POPULARITY
Pravni stručnjaci podnijeli su žalbu Ujedinjenim nacijama, optužujući australijsku vladu za kršenje obaveza prema djeci Prvih naroda koja se nalaze u pritvoru, u skladu sa međunarodnim zakonima o ljudskim pravima. Zagovornici ističu da zakoni u australijskim državama i teritorijama koji se odnose na kriminal i pravdu za mlade, krše međunarodne obaveze zemlje, ozbiljno utičući na djecu Aboridžina i otočana moreuza Torres. "Najgori ishod koji sada vidimo je da djeca Aboridžina oduzimaju sebi život zbog okrutnih i nehumanih praksi kojima su izložena dok su zatvorena", ističe dr Hannah McGlade.
Kdo bi moral poskrbeti za varnost tožilcev in sodnikov? Lahko delajo v okolju, kjer se počutijo ogrožene? Ali je upravičen prevladujoč občutek v javnosti, da si z dovolj denarja lahko kupiš dobro obrambo na sodišču in se izogneš kazni? Da so torej vedno kaznovani kurji tatovi, velike ribe pa ne. V zadnjih dneh se je spet izkazalo, da je korupcija v Sloveniji velik problem in da se očitno vse bolj razrašča. Ali k temu pripomore tudi občutek prizadevanja za razgradnjo ključnih demokratičnih sistemov? Dr. Miha Šepec je izredni profesor za področje kazenskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru ter predstojnik Inštituta za kazensko in prekrškovno pravo pri tej fakulteti. Med drugim predava tudi medijsko pravo. Študentje ga opisujejo kot odličnega predavatelja, ki predava zelo zanimivo in si vzame čas za študente. Sodeluje pri številnih mednarodnih projektih. Bil je tudi član novinarskega častnega razsodišča. Leta 2020 je od Zveze društev pravnikov prejel priznanje za mladega pravnika, v zadnjih letih se redno uvršča med 10 najvplivnejših pravnikov po izboru pravnega portala IUS-INFO.
V drugi polovici 20. stoletja se je pojavila moderna islamska ekonomska misel kot odgovor na ideje socializma, kapitalizma in tudi kolonializma. A začetke klasične islamske ekonomske misli je lahko najti že v 7. stoletju. Ekonomska tradicija je v islamu temeljila na tako imenovani inštituciji ḥisbe kot moralno-pravnem nadzorovalnem mehanizmu, ki je prek tržnega inšpektorja (muḥtasib) nadzoroval pravično izmenjavo dobrin, odnose med trgovci in kupci ter preverjal kakovost prodanega in kupljenega blaga. Ekonomska infrastruktura je poleg ḥisbe zajemala tudi versko podporo (waqf), ki je vključevala na primer graditev civilne infrastrukture, mest in celo zapuščino ter muslimanski davek (zakāt) in prepoved obrestne mere (ribā). V klasični dobi, ki je trajala približno od 7. do 17. stoletja, so pravni učenjaki, islamski teologi, filozofi in mistiki razglabljali o ekonomski aktivnosti v okviru moralnega prava in kozmološke misli šerijata. Spajali so pravo z moralo (fiqh in akhlāq) in vednost z delovanjem (‘ilm in amal), zato so ji na primer kartezijanska bifurkacija med dušo in telesom in percepcija univerzuma kot mehanične kompozicije (Rene Descartes) bile nepoznane oziroma tuje. Kartezijanski duh jasnosti in racionalnosti je namreč islamskemu svetu med obdobjem kolonializma vsilil določeno percecijo sveta in pravnih kategorij, medtem ko je klasičen islam poznal pluralnost filozofske, pravne in teološke misli. Visoko razvita islamska ekonomska misel predpostavlja drugačno zastavo sveta in delovanja, kot jo poznamo v moderni Evropi. Pravni učenjak al-Šaybani (749–805), poznani sufiji al-Muhasibi (781–857), Ibn Abi al-Dunya (823–894) in al-Ghazali (1058–1111), ortodoksna teologa in pravnika Ibn Taymiyya (1263–1328) in Ibn Qayyim al-Jawziyya (1292–1350) ter poznani učenjak in trgovec iz Damaska al-Makrizi (1364–-1442), so podrobno preučevali teorijo denarja, zvišanje cen na tržišču, teorijo ponudbe in povpraševanja ter vlogo šerijata in islamske politične oblasti v okviru moralnega delovanja družbe. Fundamentalno drugačna zasnova koncepta ekonomije (iqtiṣād) ne predpostavlja racionalno-tehnične ureditve, temveč moralno-metafizični svetonazor, zaobjet v kozmološki strukturi Korana kot ultimativnega besedila. Številni učenjaki so tostranstvo (dunyā) teoretizirali v navezavi do onstranstva (ākhira), pojem denarja pa analizirali le kot medij izmenjave in orodje za dosego višjega duhovnega cilja. Islamski koncept ekonomije (iqtiṣād) pravzaprav pomeni proces skromnosti, gospodarnosti in zmernosti, ki so predvsem duhovnega značaja. V tem oziru iqtiṣād nikakor ne more pomeniti ekonomije, kot jo razumemo v moderni dobi, kot tehnična in k zaslužku usmerjena aktivnost, temveč kot človeški odnos do samega sebe in sveta v luči duhovnega vzgiba.
Migrantima se smatraju svi oni koji žive i rade izvan zemlje podrijetla. U Njemačkoj je gotovo četvrtina ljudi doselila ili ima roditelje koji su doseljenici. No, danas kada je riječ o "problemima s migrantima" često se kao prvo misli na Sirijce koji se nalaze u sličnoj situaciji u kojoj su bile izbjeglice iz BiH prije 30ak godina. Maja Marić i Nenad Kreizer analiziraju zašto se migracije spominju u negativnom svjetlu. Pravni savjetnik Kasim Rašidović dijeli korisna saznanja i osobno iskustvo. Von Maja Maric.
Bučar je sicer bil trmast človek neodvisnega duha, a nemara je bil, paradoksalno, prav zato tako uspešen, ko je 240 delegatov prve demokratično izvoljene skupščine vodil po nelahki in zaviti poti k sprejetju UstaveNajbrž ključni pisec slovenske Ustave in prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta, dr. France Bučar, je bil človek intrigantnih nasprotij. Bil je kristjan in bil je partizan. Bil je član Partije in bil je disident. Bil je ugleden znanstvenik in intelektualec, predavatelj na ljubljanski Pravni fakulteti pa vendar je govoril preprosto, neposredno, brez dlake na jeziku. Bil je uspešen politik pa vendar je veljal za poštenega, kredibilnega človeka, ki misli s svojo glavo in deluje po lastni vesti. Kako natanko se vsa ta nasprotja navsezadnje sestavijo v presenetljivo skladen pa tudi docela neponovljiv portret resnično velike osebnosti slovenske zgodovine, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja, raziskovalca na Inštitutu za novejšo zgodovino, dr. Jureta Gašpariča, ki je po uredniški plati bdel nad pripravo zbornika France Bučar med politiko in pravom, ki je – v letu po stoletnici Bučarjevega rojstva in v letu pred desetletnico njegove smrti – izšel pod založniškim okriljem Slovenske matice. foto: F. Bučar za skupščinskim govorniškim odrom (BoBo / MMC)
Med kolaterlanimi žrtvami terorističnega napada 11. septembra in ameriškega odgovora nanj sta tudi mednarodni pravni red ter deklaracija o temeljnih človekovih pravicah11. september 2001 je za vselej spremenil svet, so menda že dan pozneje čivkali vsevedni vrabci tega sveta. Drugi pa smo potrebovali malo več časa, da smo doumeli, kako natanko je ta sprememba v resnici videti. No, navsezadnje smo le našli nekaj tesnobo, pravzaprav že kar grozo zbujajočih besed zanjo: od Guantanama do Abu Ghraiba, od preventivnih vojn do tako imenovanega waterboardinga, se pravi mučenja s simuliranjem utapljanja jetnika v vodi. Morda najbolj strašljivo pri vsem skupaj pa je, da se te besede oziroma spremembe, ki jih je 11. september prinesel, danes že zdijo nekako oddaljene, kakor da so se izčrpale oziroma nehale soustvarjati svet, v katerem živimo, spričo česar jih lahko tudi varno pospravimo v zgodovinske učbenike. Saj po svoje ni težko razumeti, zakaj je tako. Samo pomislimo, v zadnjih petnajstih letih smo doživeli veliko recesijo ter arabsko pomlad, pandemijo covida-19 in vojno v Ukrajini, ti pretresi pa so našo pozornost prej ali slej preusmerili drugam. A samo zato, ker nas zdaj zaposlujejo bolj recentne katastrofe, še ne kaže hiteti s sklepanjem, da je ameriški odgovor na napad na newyorška dvojčka prenehal metati senco v naš današnji čas. Kakor namreč v svoji knjigi o preventivnem vojskovanju, hegemoniji, moči in rekonceptualizaciji vojne, ki je pod naslovom Preventive Warfare : Hegemony, Power and the Reconceptualization of War pred nedavnim izšla pri ugledni britanski založbi Palgrave MacMillan, prepričljivo dokazuje dr. Vasja Badalič, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je administracija Georgea Busha mlajšega v svojem boju zoper terorizem pravzaprav položila temelje novega pravnega reda, novih pravil igre, ki se nas seveda še kako tičejo tu in zdaj … Zakaj torej preventivni napad na Irak ali preventivna inkarceracija osumljencev za terorizem ne pripadata sicer nedavni, a že dokončani zgodovini? Na kakšni pravni podlagi te sporne prakse ameriške vlade pravzaprav počivajo? In kaj vse to pomeni za svet, za stabilnost mednarodnih odnosov na eni ter temeljnih človekovih pravic na drugi strani? -- To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Badaliča. foto: konvoj ameriških marincev med peščenim viharjem, severni Irak leta 2003 (Wikipedija, javna last)
Naši poslušalci nam kar pogosto pišete, češ da opažate nenavaden pojav na nebu: kot da bi se čez nebo peljal vlak zvezd. Tja gor, v orbite nad nami namreč zadnja leta množično potujejo sateliti podjetja SpaceX. Zaradi tega pa vse več ljudi dviguje obrvi. Ne le da nam krnijo pogled v nebo, ampak postajajo tudi potencialna grožnja. Potem ko je še pred petimi leti nad nami krožilo približno 300 satelitov, naj bi jih čez pet let tam zgoraj potovalo 60.000. Posledično bo tam vse več vesoljskih smeti, ki postajajo resen in večplasten problem. Sogovornika: Iva Ramuš Cvetkovič, Inštitut za kriminologijo na Pravni fakulteti v Ljubljani; prof. dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani.
Osrednje vprašanje posebne praznične oddaje ob dnevu reformacije je, kako revolucionarni duh protestantizma 16. stoletja nagovarja sociokulturni in duhovni okvir slovenstva v današnjem času. Gostje: mag. Leon Novak, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji; akademik dr. Marko Jesenšek, slavist, strokovnjak za zgodovino slovenskega jezika; dr. Borut Holcman, prof. pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru; dr. Klaudija Sedar, jezikoslovka, direktorica murskosoboškega Zavoda Primož Trubar.
Ne mine vrh Evropske unije ali srečanje evropskih ministrov, ne da bi razpravljali tudi o migracijah. Kje je po množičnem sprejemu beguncev leta 2015 evropska azilna in migracijska politika? Kam umestiti italijanski dogovor o migracijskem centru v Albaniji? In napoved poljske vlade o začasni ukinitvi pravice do azila? Kaj bo pomenil nov evropski migracijski pakt? Kako je v Sloveniji? Gostja v studiu: Urša Regvar, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, pravnica na področju azila in migracij.
Prvi del Jokerja v režiji Todda Phillipsa je hodil nevarno blizu roba poveličevanja nasilja in ponekod stopil tudi čezenj, drugi del pa nas (samo)kritično popelje globoko v razloge za nastanek enega najbolj kontroverznih likov hollywoodskega filma v 21. stoletju. Že prolog v obliki animirane sekvence daje slutiti, da bomo gledali drugačen film. V njem se Joker ne spopada s svetom in superjunaki, ampak s svojo lastno senco. Senca kot psihološki pojem predstavlja temne, potlačene strani človeka, ki jih vsakdo izmed nas nosi v sebi kot posledico travmatičnih doživetij v soočenju z nasilnim okoljem. Če senčne strani ne ozavestimo, lahko prevzame oblast nad nami. In prav okrog tega se vrti film Joker – norost v dvoje. Ves čas se ob prepričljivi igri Joaquina Phoenixa poigrava z našo percepcijo: ali gledamo Arthurja Flecka ali Jokerja? Tudi ko Flecku uspe biti on sam, ga namreč vso okolje prepričuje, da je Joker. Od nasilnih paznikov, ki mu za vsako šalo podarijo cigareto, do medijev, ki si želijo senzacijo. Edina, ki ga ves čas opominja, da je globoko ranjen, zatiran in zlorabljen človek, je njegova odvetnica. A tudi pri njej ni čisto jasno, ali je to samo njena strategija ali pa z njim zares sočustvuje, saj ga z razgaljanjem pred očmi javnosti tudi dokončno poniža. Na tej točki vstopi v zgodbo Lee Quinzel v podobi Lady Gaga. Po eni strani v Arthurju znova zbudi dolgo pozabljeno in potlačeno človeškost, ko se zave, da je lahko ljubljen in da lahko ljubi. To v njem povzroči popolno transformacijo iz zlomljenega, v usodo vdanega zapornika v deško ljubezen izžarevajočega moškega. Tako se spremeni tudi filmski jezik, saj se psihološka srhljivka spremeni v muzikal, estetiziran do skrajnosti, poln realnih in namišljenih glasbeno-plesnih točk. A vedno bolj postaja jasno, da Lee ni vzljubila njega. Prek televizijskega filma, ki ga je večkrat videla, in medijskega poročanja je vzljubila fikcijo – Jokerja. In jo z izmišljeno zgodbo o svojem lastnem odpadništvu začela v njem tudi spodbujati. Rezultat je čustven vihar, ki Flecka meče od hude depresije in sumničavosti do čudovite zaljubljenosti in prekipevajoče samozavesti. Film tu in tam tudi sam senzacionalistično pretirava s to razdvojenostjo, kot bi želel izkoristiti, da ima pred kamero Lady Gaga in Joaquina Phoenixa. Na točki, ko bi moral preiti k bistvu, namreč še naprej gledamo razvlečen šov njune norosti. A potem se le zgodi preobrat. Najprej v Flecku samem, ko se ob popolni eskalaciji nasilja v zaporu zave, da Joker ni rešitev, ampak del težave. In nato še v sojenju pred kamerami. Eksplozija odpihne vso nepotrebno navlako, vse iluzije. Pravni sistem, ki neusmiljeno udriha po žrtvah. Medije, ki voajersko lovijo vsak Arthurjev gib, namesto da bi razkrivali nepravičnosti. Jokerjeve oboževalce, ki želijo v svojem lastnem brezupu rešiti fikcijo in ne človeka. In Leejino ljubezen, ki ni nič drugega kot podaljšek te poblaznele gonje. Film tako poda presenetljivo ostro kritiko nasilne kapitalistično-potrošniške civilizacije, ki s svojimi neenakostmi, senzacionalizmom in osamljenostjo šele proizvaja Jokerje. In s tem tudi samokritiko prvega dela, ki je tudi sam stopil na vlak poveličevanja in reproduciranja nasilja. Kot bi se film zavedel samega sebe. Ključ pri tem sta forma muzikala in Lady Gaga. Prvi kot ultimativna zvrst hollywoodske tovarne sanj, ki jo Phillips obrne proti njej sami. In druga kot nadarjena glasbenica in igralka, ki je za potrebe pop kariere tudi v resnici morala prevzeti vlogo »jokerke«. Zdaj pa je z raskavim glasom, razmazano masko in svojo najboljšo vlogo doslej dokončno požgala vso prtljago pop zvezdnice.
Australski pravni sustav je složen okvir koji osigurava red, pravdu i zaštitu prava građana. Australija se sastoji od šest država i dva teritorija, od kojih svaki ima svoju vladu, zakonodavstvo i sudski sustav, koji djeluju paralelno sa saveznim institucijama. U ovotjednoj epizodi Vodiča za useljenike objasnit ćemo kako funkcionira pravosudni sustav Australije te koje su opcije dostupne za pravnu pomoć.
Smo v tednu, ko je bilo velikokrat »prvič« in veliko prestopov v novo skupino ljudi, v novo okolje, v nove ureditve. Ne govorim samo o prvošolčkih, o najmlajših možgančkih bi lahko smo in bomo veliko povedali. Tokrat pa avtorico Možganov na dlani, Mojco Delač, predvsem zanimajo tisti, ki jih je 2. septembra dočakal »krst fazanov«, sprejem v 1. letnik srednje šole, ali fazaniranje. Tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je kot drugi pomen ob pojmu fazan pripisano: 'dijak prvega letnika srednje šole: nestrpno smo čakali, da se znebimo vzdevka fazan'. Nekateri pa prav nestrpno čakajo, da se te skupini pridružijo. Da človek ni otok možgani dobro vedo. In da se v odnosu do drugih ljudi v njih marsikaj zgodi, tudi. Kako pa je z različnimi iniciacijami, zakaj so zelo pomemben del naših življenj in kje je njihova meja? Kadar možgane požgečka radovednost o njihovem delovanju v družbi vselej radi v našo povabimo raziskovalko Hano Hawlina z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Od glave do peta popisani in porisani, ker je F fazan in ker to tako mora biti?
Priča smo bili umoru v idiličnem obmorskem letovišču. Kaj se je zares zgodilo, kako zanesljiv je v resnici naš spomin? Že klasične empirične psihološke študije govorijo o potencialni nezanesljivosti očividcev kriminalnih dejanj, zdaj to z raziskavami potrjujejo tudi nevroznanost. Zakaj nas naš spomin tako pogosto vara? Odgovore na to, sta nam pomagala najti nevrolog, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti, profesor, Dr. Zvezdan Pirtošek in doc. dr. Miha Hafner z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Pravni strokovnjaki so ob priznanju Palestine v državnem zboru kritični do dejanj tako koalicije kot opozicije. Kakšen bo naslednji korak SDS, ki državi Palestini nasprotuje? V oddaji tudi: - Ustavno sodišče določilo način izvršitve odločbe o plačah sodnikov. - Družbo Hidria v celoti prevzema španska skupina Gonvárri. - V Nemčiji v pripravah na evropsko nogometno prvenstvo zaostrujejo varnostne ukrepe.
V tokratni (11.5.2024) portretni oddaji Obrazi sosednje ulice je naš gost dr.Borut Holcman – nekdanji katoliški duhovnik in zdaj profesor pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru… Človek je predvsem bitje svobode, dialoga in ljubezni in mi smo dolžni biti drug do drugega predvsem – ljudje… Tehnična realizacija Zoran Perko, avtor oddaje Tone Petelinšek.
Hrvati bodo prvič v zgodovini na parlamentarne volitve odšli v sredini tedna, kar pomeni dodaten dela prost dan in dobesedno praznik demokracije. Kampanjo je zaznamovala napoved predsednika države Milanovića, da bo postal novi premier, ustavno sodišče mu je aktivno vključevanje v predvolilne dejavnosti formalno sicer preprečilo. Kampanja je dokaj prazna in zožena predvsem na verbalne spopade med premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom Zoranom Milanovićem. Komu kaže bolje, kaj bi prinesle morebitne spremembe, kakšni izzivi čakajo Hrvaško, katere so ključne dileme za boljšo prihodnost … Bodo uspešnejše Reke pravice (geslo koalicije SDP) ali bodo zmagali Vsi izzivi (geslo koalicije HDZ)?Sogovorniki: Ante, upokojenec iz Šibenika; prof. dr. sc. Ivan Rimac, profesor na zagrebški Pravni fakulteti; Ankica Mamić, strokovnjakinja za marketing in odnose z javnostmi; Mate Mijić, svetovalec in glavni politični komunikator hrvaške RTL; prof. Žarko Puhovski, politolog, filozof in politični analitik; Borna, študent gradbeništva iz Zagreba; Anđa in Kate, študentki sociologije iz Dalmacije.
Podnebno pravo se še razvija, vendar imajo vse številnejše podnebne tožbe vse večji vpliv na številna področja, od oblikovanja okoljskih politik do zavarovanj. Izpostavili bomo nekaj evropskih primerov. Lani smo v Sloveniji doživeli katastrofalne poplave: lahko tudi pri nas pričakujemo prve podnebne tožbe?Sogovorniki: Gregor Schamschula, avstrijski okoljski odvetnik; Csaba Kiss, madžarski okoljski odvetnik; Summer Kern, odvetnica pri avstrijski mreži nevladnih organizacij iz 16. evropskih držav; Kertu Birgit Anton, podnebni aktivist; Plamen Peev, bolgarska fundacija za podporo civilne družbe, demokracije in trajnostnega razvoja; doc. dr. Maša Kovič Dine, Katedra za mednarodne odnose na Pravni fakulteti UL; Aljoša Petek, predstavnik nevladnih organizacij v Svetu za trajnostni razvoj in varstvo okolja.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je včeraj v državnem zboru obljubil pomoč šoli Antona Martina Slomška v Mendozi. To je edina slovenska šola v Latinski Ameriki, njeno delovanje je zaradi krize v Argentini negotovo. Starši ne zmorejo več plačevati šolnine, šola je namreč zasebna in mora sredstva v celoti zagotoviti sama. Pravni zastopnik šole in častni konzul RS v Mendozi Jožef Šmon je za naš radio povedal, da so se v velikih težavah znašli lansko leto, saj je v Argentini velika inflacija - do novembra je bila letna inflacija 170-odstotna, decembra pa 25,5-odstotna. Negotov je tudi pogled v prihodnost, saj ne vedo, kaj bo prinesel nov predsednik vlade. Minister Arčon je pojasnil, da urad za Slovence v zamejstvu in po svetu redno financira delovanje šole, ki ima ob predpisanih predmetih tudi slovensko kulturo, književnost in verouk. Lani je od urada prejela 11.000 rednih sredstev, oktobra pa še dodatna sredstva. Pomoč za šolo zbira tudi Slovenska Karitas. Povezavo najdete na naši spletni strani.
Spopadanje s podnebnimi spremembami in prilagajanje nanje številne evropske države že urejajo s posebno zakonodajo. Osnutek podnebnega zakona ima po novem tudi Slovenija, zaživel naj bi prihodnje leto. Danes se končuje javna obravnava, nato ga čaka medresorsko usklajevanje. Ali bodo ostali ministri prikimali postavkam, kot je ukinitev subvencij za fosilna goriva in ozelenitev dela proračuna? Ali so v zakonu ponujene rešitve skladne s pariškim podnebnim dogovorom in zakaj v njem ni zapisanih sektorskih ciljev? Kako je s pravno zavezanostjo podnebnim ciljem in kakšna bo njihova usoda s prihodom naslednje vlade? O vsem tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Andrej Gnezda, v. d. direktorja direktorata za podnebne politike, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Zoran Kus, poznavalec podnebne krize in nekdanji podnebni pogajalec Aljoša Petek, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
Hiter razvoj novih tehnologij je obljubljal marsikaj, a smo se tako kot z vsako novo tehnologijo najprej precej močno opekli, preden smo se naučili, kako jo uporabljati brez škodljivih posledic. Potem ko je Evropska unija sprejela splošno uredbo o varovanju osebnih podatkov, akt o digitalnih trgih in akt o digitalnih storitvah, sta zdaj na vrsti akt o umetni inteligenci in uredba za preprečevanje spolne zlorabe otrok. Vendar domače in tuje nevladne organizacije opozarjajo na negativne posledice predlogov. Če bosta sprejeta v trenutni obliki, bosta uzakonila množični nadzor komunikacij na spletu, oslabila kibernetsko varnost in z zmotljivimi, diskriminatornimi in rasističnimi orodji umetne inteligenca množično kršila človekove pravice na področju kazenskega pregona, nacionalne varnosti in nadzora migracij, opozarjajo v koaliciji nevladnih organizacij, ki jo sestavljajo Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Amnesty International Slovenije, Zavod Krog, Mirovni inštitut, Slovenska filantropija, Zavod Emma in Državljan D. O umetni inteligenci in človekovih pravicah smo se pogovarjali v tokrati oddaji Glasovi svetov, problematiko so nam predstavile Maja Cimerman iz Danes je nov dan, direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel in Urša Regvar iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Oddajo je pripravila Urška Henigman.
Gregor Kosi je univerzitetni diplomirani pravnik, ki je po zaključku študija na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani in Pravni fakulteti v Mariboru 5 let delal kot svetovalec v javni upravi, nato pa ga je pot zanesla v korporativni svet. Leta 2005 se je zaposlil v Lidlu, še preden je ta 2007 odprl prve trgovine v Sloveniji. Po krajšem obdobju nabiranja delovnih izkušenj v tujini je leta 2006 najprej postal direktor prodaje, leta 2009 pa generalni direktor družbe Lidl Slovenija. Njegov osebni moto “Bodi v navdih in svet te bo navdihnil!” Nekaj znimivosti: · ustanovitelj GREAT Leadership Solutions, ki se ukvarja z ekskluzivnimi storitvami na področju poslovne odličnosti, razvoja človeških potencialov in voditeljstva · 13 let CEO Lidl Slovenija · finalist za mladega managerja in nominiranec za managerja leta, · začel kot eden izmed najmlajših direktorjev in se uspel obdržati kot eden izmed direktorjev z najdaljšim mandatom v zgodovini Lidla, · vodil 2000 zaposlenih, · Lidl Slovenija je s svojo ekipo popeljal iz 0 na 500 milijonov prometa, · Lidl Slovenija se je v času njegovega mandata redno uvrščal med najboljše zaposlovalce v Sloveniji, bil večkrat nagrajen za kadrovske prakse, družbeno odgovornost, marketinško odličnost in celo več let zapored prejel nagrado za najboljšo revijo za kupce na svetu. Najljubši citat: “Bodi v navdih in svet te bo navdihnil!” Najljubša knjiga: Meditacije, Mark Avrelij, The Prophet, Kahlil Gibran Hobiji: Slikanje Najljubša hrana: Sočen steak Najljubša aplikacija: Medium Zaključni nauki: · Nič na silo! · Vse je zgolj igra! Bolj boš spoznal pravila igre, boljši boš v njej! · Sveta ne vidimo takšnega, kot je, ampak takšnega, kot smo sami. Spremeni sebe in spremenil boš svet.
V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”.Skozi zgodovino se je odnos civilizacij in kultur do posameznih vrst živali nenehno spreminjal, vendar smo ljudje do nekaterih zelo občutljivi, do drugih pa velikokrat okrutni. Če so ljudje menili, da jim živali delajo škodo, jih napadajo, so zaradi njih v smrtni nevarnosti, se bojijo njihovega strupa ali velikih, požrešnih gobcev in razprtih čeljusti − te izkušnje, predsodke in občutja pa so podkrepili še z določenimi prepričanji, mitologijo in simboli −, je vse zelo razumljivo. Vse vendarle ni tako preprosto, saj ljudje na primer na Zahodu nismo razneženi le ob ljubkih majhnih domačih ljubljenčkih ali ob najdenih srnicah, ampak tudi ob zvereh in velikih živalih, kot je kit. Kita si ne zamišljamo, kot veliko ribo, ampak biva v naši zavesti kot inteligentni sesalec. Načine deljenja njunih življenjskih prostorov, odnose ljudi do živali in živali do ljudi, so že od nekdaj regulirali. Iz preteklosti so namreč znani tudi sodni procesi, ko za povzročeno škodo niso sankcionirali le ljudi, ki so bili navadno lastniki živali (če se opremo na pravne podlage zibelk evropske civilizacije), ampak so se v sodnih postopkih morale za svoja dejanja zagovarjati tudi živali. Tokrat se bomo posvetili razmerju človek−žival znotraj rimskega prava, času, ko so nastajali tudi zametki lovskega prava in ko je zaradi velikega povpraševanje po medvedih teh zelo primanjkovalo. Gost oddaje bo dr. Marko Kambič, redni profesor za rimsko pravo in pravno zgodovino na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Znanstveno se je ukvarjal z rimskim odškodninskim, stvarnim, dednim in kazenskim pravom ter vprašanjem prevzemanja rimskega prava v srednjeveški in novoveški Evropi, s poudarkom na ozemlju današnje Slovenije, ter njegovim vplivom na sodobno pravo. Posegel je tudi v polpreteklo ustavno zgodovino in na področje pravne terminologije ter zgodovine lokalne samouprave. Posebno pozornost je posvetil zgodovini kazenskega prava, kjer se je poleg raziskovanja njegovega razvoja na ozemlju današnje Slovenije posvetil predvsem vprašanjem recepcije rimskega kazenskega postopka, institutu silobrana in preučevanju zgodnje novoveških kazenskopravnih virov s poudarkom na kazenskem redu za Ljubljano z začetka 16. stoletja. Številne njegove raziskave ne ostajajo le na pravnozgodovinskem področju, ampak segajo v veljavno pravo z namenom, da bi njihovi rezultati pripomogli k reševanju sodobnih pravnih problemov. Med drugim je ustanovni član in predsednik slovenskega društva za preučevanje 18. stoletja, član Državne volilne komisije ter dobitnik Valvasorjeve nagrade.
Tehnološki preskok, ki ga predstavljajo veliki jezikovni modeli, kot je ChatGPT, in druge oblike generativne umetne inteligence, bo imel daljnosežne in izjemno globoke učinke na celotno družbo. Glede tega se strokovnjaki strinjajo. Kakšni konkretno ti učinki bodo, je mnogo manj jasno. Nedvomno se bo cela paleta t. i. intelektualnih poklicev temeljito spremenila, veliko jih bo tudi izginilo. Zagotovo so se povečale tudi možnosti za manipulacijo in zlorabe, pa tudi za nadaljnjo fragmentacijo družbe in razslojevanje. Pričakujemo pa lahko tudi učinke, ki se jih v naprej ne da napovedovati. Kako torej uporabljati in regulirati tehnologijo, ki se razvija hitreje, kot jo lahko dohajamo, je bilo v središču razprave, v kateri so sodelovali: dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIPI in sopredsedujoča delovni skupini za upravljanje podatkov pri Global Partnership on Artificial Inteligence; dr. Nina Cvar, raziskovalka na Fakulteti za elektrotehniko in docentka na oddelku za sociologijo kulture Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; filozof, sociolog kulture, heker in še kaj Filip Dobranić z Inštituta Danes je nov dan ter prof. dr. Aleš Završnik, direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki jo poznamo pod kratico GDPR, je te dni praznovala peti rojstni dan, zato preverjamo, kakšne spremembe so se v tem času zgodile na področju regulacije podatkovne ekonomije. Kako je GDPR spremenil naš odnos do osebnih podatkov, kako so se novim pravilom prilagodili spletni giganti? So stroški sodnih postopkov in glob še vedno precej nižji od okleščenih dobičkov, ki bi jih prineslo spoštovanje pravil? Kako naj država poskrbi za takšno digitalno preobrazbo, ki ne bo škodila ljudem? O vsem tem voditeljica Urška Henigman s sogovorniki. Gostje: dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki; dr. Blaž Zupan, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Matija Damjan, docent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani; Marjan Turk, strokovni delavec na Ministrstvu za digitalno preobrazbo.
Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.Vodja oddelka za manjšinsko šolstvo Sabina Sandrieser zagotavlja, da so spremembe zgolj na papirju. Predsednik strokovnega pedagoškega združenja Danilo Katz pa ugotavlja, da bosta ti uri resnično manjkali. Kaj je bil razlog za spremembe in kako zdaj naprej? Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pojasnjuje dosežke EZTS Gorica - čezmejnega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, zdaj usmerjenega predvsem v EPK 2025. Čestitamo monoštrskemu komornemu zboru za priznanje Pro Cultura Minoritatum Hungaria - najvišje madžarsko priznanje na področju manjšinske kulture. Na Reki si ogledamo nastop folklorne skupine slovenskega društva Bazovica in se pridružimo štajerskim učencem z obeh stani meje, ki so spoznavali, kakšno je bilo življenje brez elektrike. Nepredstavljivo, pravijo. Foto (Marjana Mirković): članica folklorne skupine KPD Bazovica z Reke Slavica Vuković Bačić
Po letu 1960 so se vrstile zime in poletja umetne inteligence, obdobja neuresničenih napovedi in leta izjemnih dosežkov. Umetna inteligenca, digitalizacija, avtomatizacija in ogromne količine podatkov prinašajo izzive, priložnosti in pasti. Na nedavnem posvetu, ki so ga pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, zbiramo poudarke, mnenja, napovedi in opozorila, ter še razlago Turingovega testa, ki ga je novejša različica jezikovnega modela Chat GPT opravila letos, kar nas lahko veseli, hkrati pa tudi skrbi.Sogovorniki dr. Slavko Splichal, profesor komunikologije na Fakulteti za družbene vede in predstojnik Evropskega inštituta za komuniciranje in kulturo; dr. Ivan Bratko, predstojnik laboratorija za Umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko; doc. dr. Luka Kronegger, Center za metodologijo in informatiko na Fakulteti za družbene vede; doc. dr. Jernej Kaluža, Center za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede; dr. Simon Krek, Institut Jožef Stefan Laboratorij za umetno inteligenco dr. Pika Šarf, mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; dr. Vojko Gorjanc, redni profesor za slovenski jezik na Oddelku za prevajalstvo in vodja oddelčne katedre za slovenski jezik.
Slovenija od danes gosti dvotedensko mednarodno diplomatsko konferenco, na kateri se delegati iz 67 držav pogajajo o sprejetju konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu najhujših mednarodnih hudodelstev. Cilj je državam ponuditi mehanizem, s katerim bodo lažje preganjale storilce teh zločinov, in tako narediti korak naprej v boju proti nekaznovanosti. Zdaj se namreč večina storilcev izmakne roki pravice. O tem voditelj Matej Hrastar z uglednimi pravnimi strokovnjaki. Gostje: dr. Vasilka Sancin, predstojnica Katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, nekdanja članica Odbora Združenih narodov za človekove pravice; dr. Matevž Pezdirc, vodja sekretariata Genocide Network pri Eurojustu; dr. Marko Rakovec, generalni sekretar konference, direktor Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za evropske in zunanje zadeve.
V pogovoru s filozofom prava in prejemnikom Zoisove nagrade za življenjsko delo preverjamo, v kakšni zvezi sta pravo in pravičnost pa tudi zakaj je dobrodošlo, če so zakoni napisani v izbrušenem in klenem jeziku Kaj je to pravo? – Na prvi pogled se zdi, da bi odgovor ne smel biti pretežak, saj se s pravom srečujemo vsak dan: ko se, na primer, z bratom in sestro prepiramo okoli dediščine, ko skušamo doseči, da bi nas delodajalec po dolgi vrsti let stalnega honorarnega sodelovanja naposled zaposlil za nedoločen čas, ali ko skušamo lastniku sosednjega polja dokazati, da imamo pravico prečkati njegovo posest, da bi prišli do svojega sadovnjaka. Instinktivno, intuitivno torej vemo, kaj je to pravo: to je niz pravil, ki uravnavajo odnose med ljudmi. Ampak odnose med ljudmi na pomemben način uravnavajo tudi bonton in ljudske šege pa vendar nihče ne misli, da je z roko zakriti si usta, ko zazehamo, ali ob božiču podariti tašči tople copate – stvar prava. Očitno je torej, da se le z instinktom ali intuicijo ne moremo prebiti do delujoče, veljavne definicije prava. Zato smo iskanje resnično pretehtanega odgovora na vprašanje, ki smo si ga zastavili na začetku – kaj je to pravo? –, prepustili gostu tokratnih Podob znanja, dr. Marijanu Pavčniku, dolgoletnemu predavatelju filozofije prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, avtorju več kot 400 znanstvenih razprav in člankov, rednemu članu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, do konca lanskega leta sodniku Ustavnega sodišča Republike Slovenije in minulega decembra tudi prejemniku najvišjega priznanja za znanstveno-raziskovalno delo pri nas, Zoisove nagrade za življenjsko delo. foto: akad. prof. dr. Marijan Pavčnik (Foto Pauli/Arhiv SAZU)
Brezposelnost v Sloveniji zadnje mesece statistično dosega najnižje stopnje, brezposelnih je rekordno malo ljudi. Toda zaposlenost hkrati ni več zagotovilo normalnega preživetja. To dokazujeta tako podatek, da skoraj dve tretjini zaposlenih zasluži manj od povprečne slovenske plače in kot tudi pričevanja humanitarnih organizacij, da je med prosilci za pomoč večina zaposlenih. Deloma lahko to pripišemo nizkim plačam, vse višjim cenam življenjskih stroškov in tudi nepremičnin, deloma pa tudi temu, da nezanesljive, prekarne in nestandardne oblike zaposlitve, vključno s samozaposlitvijo, nikakor niso več varovalka pred revščino. Prav na povezanost pravne urejenosti delovnih razmerij in socialne varnosti so med drugim pred dnevi opozorili tudi na predstavitvi zbornika Socialna država in revščina. Sogovornica: dr. Darja Senčur Peček, profesorica delovnega prava na Pravni fakulteti UM Povezave: Zbornik Socialna država in revščina. Projekt MAPA.
V luči dokumentarno-igrane serije Inhumanum: Nečloveško ravnanje človeka smo v oddaji spregovorili o nasilju. Dotaknili smo se najhujših kaznivih dejanj in njihovega vpliva na družbo ter odziva slednje na nasilje. Prav tako smo spregovorili o vplivu družine na morilsko vedenje, resocializaciji morilcev in o pomočeh žrtvam. Gostje so bili dekan Evropske pravne fakultete Nove Univerze dr. Boštjan Brezovnik, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Trpin, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ter dramski igralec Ludvik Bagari.
V luči dokumentarno-igrane serije Inhumanum: Nečloveško ravnanje človeka smo v oddaji spregovorili o nasilju. Dotaknili smo se najhujših kaznivih dejanj in njihovega vpliva na družbo ter odziva slednje na nasilje. Prav tako smo spregovorili o vplivu družine na morilsko vedenje, resocializaciji morilcev in o pomočeh žrtvam. Gostje so bili dekan Evropske pravne fakultete Nove Univerze dr. Boštjan Brezovnik, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Trpin, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ter dramski igralec Ludvik Bagari.
V Škofji Loki že leta pripravljajo projekt protipoplavne ureditve, ki pa mu del lokalnega prebivalstva in civilne družbe ostro nasprotuje. Tako številni strokovnjaki kot laiki nasprotujejo obsežnemu betoniranju in utesnjevanju reke ter poudarjajo pomen ohranjanja rek in sonaravnega urejanja v namen poplavne varnosti. Kakšne so rešitve? Gostje in gosti pogovora: Urška Kovač Mrak, pobudnica iniciative Varuhi Sore Romina Pleško, prebivalka, ki živi na poplavnem območju Matjaž Križnar, predsednik ribiške družine Sora Alja Bulič, vodja projekta Varuhinje rek Tomaž Štular, iniciativa za varovanje reke Kokre Darja Matjašeč, krajinska arhitektka Tine Radinja, župan občine Škofja Loka Aljoša Petek, Pravni centra za varstvo človekovih pravic in okolja PIC dr. Polona Pengal, strokovna direktorica zavoda Revivo in članica upravnega odbora Slovenskega društva za zaščito voda
Dr. Franjo Štiblar v svoji znanstveni monografiji Covid-19 in Slovenci (s podnaslovom Ekonomski in širši družbeni vidiki boja s pandemijo), objavljeni pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, pandemijo celostno analizira. Tematiko monografije predstavi avtor v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 18. maja letos, odgovori pa tudi na marsikatero vprašanje o njeni tematiki in širše. Nikar ne zamudite.
"Svi kreativci imaju malo sujete u sebi i niko ne može da mi kaže da nije tako." U 172. epizodi Pojačalo podkasta gost Ivana Minića je Miloš Milaković, komičar i glumac, scenarista i kreator sadržaja, koji je najpoznatiji po projektima Tarzanija, Dnevnjak, Polovni automobili i BETparačke PRIČE, te svom Youtube kanalu Miloš Milaković. Mnogi dečaci sanjaju da nose određenu uniformu kada porastu, a Miloš otkriva na početku koju on priželjkivao, kao i to kako je teklo njegovo školovanje, uključujući i duhovitu priču o tome kako je dospeo na Pravni fakultet. Njegov prvi autorski sadržaj završio je na popularnom humorističkom sajtu Tarzanija, koja je kasnije dobrim delom činila osnovinu fenomena po imenu Dnevnjak. Kako se Dnevnjak obreo na državnoj televiziji, kako su izgledali dani na setu, sa kojim izazovima su se suočavali tokom snimanja, te šta se dešavalo naposletku sa emisijom, govori u nastavku naš gost. Po završetku Dnevnjaka, Miloš je imao koautorske projekte, poput ZZimera i BETparačke PRIČA, te gostovanja u okviru emisija Prvi servis i Državni posao. Kako je žonglirati svim tim silnim projektima, uz pokretanje sopstvenog Youtube kanala i kreiranje sadržaja prema ličnom ukusu, sagovornik objašnjava do detalja. Pored svega ovoga Milaković je neretko angažovan kao kreativac. Kako izgleda sarađivati sa agencijama i brendovima i pod kojim uslovima on to obavlja, te kako se on postavlja u takvim situacijama, priča za kraj naš gost. Teme u podkastu: - Kad porastem biću… - Kako je Miloš završio na Pravnom fakultetu - Svet interneta i Tarzanija - Dnevnjak i saradnja sa državnom televizijom - Osamostaljivanje i pokretanje Youtube kanala - Izazovi u saradnjama sa brendovima - Tim iza BETparačkih PRIČA - Žongliranje sa silnim projektima - Odakle Miloš crpi inspiraciju - Primeri saradnja sa agencijama i brendovima - Kako izgleda sarađivati sa Milošem - Život van kreiranja i cameo uloge - Ko su Miloševi najbliži saradnici Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3ABodpr Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN
Julian Assange's legal team is appealing the decision of the British Home Secretary Priti Patel to approve the extradition of the founder of WikiLeaks to the United States, which is wanted him on 18 counts, including espionage and hacking. Assange's wife and legal team are calling on the Australian government to intervene in his extradition case. - Pravni tim Juliana Assangea kreće sa žalbom na odluku britanske ministrice unutrašnjih poslova Priti Patel da odobri izručenje osnivača WikiLeaksa Sjedinjenim državama, koje ga traže po 18 tačaka optužnice, uključujući špijunažu i hakiranje. Assangeova supruga i pravni tim pozivaju australsku vladu da interveniše u slučaju njegovog izručenja.
Julian Assange's legal team is appealing the decision of the British Home Secretary Priti Patel to approve the extradition of the founder of WikiLeaks to the United States, which is wanted him on 18 counts, including espionage and hacking. Assange's wife and legal team are calling on the Australian government to intervene in his extradition case. - Pravni tim Juliana Assangea kreće sa žalbom na odluku britanske ministrice unutrašnjih poslova Priti Patel da odobri izručenje osnivača WikiLeaksa Sjedinjenim državama, koje ga traže po 18 tačaka optužnice, uključujući špijunažu i hakiranje. Assangeova supruga i pravni tim pozivaju australsku vladu da interveniše u slučaju njegovog izručenja.
Podržite nas preko Patreona i PayPala: Patreon - http://patreon.com/radioaktivni_komarac PayPal - http://paypal.me/radioaktivnikomarac Poslovni žiro račun : 265-6630310000410-75 Radioaktivni Komarac Beograd Voditelj - Bojan Uzelac (Radioaktivni Komarac) Animacija - Vojin Ubiparip (Duna Solution) https://www.dunasolution.com/ Muzika - Nedeljko Stojković (Mono Putnik) https://cutt.ly/TbH3kor Ton, kamera i montaža - Milica Cvetković Tamarin sajt https://tamaramisirlic.com/Tamarin Instagram https://www.instagram.com/fondacija_t... Gošća u 56. epizodi podkasta Ubod kulture je Tamara Misirlić iz Vranja. Ona ima samo 19 godina, karatiskinja je i osvojila je već preko 300 medalja (nastupa za našu reprezentaciju, a i sudija je), studira Ekonomski i Pravni fakultet u dva različita grada, a pored toga na početku godine je osnovala svoju humanitarnu fondaciju. Tamara je na razne načine do sada pomogla 60 različitih porodica. Pričali smo o tome, a posebno smo razgovarali o Kosovskoj Mitrovici odakle je njen otac, ali o tome kada je pre osvojila toliko medalja i kako je to studirati dva potpuno različita fakulteta.
Po 11. septembru je bil Afganistan v samem središču pozornosti svetovnih pa tudi slovenskih medijev. 20 let smo zavzeto spremljali tamkajšnjo vojno, spremljali smo tamkajšnjo politiko in, jasno, trpljenje milijonov navadnih Afganistank in Afganistancev. No, potem pa so poleti 2021 Američani sklenili, da svojih ciljev v nesrečni državi očitno ne bodo mogli nikoli doseči, in se po dveh desetletjih okupacijske prisotnosti naposled umaknili. Skupaj z njimi so odšli tudi mediji in vsi skupaj smo se začeli posvečati drugim krizam, s covidom, vojno v Ukrajini ter energetsko in prehransko draginjo na čelu. Afganistan nas je kratko malo prenehal zanimati. Vseeno pa to še ne pomeni, da se tam ne dogaja nič več pomembnega ali da nam je za usodo tega konca sveta lahko vseeno. Kaj moramo torej vedeti o Afganistanu danes in kdo nam lahko tamkajšnje razmere predstavi, če tega ne počno več novinarke in novinarji? – V slovenskem okolju je to gotovo lahko gost tokratnih Podob znanja, filozof in raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, dr. Vasja Badalič, ki proučuje vojaške, politične in ekonomske aspekte sodobnih oboroženih konfliktov nasploh in afganistanskega posebej, pri čemer ga, se zdi, še posebej zaposluje vprašanje, kako ti spopadi vplivajo na civiliste, ujete med dvema ognjema. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: dr. Vasja Badalič (Goran Dekleva)
Gost 89. izdanja podkasta Pod kapicom bio je Draško Gogov, reprezentativac Srbije i vaterpolista Novog Beograda. Sumirali smo utiske sa evropskih kvalifikacija za Svetsku ligu, gde je Srbija u Podgorici osvojila prvo mesto i pričali o Draškovim planovima kad je državni tim u pitanju. Njegova generacija je bila svetski juniorski šampion sveta 2015. godine u Kazahstanu, koliko su imali problema kroz period sazrevanja, prisilnih ranih odlazaka u inostranstvo, igranja za “male klubove”. Kako se oseća neko sa 21. godinom kad prvi put napusti dom, a od njega se očekuje da kao stranac bude lider ekipe. Kako je bilo živeti sa Nemanjom Vicom u Trstu, koji je recept za palačinke i kakva je u celoj priči uloga trenera Miroslava Krstovića, ali i Živka Gocića. Zbog čega je kao klinac morao da napusti Crvenu zvezdu i zašto je izabrao Partizan. Spartanski rad i posvećenost Vladimira Vujasinovića u uslovima koji se graniče sa amaterskim sportom. Trofeji kao satisfakcija. U kojim momentima i zbog čega je poželeo da odustane. Kad planira da završi Pravni fakultet i da li namerava da se bavi pravom. Koju utakmicu Udinezea najviše pamti dok je išao da ih gleda u vreme boravka u Trstu i ko će osvojiti Ligu šampiona u fudbalu. Šanse Novog Beograda do kraja sezone i kakvi su uslovi u klubu… Šta je cilj Srbije na dva velika takmičenja u 2022. godini…Gost: Draško GogovDomaćini: Pavle Živković i Sara RadovićDatum: 5. maj 2022. godineLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse Studios
»Razmere za novinarstvo v Sloveniji so slabe, javni Radioteleviziji pa je treba čimprej omogočiti normalno delovanje«, ob mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije. Da so razmere na naši največji javni medijski instituciji v državi vse slabše, je na posebni novinarski konferenci poudaril tudi del zaposlenih na RTV-ju, ki vodstvu očita hitre kadrovske menjave, siromašenje programa in rušenje socialnega dialoga. Novinarji in ostali zaposleni medtem nadaljujejo boj za neodvisnost in integriteto, pri čemer pričakujejo tudi čimprejšnjo reformo medijske zakonodaje. Svoj osnutek sprememb Zakona o RTV so že predstavili v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer med drugim predlagajo zmanjšanje števila članov programskega sveta, ki jih imenuje državni zbor.
Odvjetnik Frano Barović koji, među ostalima, pravno savjetuje startupe i investitore gost je 116. epizode Netokracijinog podcasta u kojoj smo razgovarali o tome koji su najvažniji "papiri" koje startup treba imati kod pokretanja, investicije ili akvizicije. Pravni odnosi najčešće se sređuju kada se pojavi investitor, a Frano nam je otkrio da nedostatak ključnih ugovora ponekad osnivače može koštati i nekoliko desetaka ili stotina tisuća dolara manje u valuaciji. Otkrio je i mogu li osnivači uštedjeti na pravniku korištenjem gotovih predložaka ugovora, zašto je dobro napraviti interni due dilligence prije pregovora s investitorima, i koje su tri najvažnije stavke koje treba gledati u Term Sheetu. Dotakli smo se i udjeličarstva zaposlenika - odnosno, što za osnivače, a što za zaposlenike znači dijeljenje udjela u tvrtci, kako se najčešće izvodi i kako je regulirano u hrvatskom zakonu (spoiler: nije!). ⌛ TEME KOJIH SMO SE DOTAKNULI: ► Zašto osnivači ne misle na pravne stvari ► Zašto najjednostavniji društveni ugovor nije dovoljan. Što ako netko od suosnivača odustane? ► Koje su osnovne pravne stvari koje startup treba riješiti na početku? ► Zašto je važno urediti intelektualno vlasnišvo? ► Može li se uštedjeti korištenjem gotovih predložaka za ugovore? ► Što su konvertibilni zajmovi i zašto su česti oblik investicije kod nas, iako ih hrvatski zakon ne poznaje zapravo ► Što kad dođe investitor? ► Interni due dilligence - hvatanje potencijalnih problema prije pregovora s investitorima ► Kao što se auto prije prodaje vozi mehaničaru, startup prije investicije ili akvizicije treba pravniku da detektira popravljive nedostatke koji bi mogli smanjiti vrijednost ► Term Sheet i što on znači ► Tri greške osnivača kad pregovaraju s investitorima ► Savjet mladim osnivačima: pitajte iskusnije kolege koji su već to prošli ► Što za osnivače, a što za zaposlenike znači ESOP (Employee Stock Option Plan) ► Jesu li stock options regulirani u hrvatskom zakonu? ► Treba nam zakon koji regulira udjeličarstvo zaposlenika ► Kako procijeniti je li neka ponuda za exit dobra ili ne? ► Je li bitno da odvjetnik koji radi sa startupom ima iskustva u toj niši _______________
Frances Haugen, ki je zaradi nestrinjanja s politiko delovanja Facebooka pustila službo in postala žvižgačka, je nagovorila slovensko občinstvo. Omenila je tudi slovenske parlamentarne volitve in vpliv Facebooka na demokracijo. Podjetje Meta obtožuje cenzure in slabe moderacije vsebin in trdi, da bi lahko ravnali drugače. Pravi, da se zaposleni zavedajo škode, ki jo povzročajo s spremembo algoritma, ki izpostavlja ekstremne in nasilne ideje.Kako razsežne so posledice dejstva, da Facebook nagrajuje le všečke in ekstreme? Se lahko proti dezinformacijam borimo z jezikovno pravičnostjo? Zakaj je podjetje Meta grožnja demokraciji? Komentira novinar Lenart J. Kučić. Objavo in obdelavo posnetkov je Valu 202 dovolil zavod Vsak, ki je skupaj z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani organiziral dogodek. Zapiski: Frances Haugen - Wikipedia Podcast • arhiv • Pod črto Kako razredčiti internetno greznico? - N1 The Web Is a Customer Service Medium (Ftrain.com) Your Undivided Attention Podcast - Center for Humane Technology Quote by David Graeber: “the ultimate, hidden truth of the world is that…” -- Zanimivosti iz tehnološkega sveta pošiljava tudi v elektronske nabiralnike. Naročilnica na Odbito pismo je tukaj. Pišete nama lahko na odbita@rtvslo.si.
Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje na družbenih medijih pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. Več odziva pa pomeni več dobička. Žvižgačka Frances Haugen je lani z več deset tisoč dokumenti javnosti pokazala, da podjetje Meta, kot se danes imenuje Facebook, ve, da imajo njegovi izdelki škodljive učinke na ljudi, javno varnost, zasebnost in demokracijo, a jih ne spremeni, saj daje prednost dobičku. Kot je še povedala Haugen na spletnem dogodku, ki ga je organiziral Zavod za digitalno vzgojo Vsak v sodelovanju z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, jo je najbolj prizadelo, ko je ugotovila, kakšno škodo Facebook in Instagram povzročata mladim. Zato se je odločila, da spregovori o slabih praksah podjetja. Še posebej jo skrbi Metaverse, saj povzroča večjo zasvojenost, ustvarja več tesnobe in tudi poškoduje otroške oči, ki se še razvijajo. Frances Haugen je s slovensko javnostjo govorila predvsem o tveganjih, ki jih algoritmi podjetja Meta predstavljajo za mlade in za demokracijo v Sloveniji. Najprej je razložila, da algoritmi prednostno prikazujejo skrajne vsebine, saj sprožijo več odzivov: "Algoritmi odločajo o tem, kakšna vsebina se prikazuje uporabnicam in uporabnikom. Narejeni so bili na način, da nam vsem, tudi mladim, izpostavljajo škodljive vsebine. Facebook se je torej odločal, da z algoritmi maksimalno poveča odzivnost, kar pomeni, da sistematično izpostavlja vsebine, na katere bodo uporabnice in uporabniki bolj verjetno kliknili, jih komentirali ali delili. To razvrščanje glede na odzivnost ustvaja probleme. Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. To vodi v sistematično izpostavljanje problematičnih vsebin. Najbolj skrajna vsebina se najbolj deli." Več v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Kompanije u Australiji ne ispunjavaju svoje obaveze kada je u pitanju moderno ropstvo. Prema zajedničkom izvještaju koji je predvodio Pravni centar za ljudska prava, većina australskih kompanija nije identifikovala rizike modernog ropstva u svom poslovanju.
Zaradi neustavnosti številnih epidemičnih ukrepov, ki jih je sprejela vlada, so v Pravni mreži za varstvo demokracije pripravili predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, ki ga bo danes obravnaval državni zbor. Med drugim predvideva strožji parlamentarni nadzor. Epidemija bi lahko krojila tudi aprilske parlamentarne volitve.Državna volilna komisija bo zato danes odločila, kako voliti v izolaciji ali karanteni. V oddaji tudi: - Združene države bodo v vzhodno Evropo napotile dodatnih tri tisoč vojakov zaradi zaostrovanja ukrajinske krize. - Prisegel bo novi stari italijanski predsednik - Policija naj bi našla osumljenca, ki je lani državnemu vrhu pošiljal grozilne pošiljke z naboji. Šlo naj bi za Celjana, neuradno člana SNS.
Kako se je Slovenija osamosvojila in kako je nastala naša ustava? Zgodovinski podatki, strokovne podrobnosti, arhivske zanimivosti in osebne izkušnje tistih, ki so bili vpeti v dogajanje ... Mikrofon sta v rokah držala dijaka Tinkara Matičič in Mark Djuraševič, z našimi sogovorniki pa smo se dobili v Državnem zboru, na Pravni fakulteti in Inštitutu za novejšo zgodovino.
V Evropski Uniji prek digitalnih platform dela več kot 28 milijonov ljudi. Mnogi med njimi nimajo ustreznega zaposlitvenega statusa in socialne zaščite. Evropska komisija je predlagala nabor ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev in podporo trajnostni rasti digitalnih platform dela. Tudi pri nas se veča obseg tovrstnega dela. Kdo so ti delavci? Kakšna pravila veljajo na tem področju? In katere predloge Komisije bo upoštevala Slovenija? O tem Urška Valjavec z gosti, o izkušnjah iz Bruslja In Zagreba pa Igor Jurič in Tanja Borčič Bernard. Gostje: - Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Aljoša Polajžar, mladi raziskovalec in asistent na Pravni fakulteti v Mariboru, - Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ), - Marko Guček, direktor podjetja GoOpti.
U 142. epizodi Pojačalo podkasta gost Ivana Minića je Kosta Andrić, partner i izvršni direktor u Centru za razvoj tehnološkog preduzetništva i inovacija iliti ICT Hub. U uvodnom minutu gost će govoriti o dečačkim snovima i prvom razočarenju, prebrođivanju turobnih 90-ih, kao i o tome kako se obreo na Pravnom fakultetu, šta mu je isti doneo, te stražiranje u kancelariji u Hagu. U nastavku čućemo o njegovim prvim poslovima, od onih sitnih, kao što je konobarisanje, do onih ozbiljnih, poput rada sa omladinom, udruživanjem, coworkingom, te uopšte pružanjem prilike mladima da se domognu viših ciljeva, najpre kroz Grupu 484, a potom i kroz Kancelariju za mlade i njihov projekat Info Room. Na repertoar onda dolazi priča o ICT Hubu. Za početak kako je tamo dospeo, šta su bili prelomni momenti za ovu kompaniju, kako je izgledalo praviti prvi privatni venture capital fond na ovim prostorima i naposletku ubediti ljude da daju novac za investiranje u startupe u ranoj fazi, te kako je pandemija uticala na njih i kako su se s njom nosili. Za kraj Kosta se dotakao onoga što je njegov fokus poslednjih meseci i biće fokus u narednom periodu, a to je projekat Srbija inovira. U okviru toga on i njegov tim su se bavili analizom šta su naše četiri oblasti u kojima možemo da damo najveći doprinos i za koje možemo da se pozicioniramo najbolje na svetskoj mapi inovacija. Teme u podkastu: - Uvod - Kad porastem biću… - Kako su prebrođene grozne 90-e? - Zašto je Kosta upisao Pravni fakultet? - Kako je izgledalo stažiranje u Hagu? - Šta su bili prvi poslovi? - Koji su bili najvažniji projekti u Grupi 484? - Kako je nastao Info Room? - Kako počinje priča sa ICT Hubom? - Šta su bili prelomni trenuci kod ICT Huba? - Kako je pandemija uticala na ICT Hub? - Šta je projekat Srbija inovira? - Kako se može doprineti projektu Srbija inovira? Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3EDiIp6 Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN
V 97. letu je preminil Dr. Ljubo Bavcon, upokojeni zaslužni profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Znan je bil po tem, da se je tudi po upokojitvi še vedno odziva na anomalije v družbi, saj se je spominjal številnih napak različnih politikov v različnih političnih sistemih in svaril pred tem, da bi jih sedanji politiki ponavljali. Mnogi njegovi študenti različnih generacij poudarjajo, da je bil zaradi svoje strokovnosti in tudi sicer bolj gospod kot pa tovariš že v socialističnih časih, poleg tega pa je znal vselej prisluhniti tudi mnenjem in stališčem tistih, ki jim je predaval. V oddaji Razkošje v glavi ga je pred 4 leti gostil Dušan Berne. Modre besede dr. Ljuba Bavcona so bile odmevne že takrat. Danes bi lahko rekli, da so bile preroške.