Podcasts about albaniji

Slovenski rokometaši so v zadnjem kolu kvalifikacij za evropsko prvenstvo leta 2026 gostili Estonijo. Slovenija je z novo zmago kvalifikacije končala brez poraza in zanesljivo osvojila skupino. Prvenstvo stare celine bodo januarja gostile Danska, Švedska in Norveška. Kolesarska karavana, ki nastopa na znameniti dirki po Italiji, pa po treh etapah v Albaniji, v kateri se je začel letošnji Giro, dan premora izkorišča za selitev na italijanske ceste.

Slovenski rokometaši so v zadnjem kolu kvalifikacij za evropsko prvenstvo leta 2026 gostili Estonijo. Slovenija je z novo zmago kvalifikacije končala brez poraza in zanesljivo osvojila skupino. Prvenstvo stare celine bodo januarja gostile Danska, Švedska in Norveška. Kolesarska karavana, ki nastopa na znameniti dirki po Italiji, pa po treh etapah v Albaniji, v kateri se je začel letošnji Giro, dan premora izkorišča za selitev na italijanske ceste.

Začela se je 108. kolesarska dirka po Italiji. Sloviti Giro se je včeraj z uvodno etapo začel v Albaniji, danes pa se bodo tekmovalci na mestnih ulicah Tirane pomerili v vožnji na čas. Na Švedskem danes čaka slovenske hokejiste prvi nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu. V Stockholmu bo v zgodnjem popoldnevu njihov prvi nasprotnik močna reprezentanca Kanade, ki je z 28 naslovi najuspešnejša država v zgodovini svetovnih prvenstev.

V petek se pričenja Dirka po Italiji. Kdo so kolesarji na startni listi? Kakšne so uvodne etape v Albaniji? Kdo je končal kariero in kdo potrebuje dodatno opismenjevanje? Prisluhni!Disko grupo poganja ⁠Nduranz⁠

Odprava carin ni mogoča, se pa države o tem lahko pogajajo, je sinoči dejal ameriški predsednik Donald Trump. Obenem je postavil ultimat Kitajski. Če Peking do poldneva ne umakne svojih povračilnih carin, ga bodo doletele dodatne 50-odstotne carine, skupno torej več kot 100-odstotne. Drugi poudarki oddaje: - Italija želi centre v Albaniji uporabljati za repatriacijo migrantov, a dogovor ne predvideva tega. - Janković zavrnil navedbe Vučića o pogovorih o srbskem mandatarstvu. Za zdaj ostaja ljubljanski župan. - Drage oblike dela in nesledenje medincinski inflaciji izzvali izgube v skoraj polovici slovenskih zdravstvenih zavodov.

70 - U ovoj epizodi analiziramo veličanstvenu i tragičnu priču o Mojkovačkoj bici - događaju koji je postao simbol časti, žrtvovanja i patriotizma Crne Gore. Kroz prizmu ove epske borbe analiziraćemo ključne trenutke učešća Crne Gore u Prvom svetskom ratu i poslednje dane dinastije Petrović. Kako su crnogorski vojnici, vođeni nepokolebljivim serdarom Jankom Vukotićem, uspeli da u ledenom januaru 1916. godine pruže herojski otpor znatno nadmoćnijoj austrougarskoj vojsci, štiteći povlačenje srpske vojske ka Albaniji? Kakva je bila politička i vojna pozadina ovog događaja, i kako je sve to uticalo na sudbinu Crne Gore u periodu koji je usledio? Osim vojnih strategija i istorijskih fakata, istražujemo ulogu i sudbinu crnogorske kraljevske porodice u ovom prelomnom trenutku. Kako je kralj Nikola I Petrović, "evropski sagovornik" i "knjaz pjesnik", pokušavao da balansira između svoje vizije nezavisne Crne Gore i političkih pritisaka velikih sila? Koja je bila sudbina njegove dinastije nakon Mojkovačke bitke i gubitka suvereniteta Crne Gore? Naši istoričari Nikola Đukić i Ivan Drljača približiće vam složene odluke, unutrašnje sukobe i herojstvo jedne male, ali nepokolebljive države. Mojkovačka bitka nije samo priča o borbi i žrtvovanju - to je priča o krahu jednog doba, o odanosti idealima i o sećanju na ljude koji su se, i u porazu, boriili za čast i slobodu. Otkrivamo zajedno dublje slojeve priče o Mojkovačkoj bici - trenutku kada se granica između poraza i časti zamaglila.

Kar zadeva protivladne proteste v Srbiji, je novost to, da so se jim množično pridružili tudi srednješolci. Srbska vlada, ki zdaj že dokazano uporablja posebne policijske metode tudi proti mednarodnim organizacijam za zaščito človekovih pravic, se je znašla pred nizozemsko blokado nadaljnjih pogajanj z Evropsko unijo. Medtem sta bližje Evropi Črna gora in Kosovo, v Albaniji pa vladajo preveč negotove politične razmere. Beograjski dopisnik Boštjan Anžin je opisal tudi izkušnjo o tem, kako je v preteklih dneh na svojih pljučih spoznal, zakaj ima Sarajevo najbolj onesnažen zrak na svetu.

V Srbiji se te dni ulica ne dogaja samo na ulici, ampak se je preselila tudi v parlament: protesti, pretepi, incidenti in bojkoti se vrstijo iz dneva v dan. V Romuniji je grožnja s politično krizo obvisela že med obema krogoma predsedniških volitev, v Albaniji pa se nekaj podobnega obeta z morebitnimi predčasnimi volitvami. V Bosni in Hercegovini se sanacija po katastrofalnih poplavah izpred nekaj tednov še ni premaknila niti za pedenj. IZ Beograda se oglaša in analizira naš dopisnik Boštjan Anžin.

Ne mine vrh Evropske unije ali srečanje evropskih ministrov, ne da bi razpravljali tudi o migracijah. Kje je po množičnem sprejemu beguncev leta 2015 evropska azilna in migracijska politika? Kam umestiti italijanski dogovor o migracijskem centru v Albaniji? In napoved poljske vlade o začasni ukinitvi pravice do azila? Kaj bo pomenil nov evropski migracijski pakt? Kako je v Sloveniji? Gostja v studiu: Urša Regvar, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, pravnica na področju azila in migracij.

Miha Senčar je direktor komerciale in solastnik v družinskem podjetju Tenzor. Kot predstavnik druge generacije nadaljuje vizijo trajnostnega družinskega podjetja in rezultati njegovega dela se kažejo v preskoku v verigi vrednosti - podjetje se je iz integratorja na področju tehničnega varovanja razvilo v izvajalca, ki ponuja celovite storitve na področju integracije sistemov električnih inštalacij (svetovanje, projektiranje, razvoj, izvedba, servis in vzdrževanje). Kot aktiven član sodeluje v razvoju lastne IoT platforme za integracijo na različnih segmentih (REMS in iEMS). Njegove dolgoletne izkušnje so steber stabilnosti in rasti pri vodenju razvoja poslovanja skupine Tenzor (v Sloveniji, Albaniji, Hrvaški, Kosovu, Makedoniji in Srbiji). Priznanje Mladi manager 2021 zrcali njegov doprinos na nivoju podjetja Tenzor, Skupine Tenzor in slovenskega poslovnega okolja.   Na kratko: Človek besede. Odgovoren. Dober sogovornik. Pozitiven pristop. Rad ima življenje.   Vodje moramo stremeti k temu, da bomo sami, podjetje in člani ekipe vsak dan boljši. Ustvarjati moramo okolje zaupanja, varnosti, kreativnega kaosa in jasnega namena za vsakega. Z veliko mero srčnosti, poštenosti, integritete, odločnosti, poguma in odličnostjo v komunikaciji lahko z opolnomočeno in motivirano ekipo dosežemo tudi navidezno nemogoče cilje. Edina stvar, ki se zagotovo ne bo zgodila, je tista, ki je ne poskusimo. Največja nagrada za managerja pa je, da člani ekipe skozi svoje ustvarjanje rastejo in dosežejo nekaj, v kar so sami dvomili. Ko mi je oče pri 18 letih podaril delež v podjetju in rekel: "Mali, ti si moja penzija," še nisem zares razumel, kaj to pomeni. Danes razumem, da morajo dobri managerji ustvarjati nove managerje, ki bodo lahko nadaljevali neskončno igro. Cilj obeh ustanoviteljev našega 'dvodružinskega' podjetja je preudaren in potrpežljiv razvoj skozi generacije in eden od najpomembnejših ciljev vodstva je pripraviti podjetje na naslednje generacije in naslednje generacije vodij ter članov ekipe.   Ob razglasitvi za mladega managerja leta 2021, je Miha dejal: “To ni nagrada zame, ampak za vseh 110 Tenzorjank in Tenzorjancev, ki v sedmih državah izpolnjujejo trajnostno vizijo podjetja. To je njihovo priznanje.”   Najljubši citat: Simon Sinek: "Neskončno misleči voditelji razumejo, da 'najboljši' ni trajno stanje. Namesto tega si prizadevajo biti 'boljši'. 'Boljši' nakazuje pot nenehnega izboljševanja in daje občutek, da smo povabljeni, da prispevamo svoje talente in energijo za napredek na tej poti." Najljubša knjiga: Adam Grant: Premisli še enkrat, obožuje Simon Sineka, Najljubši hobiji: Jahanje, numizmatika, golf, fitnes Najljubša hrana: Testenine Najljubša aplikacija: Outlook, Viber, WhatsApp Zaključni nauki: ·       Vodje moramo stremeti k temu, da bomo sami, podjetje in člani ekipe vsak dan boljši. ·       Dokler smo živi je vse rešljivo. Bodimo optimistični in konstanto je treba poizkušati nove stvari in spreševati. Če ne vprašaš, ne moreš izvedeti odgovora ·       Izkoristite čas, da naredite nekaj dobrega in nekaj več.

Avtobiografski roman o odraščanju v socialistični Albaniji in kasnejši tranziciji premišljuje pojmovanje svobode v obeh velikih družbeno-ekonomskih sistemih 20. stoletjaPredstavljajmo si, da otroštvo preživljamo v strogo nadzirani družbi, ki nam vsakodnevno v glavo vbija plemenito zveneče vrednote in ideologijo. Imamo lepo otroštvo in kljub temu, da nismo deležni materialnega izobilja, smo prepričani, da živimo v svobodi. Nato pa se, skorajda čez noč, vse postavi na glavo. Tako nekako Lea Ypi opisuje svojo izkušnjo razpada socialistične Albanije in prehoda države v nov, kapitalističen sistem. Njen avtobiografski roman Svobodna: Odraščanje ob koncu zgodovine - ki ga je napisala v angleščini, v slovenskem prevodu pa je nedavno izšel pri Mladinski knjigi - pa ne ponuja le odličnega vpogleda v albansko družbo pred in po tranziciji, ampak tudi širši razmislek o tem, kaj pravzaprav sploh je svoboda in kako je obema sistemoma v doseganju tega ideala spodletelo. Roman, ki je kljub na trenutke težkim temam v resnici poln slikovitih opisov in humorja, nam je za tokratno Sobotno branje pomagala predstaviti prevajalka Sanda Šukarov.

Gostili smo sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe, ki nam je predstavila letos že sedemnajsto postno akcijo Ne pozabimo, s katero pomagajo predvsem v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Albaniji.

Srbijanski predsjednik Aleksandar Vučić najavljuje da će raspisati izbore za 17. decembar, samo tjedan dana nakon napada u Banjskoj na sjeveru Kosova. Dejan Bursać, politički stručnjak, analizira što ovi izbori znače za Srbiju i kakav rasplet situacije se očekuje. Osim toga, danas se u Tirani, u Albaniji, održava Samit Berlinskog procesa, a jedna od tema biti će i situacija u Srbiji. Sa Zorkom Đukanović, razgovaram o tome koju poruku Europa šalje zemljama Zapadnog Balkana ovim samitom. Von Maja Maric.

V minutah za Karitas smo se pogovarjali z Jano Lampe o akciji Z delom do dostojnega življenja, ki jo Slovenska karitas izvaja v Afriki, Albaniji in na Šrilanki. Povedala nam je, da ljudem z denarno pomočjo ne dajejo rib, ampak jih naučijo loviti. Tako si lahko sami z delom prislužijo plačilo in svoji družini zagotovijo dostojno življenje.

Antikviz s petimi podatki o Albaniji. Iščemo napačnega!

Ermal Kuqo, direktor LA Clippers internacionalne skauting službe, bio je gost Jao Mile podcast-a.Bivši je reprezentativac Turska i Albanije kao i mnogih turskih klubova.Svoji pravu profi karijeru započeo je u Splitu a potom nastupao za Laško.Ukoliko želite da podržite i pomognete naš rad možete to učiniti preko PayPal-a u linku ispodPayPalhttps://www.paypal.com/paypalme/jaomi...Pričao je kako je izgledao njegov život u Albaniji '80 godina i kako je živela njegova porodica.Kako je zavoleo jugoslovensku košarku i pojedine igrače. Prelazak za Tursku i odlazak u Ameriku na koledž.Mnogo zanimljivih priča čeka vas u skoro 3h razgovora.Ukoliko želite da podržite i pomognete naš rad možete to učiniti preko PayPal-a u linku ispodPayPalhttps://www.paypal.com/paypalme/jaomi...Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_pod...Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Ermal Kuqo Datum: 12. april 2023.Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #abaliga #partizan #crvenazvezda #jaomile #podcast #kosarka #euroleague #ermalkuqo #kuqo #ermal #turska #anadoluefes #nba #laclippers

Slovenska karitas vabi, da postanete mesečni darovalci najrevnejšim družinam na drugem koncu sveta. Z mesečnim darom 6, 12, 24, 30 ali več evrov omogočite družini v Afriki, Albaniji ali na Šrilanki, da z lastnim delom preživi – ima sredstva za hrano, zdravila in šolanje otrok, ali podprite delo učitelja ali zdravstvenega delavca v Afriki. Dovolj je 1 evro na dan, da spremenite življenje družini na podeželju v Afriki ali na Šrilanki, 2 evra na dan pa v mestu v Afriki in v Albaniji. O pomenu akcije za družine in učinkih je v oddaji Karitas več povedala Jana Lampe.

V tokratni rubriki ste lahko prisluhnili drugemu delu pogovora s s. Vido Gerkman, misijonarko v Albaniji.

Tokrat smo pozdravili sestro Vido Gerkman iz Albanije ter spregovorili o misijonstvu v tej deželi.

Tudi kraljevska etapa kolesarske Dirke po Sloveniji je minila v znamenju Tadeja Pogačarja in Rafala Majke, ki sta skupaj prečkala ciljno črto na Veliki Planini. Pogačar ostaja vodilni na dirki, a je razlika med favoritoma pred jutrišnjo zadnjo etapo vsega tri sekunde, saj je zmago danes slavil Majka. Ta je izpostavil izjemno vzdušje ob progi in dejal, da tudi sam opaža izjemen porast priljubljenosti kolesarstva v Sloveniji v zadnjih letih. Druge teme: - Kako uspešen bo spopad s cenami, ki rastejo v vseh segmentih? - Dvomi o bolgarskem umiku veta, ki bi Severni Makedoniji in Albaniji omogočil začetek pogajanj z Unijo - Kulturne ustanove bodo ob Poletni muzejski noči svoja vrata odprle zastonj - Prihaja vročinski val, temperature se bodo povzpele do 35 stopinj

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili spominom političarke Jožice Puhar, ki je bila ministrica za delo v Vladah Republike Slovenije od 16. maja 1990 do 21. junija 1994. Njeno ministrstvo je uvedlo številne novosti, ki so omogočile uspešno tranzicijo socialnega sistema in izpolnjevanje državnih obveznosti do prebivalstva. Kariero je nadaljevala kot veleposlanica v Makedoniji in Albaniji ter Grčiji s Ciprom, Armeniji in Gruziji, vodila je Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Še vedno je aktivna doma in mednarodno pri razvoju skrbi za starejše prebivalstvo. To je bil drugi del njenega pričevanja, ki sodi v sklop spominov na osamosvajanje republike Slovenije.

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili spominom političarke Jožice Puhar, ki je bila ministrica za delo v Vladah Republike Slovenije od 16. maja 1990 do 21. junija 1994. Njeno ministrstvo je uvedlo številne novosti, ki so omogočile uspešno tranzicijo socialnega sistema in izpolnjevanje državnih obveznosti do prebivalstva. Kariero je nadaljevala kot veleposlanica v Makedoniji in Albaniji ter Grčiji s Ciprom, Armeniji in Gruziji, vodila je Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Še vedno je aktivna doma in mednarodno pri razvoju skrbi za starejše prebivalstvo. To je bil drugi del njenega pričevanja, ki sodi v sklop spominov na osamosvajanje republike Slovenije.

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.Dokumentarec Marije Zidar je plod osemletnega raziskovanja življenja v odročni albanski gorski vasiciDokumentarec Marije Zidar je plod osemletnega raziskovanja življenja v odročni albanski gorski vasici in njegov rezultat je film z univerzalno temo o možnosti odpuščanja za zločin, pa tudi o procesu vznika starih, spečih in pozabljenih tradicij, ki jih sodobni človek (ne le v Albaniji) znova uporablja, da bi z njihovo pomočjo odgovoril na življenjske težave, ki ga pestijo.  Odpuščanje prikazuje poskus sprave med družinama, potem ko je bilo po večletnem sporu ubito 19-letno dekle. Čeprav je njen morilec v zaporu, se oče dekleta spopada s pritiski okolice, ki želi spravo in odpuščanje za zločin. Daljši pogovor z režiserko dokumentarca bomo objavili 7. aprila v oddaji Razgledi in razmisleki na programu Ars. V njem Marija Zidar razloži temeljne pojme, s katerimi se je srečala med ustvarjanjem filma: besa, krvno maščevanje, kanonsko pravo in možnost sprave pod določenimi pogoji.

Dokumentarni film je filmska zvrst, sprva namenjena dokumentiranju resničnosti, tudi izobraževanju in popisovanju zgodovine; pa vendar meja med dokumentaristiko in fikcijo, sploh v zadnjih letih, še zdaleč ni jasno začrtana. S svojimi možnostmi za stapljanje obojega sodobni dokumentarni film privlači številne ustvarjalce in ustvarjalke, ki ustvarjajo edinstvena intimna, družbeno kritična in še raznovrstna druga dela. Na 24. festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani, ki bo potekal tako v živo kot na spletu, bodo predstavili dela največjih svetovnih dokumentaristov, kot so Travis Wilkerson, Sergej Loznica, Jonas Mekas in drugi. Festival pa odpira mednarodno priznani slovenski film Odpuščanje Marije Zidar, ki obravnava patriarhalno družbo v Albaniji, ki je razpeta med preteklostjo in sedanjostjo.Za nagrado Amnesty International za najboljši film na temo človekovih pravic bo letos tekmovalo pet filmovDokumentarni film je filmska zvrst, sprva namenjena dokumentiranju resničnosti, tudi izobraževanju in popisovanju zgodovine; pa vendar meja med dokumentaristiko in fikcijo, sploh v zadnjih letih, še zdaleč ni jasno začrtana. S svojimi možnostmi za stapljanje obojega sodobni dokumentarni film privlači številne ustvarjalce in ustvarjalke, ki ustvarjajo edinstvena intimna, družbeno kritična in še raznovrstna druga dela. Na 24. festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani, ki bo potekal tako v živo kot na spletu, bodo predstavili dela največjih svetovnih dokumentaristov, kot so Travis Wilkerson, Sergej Loznica, Jonas Mekas in drugi. Festival pa odpira mednarodno priznani slovenski film Odpuščanje Marije Zidar, ki obravnava patriarhalno družbo v Albaniji, ki je razpeta med preteklostjo in sedanjostjo.

V Sloveniji odkrit prvi primer ptičje gripe pri domači perutnini. Pristojni rejce pozivajo k doslednemu izvajanju ukrepov.Deseti protikoronski zakon danes na poslanskih klopeh, med drugim prinaša solidarnostni dodatek za ranljive.Von der Leynova ob obletnici začetka cepljenja proti covidu o uspehu kampanje. Se je trend upadanja epidemije že obrnil?Politični komentator Peter Gregorčič v tem letu v političnem boju pogrešal konstruktivnost.Med Evropsko unijo in Zahodnim Balkanom vendarle premiki, a skrb zbujajo razmere v Bosni in Hercegovini ter Albaniji.Združenje invalidov - Forum Slovenije prejelo zahvalo predsednika republike.ŠPORT: Ante Šimundža zapušča Muro.VREME: Jutri bo pretežno oblačno, a povečini brez padavin.

82. epizodu podkasta Reaguj!, koja je ujedno i poslednja epizoda u ovoj godini, posvetili smo važnoj temi. U njoj govorimo o tome koliko se poštuju radnička prava u Srbiji. Globalno smatrano, osnovna prava uključuju pravo na sigurnost i zdrave uslove za rad, jednaku priliku za sve radnike da budu unapređeni, limitiran broj radnih časova, kao i plaćen godišnji odmor i bolovanje. Međunarodna konfederacija sindikata svake godine objavljuje Indeks globalnih prava. U pitanju je istraživanje u kojem su države ocenjene od 1 do 5, a veća ocena predstavlja učestalije kršenje prava radnika i lošiju sredinu za zaposlene. Ovogodišnji podaci pokazuju da Evropa ima najbolju prosečnu ocenu koja iznosi 2,50, a zemlje Bliskog Istoka i Severne Afrike najlošiju - 4,65. Tome u prilog govori da su radničkim aktivistima širom sveta uzor države Skandinavije. One su godinama unazad ocenjene jedinicom, koja označava da se radnička prava sporadično krše. Indeks poštovanja radničkih prava prati se i ocenjuje i na teritoriji Balkana. Srbija, Severna Makedonija i Bosna i Hercegovina su po najnovijim istraživanjima ocenjene četvorkom. Malo bolja situacija je u Albaniji i Bugarskoj gde je ocena tri, dok Crna Gora i Hrvatska sa ocenom dva već nekoliko godina predstavljaju države sa najpovoljnijim uslovima za rad u regionu. Ilustrativan primer položaja radnika, a posebno radnica u Srbiji predstavlja i situacija u kojoj se nedavno našla dojučerašnja novinarka Radio televizije Vojvodine Sandra Žigić. Ona je ostala bez posla nakon što je Radio-televizija Vojvodine raskinula ugovor sa agencijom preko koje je Žigić bila angažovana. “Rečeno mi je da nema novaca, da puno ljudi čeka ugovor. To sve su informacije koje meni ni do dan-danas nisu jasne šta znače. I onda sam dobila niz ‘dobronamernih' komentara koji mi se s ove distance čine vrlo mailiciozni - da se raspitam kod nekih drugarica pa da tražim novi posao; ili da meni svakako ne odgovara da radim emisiju koju sam radila zato što ta emisija ide kasno uveče a ja imam malu bebu”, prića Žigić. Ipak, veliki broj poslodavaca znači i podela na one poslodavce koji poštuju radna prava i one koji to ne čine, navodi za podkast “Reaguj” Nebojša Atanacković, počasni predsednik Unije poslodavaca Srbije. Poštovanje postojećih zakona koji se odnose na rad i radnike je veoma bitno, navodi on. “I među poslodavcima, i među zaposlenima ima ekstrema, ali jednostavno, država je ta koja može svojim mehanizmima takve stvari da spreči. Mi smo često suočeni sa činjenicom da i pojedine velike multinacionalne kompanije koje su ovde investitori i koji su ovde došli da anagažuju našu radnu snagu - ne poštuju neka osnovna pravila koja proizilaze iz međunarodnih pravila i odnosa koji važe širom Evrope”, upozorava sagovornik podkasta “Reaguj”. Na podkastu rade: Irena Čučković, Sanja Kosović, Nemanja Stevanović, Sanja Đorđević i Iva Gajić.

V turistični oddaji smo se podali na sprehod z naslovom Mariborski mostovi in slišali vrsto zanimivosti o njihovi gradnji in dogodkih, povezanih z njimi. Ali ste vedeli, recimo, da je prvotni leseni most čez Dravo v Mariboru služil namenu več kot 700 let? Potovali pa smo tudi po Kosovu, Albaniji, Grčiji in Turčiji.

Želite z mesečnim darom podpirati revno družino v Afriki, Albaniji ali na Šrilanki, da bo z lastnim delom dostojno preživela? V tokratni oddaji smo predstavili akcijo Z delom do dostojnega življenja.

Naslov sve objasnio

Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji.

V 18. vzporedniku pogledujemo proti vedno zelo razgibanemu političnemu in družbenemu dogajanju na Balkanu. Po protestih in napetem predvolilnem boju je na volitvah v Albaniji oblast ohranila socialistična stranka premierja Edija Rame, v Bolgariji bodo morali ponoviti parlamentarne volitve, saj nobeni strani ni uspelo zbrati večine, v državah zahodnega Balkana pa še vedno odmevajo non-paperji in ostri odzivi nanje. Z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo tudi o neobičajnih ukrepih, s katerimi v Srbiji skušajo doseči čim višjo precepljenost.

Sredinom maja očekujem poziv za nastavak dijaloga, izjavio Aleksandar Vučić u Briselu. Izbori u Albaniji smatraju se prekretnicom za evropske integracije. Nema zvaničnih informacija o prekidu radova na izgradnji memorijalnog kompleksa Ćazimiju. Marinika Tepić danas daje iskaz u policiji u Jagodini.

Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda. O aktualnih razmerah v srbski prestolnici, kjer letos ne pričakujejo gruč turistov. O cepivu, ki bo v Srbijo prišlo pozneje. O protestih v Albaniji. O stanju v Bosni in Hercegovini 25 let po podpisu Daytonskega sporazuma.

Tema premijerne epizode podcasta "Život na srpskom" je letovanje u Albaniji, a utiske iz prve ruke dobijamo od Dragane Pandurević Jovović, novinarke i urednice na portalu Nova.rs.

Čeprav zdaj niso časi za spoznavanje novih krajev, pa so ideje za kdaj kasneje vedno dobrodošle. Tako smo se v turistični oddaji radijsko odpravili v vasico Nimno v občini Rogaška Slatina. Tam nastaja Naravovarstveni center Sotla. Že pred časom smo obiskali tudi slikovito vas v Zgornji Savinjski dolini Luče, še zadnjič pa smo skupaj z novinarjem Mitjo Gostinčičem potovali po Albaniji. Oddajo je pripravila Nataša Kuhar.

Čeprav smo se znašli v času, ki nam ne mogoča pohajkovanja po bližnjih in bolj oddaljenih krajih pripravljamo na našem radiu zanimive turistične vsebine. Tako boste v današnji turistični oddaji spoznali Poljaka Damiana, ki piše o slovenskih vinih. Predstavili vam bomo tudi znamenitost, po kateri je poznan Veržej na Murskem polju, pa tudi po Albaniji bomo potovali. Pripravila Nataša Kuhar.

V turistični oddaji smo preverili, kako se s krizo spopadajo v slovenskih zdraviliščih in kaj svetujejo pri Zvezi potrošnikov Slovenije v primeru odpovedi potovanj. V potopisnem delu pa nas je Mitja Gustinčič ponovno vodil po Albaniji. On, kot pravi, oceni državo najprej po ravnanju carinikov in policistov. Pripravila Nataša Kuhar.

V turistični oddaji smo odkrivali občino Markovci, ki gradi svojo prepoznavnost, turistično podobo in ponudbo na bogati preteklosti in ohranjanju tradicije. V potopisnem delu pa nas je Mitja Gustinčič popeljal po Albaniji. Z motorjem jo je obiskal večkrat. Oddajo je pripravila Nataša Kuhar.