Škobernetom TUKAJ Koža in sladkorna bolezen tipa dve TUKAJ
Po besedah dr. Andreja Škoberneta skušajo zdravniki ledvice podpreti in zaustaviti procese staranja; kar jim po zaslugi sodobnih zdravil in pristopov tudi vedno bolj uspeva »Ko k meni na pregled pride pacient z boleznijo ledvic, si glede na njegov izgled ustvarim mnenje o njegovi starosti,« pravi nefrolog Andrej Škoberne. »Ko pa v dokumentaciji pogledam letnico njegovega rojstva, sem pogosto presenečen. Pacient je na pogled videti deset ali dvajset let starejši.« Dr. Andrej Škoberne zdravi bolnice, bolnike z boleznimi ledvic v ljubljanskem Kliničnem centru. Najpogostejša bolezen ledvic je sicer kronična ledvična bolezen – kratko KLB. Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za njo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcev. Zdravljenje je bolj uspešno, če kronično ledvično bolezen odkrijemo in zdravimo čim prej. Kogar pa medicina zanima podrobneje, še ta podatek: študije so pokazale, da se pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo telomere kromosomov (krajni deli kromosomov) krajšajo hitreje; kar je nedvoumen znak staranja. Brez ledvic nimamo dovolj vitamina D
Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za kronično ledvično boleznijo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcevAli ste vedeli, da so za učinkovito delovanje vitamina D potrebne zdrave ledvice? »Brez ledvic nimamo dovolj vitamina D,« pravi specialist za bolezni ledvic dr. Andrej Škoberne s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana. Kaj se v ledvicah dogaja z vitaminom D? Odgovor izveste v oddaji Ultrazvok. Najpogostejša bolezen ledvic je sicer kronična ledvična bolezen s kratico KLB. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njo po svetu oboleva že več kot 800 milijonov ljudi. Predvidevajo, da bo do leta 2040 že peti najpogostejši razlog za smrt. V Sloveniji naj bi kronično ledvično bolezen imelo med 10 in 15 odstotki prebivalcev. To pa morate vedeti, da je za zgodnje prepoznavanje kronične ledvične bolezni nujna in pomembna preiskava na prisotnost beljakovin v seču. Tudi o tem v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.
Naš gost je bil travmatolog Ladislav Kovačič, govorili pa smo o najpogostejših poškodbah ramenskega obroča: od športnih poškodb rotatorne manšete do kalcinacij in obrabe ramenskega sklepa.
Med najpogostejšimi bolečinami pri ljudeh je glavobol. To potrjujejo tudi strokovnjaki, ki ocenjujejo, da najmanj enkrat na leto doleti kar polovico vseh odraslih ljudi. Najpogostejši je tenzijski glavobol, sledita migrenski in glavobol v rafalih. Pogost je tudi glavobol ob vnetju sinusov. Ali res za večino glavobolov ne poznamo vzroka? Kaj naj naredimo, ko protibolečinska zdravila ne pomagajo več? Kateri glavobol je lahko nevaren? Gost je nevrolog prof. dr. Marjan Zaletel z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Pixabay, cc
Send us a textPOLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=84N6AK9XMXA64Dobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 153Danes z nami spet v dvoje Jure in Rimanic. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:00 Intro00:00:58 Kako je Jure00:02:24 Rimaničev teden00:03:22 Kako organizirati potovanje na Tajsko?00:14:51 Kaj odneseš od tega dopusta?00:16:36 Barkolana00:17:37 Kaj folk najbolj išče po internetu?00:20:46 Kako gledaš vreme?00:22:16 Najbolj priljubljena iskanja v Sloveniji00:23:04 Najbolj iskano vprašanje kako00:24:44 Rimanič ne uporablja več Googla00:25:31 Roboti00:30:24 Brez odeje ali brez vzglavnika?00:31:28 Darilo za poroko00:34:23 Rimanič dela art!!!!!!00:35:13 Vprašanja00:37:55 Kje je Jure spoznal punco?00:38:47 OutroPOSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.
Divje kampiranje, vožnja s kolesi na zavarovanih območjih, kopanje v visokogorskih jezerih in potokih. To je le nekaj kršitev, s katerimi se soočajo nadzorniki v našem edinem narodnem parku. Kako se Triglavski narodni park bori proti kršitvam, ki ogrožajo njegovo neokrnjeno naravo? Vodja naravovarstvenih nadzornikov v TNP Sašo Hrovat je spregovoril tudi o kaznih za kršitelje in izzivih, s katerimi se sooča park zaradi neodgovornih obiskovalcev.
Človek nujno postavlja vprašanja. To je njegova posebnost. Najpogostejše vprašanje je, zakaj Bog dopušča zlo. Hudičeva eruptivna ukana je, da se Boga bojimo bolj kot hudiča in mu pripisujemo Auschwitz, Dachau, Jasenovac, Nagasaki, Hirošimo, Srebrenico … Filozof in teolog Avguštin iz Hipona (354–430) je menil, da je dobro, da ne obstaja samo dobro, ampak tudi zlo, kajti brez zla ne bi bila dana možnost za svobodno izbiro. Ko so Alberta Einsteina vprašali, ali je možno, da bo enkrat vse tudi znanstveno dokazano, je odgovoril: »Da, verjamem, vendar to ne bo imelo nikakršnega smisla.« Nato je nadaljeval: »Če želite Beethovnovo Peto simfonijo izraziti z matematično krivuljo, ki prikazuje pritisk zraka na poslušalčeve bobenčke v ušesih, je to možno, vendar to ne bi bila več Beethovnova Peta simfonija.« Enako velja za vprašanje zla in trpljenja. Znanost ne daje odgovorov na končna vprašanja, kdo sem, zakaj živim, zakaj trpim in kam grem. Tako kot ne moremo znanstveno dokazati ljubezni, lepote, iskrenosti, vere …, znanstveno ne moremo dokazati, zakaj zlo in trpljenje. Nedojemljivost bolečine je del Božje nedojemljivosti. Če težko razumemo človeško besedo, kako težko razumemo šele Božjo Besedo. Johann Wolfgang von Goethe je zapisal: »Ljudje ne vedo, koliko časa in napora je treba, da bi se naučili brati. Za to sem potreboval osemdeset let in še ne morem reči, da mi je uspelo.« Kje torej najti smisel? Zakaj naivno verjamemo sladkobnim ponudbam zmikavtov in pozabljamo, da je brezplačni sir samo v mišelovki? Ludwig Wittgenstein (1889–1951), ki velja za enega največjih filozofov 20. stoletja, je smisel našel v krščanski veri. Glede nje je izjavil: »Ni razumljiva, ni pa nerazumljiva.« Po njegovi oceni življenje brez Boga nima namena ne cilja in je absurdno. Tudi če bi živeli večno, bi bilo življenje brez smisla absurdno. Kdor odpre srce Božji ljubezni, je rešen. Kdo bo povrnil izgubljeni položaj Bogu? Italijanski dramatik Curzio Malaparte (1898–1957), član Komunistične partije Italije, se je po spreobrnjenju v krščanstvo spraševal, kdaj se bomo pogumno dvignili proti zlu, ki nam preti – ubogim razkosanim telesom, zapuščenim v rdečem blatu nekega bojišča. Če svet trpi, trpi zaradi našega greha, ker si ne upamo braniti pravice in dobrote in se bojimo biti resnični kristjani, saj smo ob nedeljah kristjani, v ponedeljek pa ateisti.
Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa. Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.Sogovorniki: dr. Metka Kuhar, prof. socialne psihologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani prof. dr. Uroš Ahčan, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije ter profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Vesna Tlaker, zdravnica specialistka dermatovenerologije iz medicinskega centra Dermatilogija.si Maja Ložar, diplomirana kozmetičarka zaposlena na Fakulteti za aplikativne vede VIST Matija Ambrož, dr. medicine in specialist družinske medicine
Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Pograjčeva druga zbirka Trepete se tako po simbolni kot po stilistični plati navezuje na njegovo prvo zbirko Trgetanje. Prvenec je bil odet v črnino, druga zbirka pa je bela knjižica, ki po videzu precej spominja na White album skupine The Beatles. In res lahko na koncu zbirke kot zanimivost zasledimo seznam instrumentalne spremljave k posameznim sklopom pesmi, ki z naborom raznolikih glasbenikov prispeva k ustvarjanju ozračja med branjem in poezijo še dodatno nadgrajuje z zvočno komponento. Naslov zbirke po eni strani sugerira na repeticijo oz. ponovitev pesniških izbruhkov, kot avtor rad imenuje svoje impulzivne in hkrati premišljene stvaritve, po drugi strani pa nakazuje trepetanje, drhtenje, trzanje in drgetanje, ki izvirajo iz zavedanja lastne minljivosti in strahu pred bivanjem kot tudi iz reflektiranja sebe kot erotičnega bitja. Če se v prvem sklopu zbirke, ki ima naslov Živeli, posveča razmišljanju o svojih prednikih in družini, ki je vpeta v tradicionalne obrede in ki pesniku pomeni nekakšno zavetje pred poblaznelo družbo, se v drugem sklopu z naslovom Kurbulenca odpravi na svojevrstno odisejado po svetu in beleži vtise srečanj z znanci, neznanci in ljubimci, s katerimi odkriva svetle in temne plati erosa. Najsi gre za nežno tresenje avtobusa in šoferjeve roke, ki ga v soboto zjutraj poskuša spraviti domov, ali za trepetanje pred učiteljico geografije, ki mu z omembo očeta vzbuja slabo vest, ali pa zgolj za trzanje ljubimca v spanju, se pesnik globoko v sebi zaveda, da sta strah in hrepenenje le dve plati enega in istega kovanca. Prav iskrenost do samega sebe in do bralca se nas dotakne že po nekaj prebranih straneh, saj smo brez moraliziranja vrženi v zgodbe, v katerih se liričnost kaže skozi izjemno kratke, a čustvene dialoge in večplastne refleksije, ki se porajajo tako na zavestni kot na nezavedni ravni. Potopisni utrinki razkrivajo ameriške študentske zabave, na katerih se debatira o vojaški industriji in migrantih, in pohajkovanja po berlinskih simpozijih, grških barih, hrvaških urah pilatesa, srbskih literarnih delavnicah in po slovenskih klubih, o katerih na nekem mestu zapiše: “ … nobenega dotika ne čutim več, / naj se nohti še tako zarinejo / v mojo kožo // gnijem od sterilnosti stikov, / od potlačenih obrazov, / zato vedno znova / poskušam zadnjič / seči do, / čez / zraven enosmernega ogledala / strmim vanj / v upanju, da je nalezljiv ...”. V pesmi z naslovom palestina, napisani 25. junija 2022, opisuje življenje znanca v Palestini, ki se nenehno sooča z izgubo: “ ob posnetkih dekleta v solzah / pred razstreljenim domom / mi pove, / da nikoli ne bomo / ne jaz / ne moji sosedje / čutili ognja, / tako kot ga on ... // ko se vrne domov, / ga zopet sprejmejo / zvoki eksplozij / preglasijo spore // zvoki strelov / opomnijo na trganje / krvi od telesa”. Izpoved palestinskega dopisnika pomenljivo zaključi s preprostimi verzi: “… v moji vasi / nekaj let nazaj / še vedeli niso, / kaj je to gej // že od nekdaj pa vedo, / kaj je to izguba.” Tudi v pesmi pančevo, srbija vzame pod drobnogled družinsko in politično situacijo v Srbiji, ko ob umoru gejevskega aktivista Dejana Nebrigića razčlenjuje motive, ki so pripeljali do tega dogodka, ter se spopada z nemočjo in jezo, ko srbska organizatorka literarnega dogodka naroči slovenski urednici, naj pesnika posvari, da naj na literarnem večeru pred občinstvom “raje ne govori o teh vsebinah”. Tretji, zadnji sklop z naslovom Bljubezen vsebuje vrsto izbruhkov, ki se nadaljujejo iz prve knjige in ki vključujejo kolaž odlomkov iz del slovenskih in tujih literatov, pa tudi citatov bolj ali manj znanih osebnosti, izluščenih iz najrazličnejših družbenih omrežij, člankov in javnih nastopov. Najpogostejša motiva pesmi na koncu zbirke sta obisk pri psihiatrinji in obujanje otroških spominov, med katerimi se poleg šolskih travm pogosto znajde tudi spomin na materino bolezen in soočanje z lastno smrtjo: “… v neki svoji temi / nisem razumel, / zakaj tudi drugi / ne želijo umreti // zakaj mi niso pustili umreti // mama je z očetom kot v transu / klicala psihiatre, terapevtke, / šamane, zdravilke, / kuhala kamilice, / pripravljala oblačila, / razvozlavala vozel, / me pokrivala z odejo, / vozila na morje, / vozila v hribe, / vozila, cel dan vozila, / da bi me naučila // … kako se pogoltne smrt.” Pesniška zbirka Trepete zdaj že podiplomskega študenta primerjalne književnosti Pina Pograjca, pa tudi priložnostnega literarnega kritika, selektorja Festivala LGBT filma in “slam” poeta, kliče na plan grobo potlačene plasti kolektivnega nezavednega ter jih v neolepšani različici daje na vpogled javnosti. Tako kot se zdi, da brez dlake na jeziku piše o svoji spolni usmerjenosti, materinem umiranju, poskusu samomora in psihiatričnih diagnozah, se z enako lahkotnostjo in navidezno neobremenjenostjo posveča žgočim družbenim temam. Odlika njegovega pesniškega izraza se ne skriva v metaforiki, zvočnosti ali v pretanjenem občutku za dramaturgijo oz. arhitekturo pesmi. Ne, “udarnost” njegove poezije se skriva v tem, da z iskrenim in minimalističnim pesniškim izrazom vzbuja v bralcu trepetanje in nelagodje na mestih, ko to najmanj pričakuje.
Piše: Sanja Podržaj, bereta Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič. Nina Kremžar se je leta 2019 s pesmimi predstavila v prvencu Dostop na odprto morje, zdaj pa je izšla še njena prva zbirka kratke proze Opazovalnica. V njej nas vabi, da se skupaj z njo povzpnemo na razgledišče in si z daljnogledom približamo štiriindvajset izsekov iz življenja njenih junakov in junakinj. običajnih posameznikov in posameznic. Vsi so nekako ujeti – nekateri v odnosih in vlogah, ki jih igrajo, drugi v preteklosti in spominih, spet tretji v vedenjskih vzorcih. Beremo na primer o neizpolnjenih partnerskih in družinskih razmerjih, v katerih ostaja veliko neizrečenega, ter o ljudeh, ki se tako zelo oklepajo preteklosti, da v sedanjosti praktično ne živijo več; pa o takšnih, ki se zavedajo zgrešenosti svojih dejanj, a se kljub temu ne morejo ustaviti. Pripovedi preigravajo eksistencialne teme o bivanju in minevanju, smrti in izgubi, žalovanju, spominu in preteklosti, hrepenenju in prihodnosti. Najpogostejši motiv je soočenje z izgubo, zaradi katere se liki in likinje zataknejo nekje v preteklosti in se ne zmorejo premakniti naprej. S tem odpre že prva zgodba Bela gradnja, v kateri protagonistki umre partner, s katerim je začela graditi življenje. V njej je polno obžalovanja, da se zaradi strahu pred izgubo hiše ni mogla zares udomačiti v njej, nazadnje pa je izgubila tistega, ki je bil njen pravi dom. Vendar pa ima izguba poleg smrti še druge obraze. V zgodbi April oče z leti vse bolj izgublja hčer in ko se nazadnje zopet zbližata, spozna, da je izgubil priložnost za spremembo. Kakor je bežal njegov oče, je bežal sam in sedaj lahko samo nemo opazuje, kako beži tudi njegova hči: »V tem trenutku ni nobenih idealov, nobenih zamer. Samo ona in jaz, dva človeka, ki sva si preveč podobna. In prvič se mi zazdi, da je prav, da oba molčiva.« Simona v zgodbi Agorafobija je izgubila nekaj, česar pravzaprav nikdar ni imela, s tem pa tudi možnost polnokrvnega življenja, saj se je omejila na varno notranjost doma. Tam čaka in skozi zastrto okno opazuje, kdaj se bo vrnila njena mladostna prijateljica, prva in edina ljubezen. Le ona bi jo namreč lahko spravila iz te pasivnosti. Boleča je tudi izguba bližnjega zaradi odvisnosti, ki kot črn oblak visi nad družino v dveh povezanih zgodbah Bi kdo še? in Dediščina. Potem pa je tu še zgodba Zajtrk, v kateri je predstavljena izguba duševnega zdravja, saj se v protagonistu vedno znova pojavljajo glasovi, ki mu jemljejo avtonomijo, dokler ne postane ujetnik svojih misli. Odraslost je še ena stvar, ki teži junake in junakinje zbirke Opazovalnica. Oče v zgodbi April se v novi vlogi in odgovornosti, ki ji pripada, ne znajde: »Odrasli? Komu lažem? Še nikoli v življenju se nisem počutil odraslega. /…/ Kako se je to zgodilo? Enkrat se obrneš in skrbeti moraš za nekoga, čeprav do zdaj nisi znal niti zase.« Tudi pripovedovalec zgodbe Midva v enem samem dolgem izdihu brez končnih ločil razmišlja o trenutku, ko odrasteš in se postaraš. Ugotovi, da »tak trenutek ne obstaja, ker te noben dogodek, ne prvo stanovanje, ne poroka, ne rojstvo otroka, zares ne potisne v odraslost, postopek je dolgotrajen in neopazen« Nenadoma, še sam ne veš kdaj, se znajdeš v novi preobleki – nekaterim v njej uspe nadaljevati življenje, drugim pa pomeni zgolj ječo. Omenimo še zgodbe, ki motivno-tematsko izstopajo: Lovišče, Prebujanje in O teži človeka. V prvi lovec razmišlja o ubijanju iz oddaljenosti in z višine opazovalnice: »Ne igram se boga, le z nogami rad bingljam nad breznom. Edino tako, ko življenje čaka za mojim hrbtom, ko strmim nekam navzdol, se zavedam, da obstaja in da sem del njega.« Zgodba Prebujanje meji na pravljično pripoved, saj ustvari mistično atmosfero otroštva v idiličnem okolju pri skrivnostni Mari, ki se konča s prisilnim odhodom pripovedovalca v mesto, v svet odraslih. V fantastični zgodbi O teži človeka pa spregovori Iustitia, Pravica, ki nagovori obtoženca in tehta njegovo krivdo. Te zgodbe so bolj razmišljujoče, v njih je nekaj skrivnostnega in intrigantnega, saj njihovo sporočilo ostaja zastrto in se ne predstavlja tako neposredno kot pri ostalih. Slednje zgodbe v zbirko vnašajo nekaj pestrosti, saj preostale bolj ali manj zajemajo iz klasičnega nabora bivanjskih tematik, ki so v književnosti pogosto obravnavane. Poleg tega avtorica v zgodbe vpleta tudi aktualne socialne problematike, kot so partnersko in družinsko nasilje, ekonomske razlike, priseljenstvo, alkoholizem in odvisnost, vendar večinoma ostajajo v ozadju kot kulisa za intimne stiske protagonistov. Čeprav se v štiriindvajsetih zgodbah Opazovalnice soočamo s podobnimi vsebinami, je zbirki uspelo uiti enoličnosti na formalni ravni, kjer je opaziti več igrivosti in eksperimentiranja. Le redkokatera zgodba v zbirki je napisana v klasični obliki. Avtorica Nina Kremžar je našla inovativne načine, kako podati konvencionalne teme s suspenzom, ki vzbudi in ohrani bralkino pozornost. Zgodba Jutranja kava, ki je leta 2017 prejela AirBeletrinino nagrado za najboljšo zgodbo, odpira pomembno temo nasilja v partnerskem odnosu. S tem ko je avtorica prečrtala dele besedila, nam je pokazala vse tisto, kar zaradi previdnosti ali strahu ostane neizrečeno. Zgodbo lahko beremo na več načinov in če preberemo samo prečrtane dele, se nam odkrije precej drugačna podoba razmerja, kot če beremo samo neprečrtano besedilo. Izstopa tudi najdaljša zgodba zbirke, Nazaj. V njej se skozi dnevniške zapiske pomikamo nazaj v času, kot namiguje že naslov, od boleče ločitve para, ki jo povzroči smrt, do bolj veselega in brezskrbnega časa v njuni mladosti, ko sta se spoznala. V zgodbi Fuego pa besede začnejo razpadati v črke, kot kosmi pepela, ki jih med požarom odnese visoko v zrak. Zbirka kratkih zgodb Nine Kremžar se loteva tematike ujetosti, ki je sicer že nekoliko izpeta, vendar ji je o tem uspelo nekaj povedati na svojstven in inovativen način. Največja odlika zbirke so prav igre z oblikami pripovedi, ki bralko presenetijo z vsako novo zgodbo. Opazovalnica je prepričljiv in obetaven kratkoprozni prvenec avtorice, ki jo bomo gotovo še brali.
Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 47: Filmi, dekleta in s čim se trenutno ukvarjamo Ko nam zmanjka energije in motivacije Janijevo ljubezensko življenje in kdaj imeti družino? Substituti in meje v življenju Moški prijatelji moje punce Imamo radi banane & merjenje glukoze v krvi Česa v življenju ne razumemo? Škraba ostaja pristaš bencina Ali bo še kakšen DIALOG v živo? Kako oplemenititi premoženje? Kako vemo, da nam je uspelo v življenju? Najbolj profitabilne podjetniške niše Hitri reset telesa in deloholizem Najpogostejše število & iznajdba modre LED svetilke
Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki obsega več kot dve tretjini demenc. Gre za kronično napredujočo bolezen, ki jo je leta 1907 opisal Alois Alzheimer pri 51-letni ženski: ni se znašla v lastnem stanovanju, imela je spominske motnje in je bila sumničava. Demenca nastane zaradi bolezenskih sprememb v možganskih celicah. V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., specialist nevrolog s kliničnega oddelka za bolezni živčevja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
Prof. dr. Elias Campo je patolog in genetik. Objave v strokovnih revijah in nagrade na okenski polici njegove pisarne v drugem nadstropju Biomedicinskega raziskovalnega inštituta v centru Barcelone pričajo, da gre za enega najbolj priznanih španskih znanstvenikov. Zaposlen je v ugledni javni bolnišnici – v barcelonskem Univerzitetnem kliničnem centru. Prof. Campo v laboratoriju preučuje celice in molekule, ki so vpletene v razvoj limfomov in levkemij. »Prvi na svetu smo razvozlali genski zapis kronične limfocitne levkemije, ki je v zahodnem svetu najpogostejša oblika levkemije pri odraslih.« Več o svojem raziskovalnem delu, ki je zelo povezano z veliko močjo španskega javnega zdravstva, bo prof. Campo povedal v oddaji Ultrazvok. Z njim se je srečal Iztok Konc. Foto: Prvi Več o profesorju TUKAJ Več o limfomih in levkemijah TUKAJ
Zaradi razvojnih značilnosti spadajo mladostniki med ranljivejše skupine za razvoj težav v duševnem zdravju. Nove stiske je prinesla pandemija Covida-19, velike izzive mu prinaša tudi vse večja raba in priljubljenost novih tehnologij. V tem predprazničnem času, ko nas terorizirajo pričakovanja oz. že kar zahteve po veselju, obilju, praznovanju in prijetnih uricah z drugimi, so stiske osamljenih in ranljivih ljudi pogosto še občutnejše. Tudi pri mladostnikih. In ker je samomor eden najpogostejših vzrokov smrti v obdobju mladostništva, v tem, za marsikoga najtežjem delu leta, na te stiske še posebej opozarjamo.
Nadaljevanje srditih spopadov med izraelsko vojsko in palestinskimi borci Hamasa tudi danes seje smrt, med ubitimi je približno 600 Izraelcev, skoraj 400 mrtvih je na palestinski strani, ranjence preštevajo v tisočih. Vse to je šele začetek, lahko sklepamo iz besed predsednika izraelske vlade Benjamina Netanjahuja, ki Izraelce poziva k pripravam na dolgo in težko vojno. Medtem narašča skrb, kako silovito in daleč se utegne razliti eden najsilovitejših konfliktov med Izraelci in Palestinci v minulih 50-ih letih. V Radijskem dnevniku tudi: - Iz sveta se vrstijo izrazi sožalja po uničujočem potresu v Afganistanu; število žrtev preseglo 2 tisoč - Najpogostejše žrtve spletnih prevar so starejši; tudi njim bodo namenjene digi info točke - Kolesar Matej Mohorič v Benečiji osvojil naslov svetovnega prvaka po makadamu
Čeprav so se nepremičnine v Sloveniji po zadnjih podatkih na letni ravni podražile za 7,4 %, povpraševanje po stanovanjih ne upada prav močno. Kako se bodo cene gibale v prihodnje? O nakupu in prodaji nepremičnin tudi v Četrtkovem svetovalnem servisu. Kdo mora – kupec ali prodajalec – plačati 2-% davek na promet nepremičnin? Kako pripraviti stanovanje za prodajo, na kaj morajo biti pozorni kupci pred sklenitvijo pogodbe? Gostja je licenčna nepremičninska posrednica iz agencije Inalbea Zarja B. Mavec. Vabljeni k sodelovanju tudi na prvi.rtvslo.si
Pogovor s pulmologom dr. Matjažem Fležarjem s Klinike GolnikZa katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo? V današnjem Ultrazvoku podrobneje o tem, kako lahko različne bolezni vplivajo na naše dihanje. Iztok Konc se je na Golniku srečal s pulmologom Matjažem Fležarjem, ki na kliniki vodi Oddelek za respiratorno funkcijsko diagnostiko. Foto: Pixabay, cc Prvi del - Dr. Fležar: Dihanje mora biti nezavedno
Dragi zgovorni in tisti redkobesedni, dragi glasni in tisti, ki raje kot z besedami govorite s tišino. Dobro jutro! Nadaljujemo zgodbo naše marčevske serije Tako se govori! Tako kot v prvi epizodi, bo tudi tokrat z nami prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek in še nekaj besed bomo dodali o prvih besedah in prvih povedih, ki jih človek naredi. Kako se razvija nebesedna govorica in mimika? Kaj znajo s tem povedati že malčki? Vse to v tokratni epizodi, s katero se pridružujemo letošnjemu Tednu možganov! Pripravlja: Mojca Delač.
V Sloveniji živi približno 120 tisoč ljudi z redkimi boleznimi. Redke bolezni so tiste, za katerimi zboli pet ali manj ljudi na 10 tisoč prebivalcev. Genetske bolezni mrežnice so skupina bolezni, za katere je značilna postopna izguba fotoreceptorskih celic. Najpogostejša je pigmentna retinopatija. Kako s to redko boleznijo živita fotograf Branko Čeak in predsednica društva Svetloba Mihela Gorše, bosta pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.
Ksenija Šelih Martinec je specialistka ginekologije in porodništva ter ustanoviteljica Kalliste medicinskega centra. Je članica pomembnih ustanov, kakršno je Evropsko združenje za estetsko ginekologijo, hkrati pa je dobitnica številnih certifikatov in mednarodna predavateljica na področju ginekologije in estetske ginekologije. Je tudi ena izmed prvih ginekologinj na svetu, ki je začela uporabljati laser za zdravljenje različnih ženskih težav. Pravi, da ima rada žensko energijo, zato jo delo z ženskami osrečuje. S Ksenijo sva se že pogovarjali o nosečnosti in o pregledih med njo ter o telesu po porodu, v tokratni epizodi pa sva spregovorili o najpogostejših ginekoloških težavah. Če imaš vprašanja, mi lahko vedno pišeš na nastja@malinca.si. Spremljaš pa me lahko tudi na Instagramu @malincanastja.
Za vsakega je hudo, če zboli za težko boleznijo, če pa zboli otrok, je še toliko hujše. Po definiciji spada rak pri otrocih med redke bolezni v Sloveniji. Na leto zboli med 70 in 80 otrok. Najpogostejša je levkemija, kar v tretjini primerov, sledijo tumorji osrednjega živčevja, limfomi in drugi tumorji. Rakave bolezni pri otrocih se zdravijo s standardnimi metodami – operacije pri solidnih tumorjih, obsevanje, kemoterapija in presaditev kostnega mozga. Skoraj vsi otroci, ki so v otroštvu zboleli za rakom, imajo pozneje v življenju kronične zdravstvene težave, pogosto tudi življenjsko ogrožajoče. Deliti zgodbe otrok, izkušnje, govoriti o bolezni na glas, je vodilo letos ustanovljenega Inštituta Zlata pentljica.
S turisti so se vrnili tudi žeparji, začenjajo se tudi vlomi v stanovanjske hiše, kjer je hitro jasno, da nikogar ni doma, in drzne tatvine s preusmerjanjem pozornosti stanovalcev. To so vzorci kaznivih dejanj, ki bi jih oškodovanci s preventivo verjetno lahko preprečili. Gostja bo policistka s Policijske postaje Ljubljana Center Mirela Čorić.
Časovnica, literatura in dodatno gradivo so na voljo članom na platformi Patreon: https://www.patreon.com/zdp Zelo hvaležni bomo za vse ocene in komentarje na Apple Podcasts: https://bit.ly/apple-zdp Sledite nam: Nenadov instagram: @kojic.nenad Mariov instagram: @mario_sambolec Feelgood Skupnost na Facebooku: https://bit.ly/feelgoodskupnost Spletna stran: https://www.feel-good.si Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp
Najpogostejša hišna ljubljenčka sta mačka in pes, ni pa jih malo, ki so se ravno med epidemijo odločili za družbo hrčka ali recimo morskega prašička. O njih v ponedeljkovem Svetovalnem servisu po osmih. Gost bo Marjan Kastelic, dr. vet. med., specialist medicine ptic, malih sesalcev in plazilcev. Kakšna mora biti velikost njihovega bivalnega prostora, kako je s prehrano in nego ter kdaj je pravi čas, da jih morda spustimo na domačo travo?
V tokratni oddaji smo se ponovno ozrli na posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji in slišali o pogojih, ki jih mora član kmetije izpolnjevati za opravljanje dopolnilne dejavnosti ter o najpogostejših napakah, ki se pojavljajo pri predelavi mesa.
Na dan boja proti bolećini ozaveščamo o pomembnosti obvladovanja bolečine. V povprečju posameznik občuti deset vrst bolečine na letu. Najpogostejša je bolečina v križu, ki jo doživlja polovica ljudi, vsaj enkrat v življenju pa jo doživi skoraj vsak. Z dr. Gorazdom Požlepom se je pogovarjal Marko Rozman.
Rožnati oktober je mednarodni mesec ozaveščanja o raku na dojkah, ki je najpogostejša oblika raka pri ženskah. V Sloveniji tako že vrsto let oktobra potekajo številne dejavnosti, s katerimi želimo zaznamovati rožnati oktober, ozaveščati širšo javnost o raku na dojkah in opozoriti na pomen zdravega načina življenja in zgodnjega odkrivanja bolezni. Vsako leto s tem namenom pripravimo tudi Svetovalni servis, v torek po osmi bo tako z nami dr. Simona Borštnar z Onkološkega inštituta. Vprašanja zanjo lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, jih pošljete na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali nas pokličete med oddajo.
Da bi lahko denimo pospravili sobo, torej jasno videli stanje ali nered v njej, moramo najprej poskrbeti za dovolj svetlobe - odgrniti okna ali prižgati luč. Podobno je z iskanjem notranjega miru, sreče, zadovoljstva, občutka svobode, skratka iskanjem nekakšne pomiritve s seboj in z življenjem, ki ga živimo. V tem primeru osnovo ''teme'' predstavlja notranji nemir, najpogosteje izražen skozi zadovoljevanje najrazličnejših želja, kar pa je povezano z načini, kako te želje uresničevati. Ker seveda ne gre vedno tako, kakor bi si želeli, so zraven tudi strahovi pred morebitnimi ovirami, ki bi lahko preprečevale uresničitev teh ciljev, teh želja. Če tu nadaljujemo in smo pri tem dovolj odprti ter pripravljeni raziskovati, lahko vidimo, da so vsa naša ravnanja, vsa naša čustvovanja, vsi naši odzivi na okolico, pravzaprav tisto, čemur rečemo osebnost, naš jaz, naša predstava o nas samih, o tem, kakšen človek sem. Zatorej lahko rečemo, da so tako naše želje, z njimi povezani cilji in načini, kako jih uresničiti, kakor tudi strahovi, da se ti cilji ne bodo uresničili, odvisni od naše osebnostne strukture, od naših mnenj, prepričanj, miselnih vzorcev, skratka naše osebnosti, našega jaza. Najpogostejša ovira, ki preprečuje, da bi našli iskano, smo torej mi sami, naš način življenja, to, čemur pravimo ‘'moj način'', skratka naša osebnost, naša zaverovanost v svoj prav, naša trdna prepričanja o tem ali onem. Nemalokrat ugotavljamo, da navkljub številnim prebranim knjigam o osebni rasti, navkljub številnim tečajem in izobraževanjem, ki smo jih opravili, v srcu še vedno nimamo spokojnosti in miru. Zakaj ne? Morebiti zato, ker se nismo dovolj ali na ustrezen način posvetili svoji osebnosti, svojemu jazu, načinu življenja, ki je pravi razlog notranjega nemira. Ker iščemo tam, kjer ne moremo najti, nam tudi najrazličnejše duhovne prakse, molitve, meditacije, askeze in podobno zagotavljajo le občasne, kratkotrajne potešitve nemira. Dovolite, da za primerjavo uporabim prigodo Nasrudina, ki v sufijski različici islama predstavlja tako človeško nespamet, kakor tudi pamet: Nasrudin je v svetlobi svetilke pred hišo lazil po vseh štirih, ko je prišel mimo prijatelj in ga vprašal, kaj počne. Ključ iščem, izgubil sem ga. Prijatelj se je spustil na kolena in skupaj sta skoraj do zore iskala ključ. Naposled je prijatelj vstal ter dejal: vse sva preiskala, ključa pa ni nikjer, ali sploh veš, kje si ga izgubil? Da, je odvrnil Nasrudin, dobro vem, da sem ga izgubil v hiši, ampak tu je veliko svetleje…
Mogoče je pes med prvimi živalmi, ki jim je človek dal ime. Človek in pes sobivata že 12 tisoč let. Najstarejše znano evropsko pasje ime je Kerberos, ki je ime za grškega mitološkega psa, ki je čuval vhod in izhod iz podzemnega sveta mrtvih. Najstarejše nemitološko evropsko ime pa je nosil Odisejev pes Argos, kar dobesedno pomeni svetleči, beli. Pri nas so prva pasja imena zapisana šele v 19. stoletju, to sta Hrčak in Lamas. Najpogostejše današnje slovensko ime za psa pa je Rex, ki izvira iz latinščine in pomeni kralj. O preteklih pa tudi novejših pasjih imenih smo se pogovarjali z akad. dr. Markom Snojem, ki pripravlja slovar pasjih imen. Zanimivo je tudi, od kod izvira poimenovanje za živalsko vrsto pes. Kot pravi Snoj, ga lahko rekonstruiramo iz besede pikjo, 4 tisoč let starega poimenovanja za psa, kar bi danes lahko zapisali kot piki. Pikjo so naši predniki najverjetneje imenovali psa, ki je imel po telesu lise ali pike. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Da bi lahko denimo pospravili sobo, torej jasno videli stanje ali nered v njej, moramo najprej poskrbeti za dovolj svetlobe - odgrniti okna ali prižgati luč. Podobno je z iskanjem notranjega miru, sreče, zadovoljstva, občutka svobode, skratka iskanjem nekakšne pomiritve s seboj in z življenjem, ki ga živimo. V tem primeru osnovo ''teme'' predstavlja notranji nemir, najpogosteje izražen skozi zadovoljevanje najrazličnejših želja, kar pa je povezano z načini, kako te želje uresničevati. Ker seveda ne gre vedno tako, kakor bi si želeli, so zraven tudi strahovi pred morebitnimi ovirami, ki bi lahko preprečevale uresničitev teh ciljev, teh želja. Če tu nadaljujemo in smo pri tem dovolj odprti ter pripravljeni raziskovati, lahko vidimo, da so vsa naša ravnanja, vsa naša čustvovanja, vsi naši odzivi na okolico, pravzaprav tisto, čemur rečemo osebnost, naš jaz, naša predstava o nas samih, o tem, kakšen človek sem. Zatorej lahko rečemo, da so tako naše želje, z njimi povezani cilji in načini, kako jih uresničiti, kakor tudi strahovi, da se ti cilji ne bodo uresničili, odvisni od naše osebnostne strukture, od naših mnenj, prepričanj, miselnih vzorcev, skratka naše osebnosti, našega jaza. Najpogostejša ovira, ki preprečuje, da bi našli iskano, smo torej mi sami, naš način življenja, to, čemur pravimo ‘'moj način'', skratka naša osebnost, naša zaverovanost v svoj prav, naša trdna prepričanja o tem ali onem. Nemalokrat ugotavljamo, da navkljub številnim prebranim knjigam o osebni rasti, navkljub številnim tečajem in izobraževanjem, ki smo jih opravili, v srcu še vedno nimamo spokojnosti in miru. Zakaj ne? Morebiti zato, ker se nismo dovolj ali na ustrezen način posvetili svoji osebnosti, svojemu jazu, načinu življenja, ki je pravi razlog notranjega nemira. Ker iščemo tam, kjer ne moremo najti, nam tudi najrazličnejše duhovne prakse, molitve, meditacije, askeze in podobno zagotavljajo le občasne, kratkotrajne potešitve nemira. Dovolite, da za primerjavo uporabim prigodo Nasrudina, ki v sufijski različici islama predstavlja tako človeško nespamet, kakor tudi pamet: Nasrudin je v svetlobi svetilke pred hišo lazil po vseh štirih, ko je prišel mimo prijatelj in ga vprašal, kaj počne. Ključ iščem, izgubil sem ga. Prijatelj se je spustil na kolena in skupaj sta skoraj do zore iskala ključ. Naposled je prijatelj vstal ter dejal: vse sva preiskala, ključa pa ni nikjer, ali sploh veš, kje si ga izgubil? Da, je odvrnil Nasrudin, dobro vem, da sem ga izgubil v hiši, ampak tu je veliko svetleje…
Slovenija je glede na podatke v rumeni fazi epidemije, sedemdnevno povprečje primerov okužbe je manjše od 600, število hospitaliziranih manjše od 500. Ali bo rumena prinesla tudi sprostitve, bo odločala vlada. Na poti v zeleno pa ključno ostaja cepljenje. Najpogostejše vprašanje tistih, ki prejmejo vabilo na cepljenje, ostaja, s katerim cepivom bodo cepljeni. Če je odgovor AstraZeneca, si še vedno marsikdo premisli. Ostale novice: - Za nakup Nove KBM naj bi se ob madžarski OTP zanimala tudi avstrijska Erste Group - Zdaj je uradno: Svet Javne agencije za knjigo vladi predlaga, da za v. d. direktorja imenuje Dimitrija Rupla. - Izraelska vojska in Hamas merita moči, iz Gaze poročajo o smrtnih žrtvah, med ubitimi tudi otroci.
Gost v epizodi #51 je Rok Gumzej, socialni pedagog & svetovalec v LOGOUT-u: Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta. Dotakneva se tematik, kot so: Vpliv pandemije na rabo interneta Tri stopnje odvisnosti Devet kriterijev za prepoznavanje odvisnosti Razlika med kemično in nekemično odvisnostjo Kako velik je problem zasvojenosti s tehnologijo Vpliv naprav na razvoj otrok O podjetjih, ki izkoriščajo kemijske procese Specifični primeri / zgodbe otrok Najpogostejše napake staršev Zasvojenost pri puncah Nasveti za odvisnike od naprav ======================================= Rok Gumzej je socialni pedagog in svetovalec Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout, kjer dela s posamezniki in družinami na uravnoteženi uporabi interneta, vodi mladinske skupine ter predava o nevarnostih in varni rabi spletnih prostorov. Več o LOGOUT.u: https://www.logout.si/ Potrebujete pomoč? 080 73 76
Gost v epizodi #49 je Luka Gubo, finančni analitik, investitor, podjetnik in stoik. Dotakneva se tematik, kot so: Koncept obrestno obrestnega računa Najbolj primerna filozofija investiranja Nasveti investiranja za različna obdobja življenja Kam in koliko naj investiram? Najpogostejše finančne zablode Bitcoin, blockchain in DeFi Filozofija stoicizma ========================= Luka Gubo, podjetnik, finančni analitik, investitor in stoik. Z investiranjem in trgovanjem se ukvarja že več kot 13 let. Je avtor številnih člankov na področju investiranja in upravljavec sklada FT Quant. Njegove prispevke lahko prebirate v reviji Alfa, Delovi prilogi Svet Kapitala, spletnih straneh sklada FT Quant, portalu Finančni Trgi.. Več: https://investiraj.si/
V epizodi #45 je bil moj gost Aleš Ernst, učitelj in izumitelj metode AEQ. Metoda AEQ se ukvarja z odpravo vzrokov kroničnih bolečin in kroničnih bolezni, ki nastanejo kot posledica permanentno povišanega tonusa mišic in sprememb drže in gibanja osebe. V tej epizodi se mi je pridružil tudi Jani Pravdič. Dotaknemo se tematik, kot so: Kaj je metoda AEQ Vzroki za nastanek težav Najpogostejše kronične težave pri ljudeh Potek terapije AEQ Meditacija Psihedelične substance Najpogostejše zmote in iluzije ljudi Kaj so travme? Vrste kroničnih stanj Več o AEQ metodi: https://aeq.si/
Najpogostejši vzrok prometnih nesreč ostaja neprilagojena hitrost in neupoštevanje prometnih predpisov. Na varnost v prometu pozimi pa lahko poleg nezavidljivega stanja cest še dodatno vplivata poledica in sneg pa tudi veter, mokro cestišče in megla. Razmere se lahko zelo hitro spreminjajo, kar voznikom pogosto povzroča nemalo preglavic. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo zato govorili o tem, kako voziti v zimskih razmerah, da bo pot čim bolj varna. Naš gost bo inštruktor varne vožnje pri AMZS Danijel Granda.
Najpogostejša želja letošnjih obdarovanj leta je cepivo proti covidu-19 in palčki so si na severnem tečaju brade bogato omastili s farmacevtskimi milijoni … končno pa smo tudi izvedeli, čemu ima necepljeni Rudolf rdeč nos.
Najpogostejši hišni ljubljenček Slovencev je mačka ali pes, redki pa niso niti tisti, ki imajo doma majhne kosmate živali z močnimi, ukrivljenimi in stalno rastočimi zobmi, ki jim pravimo glodalci. Ti so ena najbolj prilagodljivih živalskih vrst, kar pa seveda ne pomeni, da se bolezni pri njih ne pojavljajo in da tisti, ki živijo v naših domovih, pri negi ne potrebujejo naše pomoči. Več o tem v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Marjan Kastelic, dr. vet. med., specialist medicine ptic, malih sesalcev in plazilcev.
Najpogostejša razloga, ki kandidate za lasersko korekcijo dioptrije pripeljeta na prvi pregled, sta želja po opustitvi očal in preobčutljivostna reakcija na leče. A vsi, ki se zanimajo za operacijo, zanjo niso primerni. Kakšni so pogoji za uspešno operacijo, kakšni so mogoči zapleti po njej in kako se glede na tehniko operacije razlikujejo cene? Odgovore bomo iskali v oddaji Svetovalni servis, gostja bo mag. Kristina Mikek, dr. med., spec. oftalmologinja.
V peti epizodi podcasta Lovim ravnotežje se bova soočili s 6 najpogostejšimi strahovi, ki mnoge od nas odvračajo do želenega vstopa v samostojno podjetništvo. Skozi epizodo ti predstavljam trenutek, v katerem sem tudi sama pogledala v oči svojim strahovom, odgovarjam na vprašanja, ki ste mi jih poslale in ti bodo v pomoč, ko boš upravljala s svojimi strahovi in izzivi. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te že čakajo tudi "show notes" te epizode, v katere sem ujela vse stvari, ki sem jih omenila skozi današnjo epizodo. Če se prijaviš na e-novičnik, boš v svoj nabiralnik prejela moje počasne jutranje rutine, s katerimi poskrbim, da v vsak dan vstopim na najboljši način. Naročiš se lahko prek https://ninagaspari.com/newsletter/ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari SPLETNA STRAN: https://ninagaspari.com/epizoda5/
Najpogostejša bolezen, ki jo v Sloveniji prenašajo klopi, je Lymska borelioza. Po njej smo v samem svetovnem vrhu; pri nas oboli kar štirikrat več ljudi kot v pokrajini Lyme v ZDA, po kateri je bolezen dobila ime – Lymska borelioza. Leta 2018 je pri nas zbolelo več kot 7500 prebivalcev, za letos pa kaže, da bo ta številka občutno nižja. Do zdaj je obolelo 2700 ljudi, kar je 3000 manj kot v enakem obdobju lani. Boreliozo prepoznamo po značilnem rdečem madežu v obliki kolobarja (prstana), ki se običajno pojavi na mestu klopovega vboda. Podrobneje v oddaji Ultrazvok infektolog prof. dr. Franc Strle in biolog dr. Tomi Trilar. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: CNXOpenStax/ WikimediaCommons
Strokovnjaki pravijo, da si koža vse zapomni. Najpogostejše poškodbe kože povzročijo sončni žarki. Kako omiliti posledice sončnih opeklin in kako poskrbeti, da do njih predvsem poleti ne pride? V Svetovalnici je bil z nami specialist dermatovenerolog dr. Borut Žgavec.
Znanstveno je dokazano, da sanjamo približno dve uri na noč, kar v povprečnem življenju človeka nanese okrog 6 let. Ampak, a se spomnite vsaj delčka sanj iz prejšnje noči? Najverjetneje je tudi za vas pravi izziv priklicati v spomin podobe, ki so se vam tako slikovito odvijale v sanjah. S tokratnima gostjama, psihoterapevtko Andrejo Romih in mag. socialne pedagogike Zarjo Brumen, smo razložili pomen najpogostejših simbolov, ki se pojavljajo v sanjah, razkrili smo pomen mor in dejstvo, da so sanje odvisne od naše podzavesti, pričakovanj, subjektivnega stanja in še česa. O sanjah, natančneje o tem, ali obstajajo sanje, ki so jih že sanjali pa zanje želijo, da bi se uresničile, pa smo spraševali tudi naše nekatere ostale goste.
Tilen Mlakar za to, kar počne, raje uporablja termin pasji behaviorist kot pasji psiholog, saj se ukvarja s preusmerjanjem pasjega vedenja oziroma skuša neko nezaželeno pasje vedenje odpraviti ali popraviti. Najpogostejši vzrok nezaželenega vedenja pri psih je strah, ki je lahko posledica slabe socializacije, pasjega značaja, njegova slaba izkušnja ali vse našteto skupaj. Veliko pa je tudi primerov skrajnosti, ali je pes razvajen ali pa popolnoma prepuščen samemu sebi in žival ne v prvem ne v drugem primeru ni srečna. Prav zato je cilj pasjega behaviorista tudi to, da lastnika nauči, kako mora pravilno ravnati s psom.
Tokrat odgovarjamo na najpogostejša vprašanja v zvezi z izredno aktualnim GDPR-jem - Splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Natančno prisluhni odgovorom in bodi pripravljen - 25. maj je pred vrati. **POINT OUT Weekly je posnet kot video oddaja. Za polno uporabniško izkušnjo si ga oglej na Facebooku, YouTubu ali na pointout.si**
Velikokrat vsak od nas dela napake na svojem področju dela, pa se jih niti ne zaveda. Delovna rutina jih lahko zlahka prikrije. Kot digitalna marketinška agencija smo skozi delo z različnimi podjetji opazili področja, kjer se lahko kot posamezniki, oddelki ali podjetja izboljšate, da bo vaše delo z agencijo potekalo bolj tekoče in bo prineslo boljše rezultate. V šesti oddaji POINT OUT Weekly govorimo o petih najpogostejših napakah marketinških oddelkov v podjetjih in predlagamo nasvete za izboljšanje vašega dela. **POINT OUT Weekly je posnet kot video oddaja. Za polno uporabniško izkušnjo si ga oglej na Facebooku, YouTubu ali na pointout.si**
Matej Golob je soustanovitelj agencije CorpoHub, ki pomaga slovenskim podjetjem postati in ostati inovativna ter podjetjna. Delali so s podjetji kot so Studio Moderna, Gorenje, A1 in Petrol. V podcastu sva se pogovarjala o treh zanimivih temah: kaj bi Matej priporočal mladim, da izberejo za študij, stanje inovativnosti v slovenskih podjetjih in zakaj je mreženje pomembno in kako se ga lotiti (Matej je super mojster mreženja). Če vas zanima le določen del pogovora, lahko najdete točen ćas debate v časovnici pogovora spodaj. Časovnica pogovora: 01:05 Kako je Matej pozno razvil svoje ambicije in zakaj s tem ni nič narobe? 11:50 Matejev prehod iz programerskih vod v poslovne 14:35 Proces vpeljevanja novih zaposlenih v IBM-u in IDEO-u 21:50 Najpogostejše težave s katerimi se spopadajo slovenski startupi 25:30 Kako narediti prve intervjuje s potencialnimi strankami? 39:15 Kako priti do prve prodaje? 49:00 Stanje inovativnosti v velikih slovenskih podjetjih 54:20 Kaj manjka v slovenskih podjetjih na področju inovativnosti in podjetnosti? 1:03:10 Kaj lahko naredim, če moj delodajalec ne spodbuja podjetništva in inovativnosti? 1:10:00 Pomembnost mreženja in Matejevi nasveti za izgradnjo kvalitetne socialne mreže 1:14:45 Kako najti kariernega mentorja? 1:18:00 Matejev nasvet mladim glede izobrazbe www.zakulisje.com
Motoristi so na cesti zaradi bolj dinamične vožnje, kot je tista z osebnim vozilom, veliko slabše vidni in opazni, pogosto vozijo prehitro ali pa jih drugi vozniki spregledajo ali jim odvzamejo prednost. Tako so med najranljivejšimi skupinami v prometu. Letos je na naših cestah umrlo že 10 voznikov mopedov in motorjev. Najpogostejši vzrok je prehitra in neprilagojena vožnja razmeram. Zaradi tega jih je letos izgubilo življenje že pet. Za svojo varnost pa lahko veliko naredijo tudi sami. Za vožnjo morajo biti fizično in psihično “fit”, dobro morajo vedeti, kako se obnaša njihov motocikel v nepredvidljivih razmerah in voziti previdno v skladu s predpisi. Kako se izkopati iz težav med vožnjo, kako speljevati v klanec, se izogibati oviram na vozišču in poskrbeti za varnost, se udeleženci danes učijo na delavnici in na poligonu v Centru varne vožnje – Avtopoligonu Ljubečna pri Celju.
Tudi pri nas imamo register kopitarjev. Poleg tega pa tudi register govedi, drobnice, prašičev in čebelnjakov, od leta 2008 pa še Centralni register psov. Zgodovina tega sega v obdobje po drugi svetovni vojni, ko je pri nas nekaj ljudi umrlo zaradi stekline. Takrat so predpisali obvezno cepljenje psov, ob tem pa začeli tudi zbiranje podatkov o njih. Trenutno naj bi bilo pri nas približno 200 000 psov, od tega več kot polovica mešancev. Najpogostejša pasja imena so Reks, Medo, Piki ter Pika, Tara in Luna.