Podcasts about hercegovina

High in the hills of Hercegovina, there is a shallow rock shelter, Badanj cave. (The shortest episode I have made.)⁠Consider checking:⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Buymeacoffee⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠,⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠⁠Ko-fi⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠, ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Patreon⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠, ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Twitter⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠,⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Facebook⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠,⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠YouTube⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Bosna i Hercegovina se po tko zna koji put od svog utemljenja prije tridesetak godina nalazi u državnoj krizi koju je opet izazvao vrh Republike Srpske svojim izazivanjem sukoba sa središnjim vlastima i Visokim predstavnikom Christianom Schmidtom. Nenad Kreizer razgovara s pravnicom i bivšom političarkom Almom Čolo i sarajevskim dopisnikom Amirom Sužnjem o apsurditetima koje sa sobom donosi bosanskohercegovačka politička svakodnevica. Von Nenad Kreizer.

Today we're diving into the underground world of fungi with Olga from Mushroom Mountain. She grew up foraging mushrooms in the forests of Bosnia and Hercegovina, learning from her grandparents which ones to eat, which to toss, and how to live with the land instead of just on it. These days, she runs Mushroom Mountain, a powerhouse operation producing spawn for edible and medicinal varieties, plus mushroom extracts and honeys under the Mycomatrix label. But that's just scratching the surface. Olga also leads a wild mushroom food safety certification program that's FDA-endorsed and accepted by seven states so far. She's … Continue reading →

Kdysi bylo Chorvatsko synonymem pro letní dovolenou většiny Čechů. Dnes ale jeho dominance pozvolna slábne. „Vidíme, že zájem o Chorvatsko každým rokem mírně klesá. Očekáváme podobný vývoj i letos,“ říká Jan Foret, generální ředitel cestovní agentury Invia v pořadu Agenda.Hlavním důvodem je postupné zdražování, které nutí české turisty hledat dostupnější alternativy.„Kvůli zdražování v posledních letech, si lidé místo Chorvatska zvykli hledat pro dovolenou alternativy. Jsou to nové destinace, kam cestují vlastní dopravou – například Albánie nebo Bosna a Hercegovina a pak také některé letecké destinace, jako je Turecko,“ uvedl šéf Invia v rozhovoru.Agenda. Rozhovory s top lídry českého byznysu, zakladateli firem, odborníky. Čtvrthodinka o byznysu z první ruky.Každý všední den na SZ Byznys a ve všech podcastových aplikacích.Odebírejte na Podcasty.cz, Apple Podcasts nebo Spotify.

Daljnji razvoj političke krize u kojoj se nalazi Bosna i Hercegovina, zavisi od toga kakva će biti politička sudbina Milorada Dodika, koji je, kako smatraju brojni analitičari, svojim odlukama, a posebno prijetnjama i ucjenama, unio velike podjele i u samoj Republici Srpskoj. Je li ovo konačan rasplet bosanskohercegovačkog političkog čvora i šta će taj rasplet donijeti? Maja Marić razgovara o budućnosti Dodika s političkom analitičarkom Ivanom Marić, a zatim i kolegom Amirom Sužnjem iz Sarajeva. Von Maja Maric.

Medtem ko je mednarodna pozornost usmerjena predvsem na Srbijo in tamkajšnje proteste, se je Bosna in Hercegovina znašla v najtežji politični krizi po sklenitvi daytonskega mirovnega sporazuma. Trije voditelji Republike Srbske so za uradne oblasti v Sarajevu postali politični begunci, ki pa se prosto sprehajajo znotraj države in prek njenih meja. Po drugi strani srbska entiteta napoveduje uvedbo svojega mejnega nadzora, predvsem na meji s Federacijo Bosno in Hercegovino. Po mnenju Milorada Dodika bo zmagal tisti, ki ima moč uveljaviti svoj zakon.

Minulý týden byla v Bosně a Hercegovině preventivně posílena mise EUFOR, mimo jiné i sto padesáti českými vojáky. Došlo k tomu v reakci na mediální výstupy a politické kroky prezidenta srbské entity Milorada Dodika, který byl za nerespektování nařízení kanceláře Vysokého představitele při EU pro Bosnu a Hercegovinu Christiana Schmidta soudem v první instanci odsouzen k odnětí svobody na jeden rok a k zákazu vykonávání funkce prezidenta na pět let. Dodik spolu se svými spolupracovníky v reakci na rozsudek přijal několik zákonů, jež jsou v rozporu s ústavou Bosny a Hercegoviny. Protože si toho je vědom, preventivně požádal o vojenskou pomoc Vladimira Putina. Takové zprávy pochopitelně vyvolávají v Evropě obavy, a po čase proto opět přitáhly pozornost k přehlíženému regionu. O vývoji situace a příčinách nové eskalace starých konfliktů diskutují bratři Novosadové s historikem Ondřejem Žílou.Na úvod znovu připomínáme a detailně probíráme komplikované administrativní uspořádání Bosny a Hercegoviny – asi nejsložitěji organizovaného evropského státu – a problémy, které jsou s tím spojené a které se dlouhodobě do fungování země promítají. Ondřej Žíla přibližuje fungování úřadu Vysokého představitele, posouvání pravomocí jednotlivých národních entit na celonárodní úroveň (například vznik celonárodní armády) a pozastavuje se nad kariérou prezidenta Republiky srbské Milorada Dodika, který se z kdysi reformního a prozápadního politika v průběhu let posunul do pozice populistického separatisty a hlavního destabilizačního faktoru Bosny a Hercegoviny. Jak si Dodikovu politickou akrobacii vysvětlit? Jde pouze o politické manévry, anebo Dodik coby největší bosenský podnikatel populismu využívá k dalšímu svému obohacování? Blíže vysvětlujeme rovněž situaci kolem rozsudku a zatykače, jemuž ale nečelí jenom Dodik, ale také jeho blízcí spolupracovníci Nenad Stevandić a Radovan Vičković. V souvislosti s tím Jakub přibližuje i prezidentův evakuační plán, do kterého jsou zapleteny dokonce maďarské speciální policejní jednotky. Právě Dodiková dlouhodobá spolupráce s Viktorem Orbánem, Aleksandrem Vučićem, Vladimirem Putinem, ale i Donaldem Trumpem vyvolává na západě Evropy obavy, že situace spěje k destabilizaci regionu a rozpoutání dalšího válečného konfliktu na kontinentě. Ostatně Bosna a Hercegovina je ideální prostor k nové válce, ať už vzhledem ke své pohnuté historii, nebo vzhledem k neustále posilovanému napětí mezi národy, jež v ní žijí.Přestože v bosenskohercegovské společnosti aktuálně není dostatečné množství bojeschopných mužů (ani žen), domnívá se Ondřej Žíla, že bohatá naleziště nerostných surovin, jež jsou v zemi k mání, budou ještě více než doposud přitahovat pozornost hlavních světových hráčů. A právě na tutokartu patrně Milorad Dodik sází už nyní ve snaze získat pro sebe podporu ze strany USA a Ruské federace. Jaký vliv na jeho postavení by mohl mít podpis smlouvy o těžbě nerostů na Ukrajině? Opravdu hrozí rozpad země nebo přerozdělování hranic mezi jednotlivými bosenskými etniky? Skončí nakonec Milorad Dodik za mřížemi? Aneb podcast, který se u nás na důležité otázky ptá jako první.

V Srbiji se več kot 4 mesece po tragediji, ko je v zrušenju nadstreška obnovljene železniške postaje v Novem Sadu umrlo 15 ljudi, nadaljujejo protesti in blokade fakultet. Srbski predsednik ves čas govori, da spremljamo poskus barvne revolucije in nasilnega prevzema oblasti. So razmere prišle do te točke, da je vse skupaj postalo že nevarno? Medtem pomembna zgodba v Srbiji niso le študenti v blokadi, ampak tudi drugi, ki so si nadeli ime “Študenti, ki se želijo učiti”. Kaj zahtevajo in kako odmevna je njihova akcija? Druga fronta za predsednika Vučića je te dni Bosna in Hercegovina, natančneje entiteta Republika Srbska.

Bosna i Hercegovina se nalazi pred jednim od najosjetljivijih trenutaka od potpisivanja Dejtonskog sporazuma. Sutrašnje izricanje presude predsjedniku Republike Srpske Miloradu Dodiku, kao i direktoru Službenog glasnika Republike Srpske, Milošu Lukiću, može dovesti do zatvorske kazne, ali i zabrane obavljanja javnih funkcija. Što očekivati? Je li i ova kriza napuhana ili postoji mogućnost državnog udara? Zašto? Kako? Maja Marić razgovara s profesorom Enverom Kazazom, i kolegom Amirom Sužnjem. Von Maja Maric.

14. prosinec je dnem pro Evropu významného výročí, jež si ale připomínáme jen zřídka, neboť do obecného povědomí prostě nepatří. V tento den přitom byla v roce 1995 v Paříži definitivně podepsána Daytonská mírová dohoda, poslední podmínka pro ukončení války v Bosně a Hercegovině, jednoho z vůbec nejhorších evropských konfliktů od konce 2. světové války. Jak významná Daytonská dohoda byla? Šlo o v tu chvíli nejlepší možné řešení? A jakým způsobem probíhalo poválečné usmiřování znepřátelených etnik? O tom a mnohém dalším si Jakub a Lukáš Novosadovi v další epizodě svého sourozeneckého podcastu povídají se dvěma vzácnými hosty: panem armádním generálem Jiřím Šedivým, bývalým náčelníkem generálního štábu Armády ČR a také velitelem kontingentu AČR v misi IFOR, následující bezprostředně po podpisu Daytonu, a Blankou Čechovou, spisovatelkou, právničkou a účastnicí civilní mise v Kosovu, kde dodnes v mnoha ohledech panuje situace srovnatelná s Bosnou a Hercegovinou.Uzavřením Daytonské mírové dohody se podařilo definitivně ukončit válku v Bosně a Hercegovině. Tento pro budoucnost západního Balkánu i celé Evropy zcela zásadní a poměrně komplikovaný dokument po skoro 30 letech od uzavření i nadále určuje uspořádání i další směřování Bosny a Hercegoviny. Smlouvou nastavený systém se ovšem ukázal jako nefunkční, Bosna a Hercegovina se nadále potýká s obrovskými problémy, v místní společnosti opět roste napětí a množí se hlasy o hrozícím nebezpečí dalšího krveprolití.V době, kdy se čím dál víc řeší téma nutnosti uzavření míru v Ukrajině, je nasnadě podívat se na okolnosti vzniku Daytonské dohody a jeho důsledky trochu blíž. Co o tomto dokumentu vlastně víme? Jaké byly jeho cíle? A povedlo se je naplnit? Tehdejší úsilí mezinárodního společenství motivovala snaha udržet Bosnu a Hercegovinu pohromadě a rovnoměrně rozdělit správu země mezi tři v tu dobu znesvářená etnika. Kvůli implementaci sjednaných podmínek vznikl speciální Úřad vysokého představitele pro Bosnu a Hercegovinu. NATO zároveň organizovalo několik vojenských misí, které měly dohlížet na udržení míru. První a nejzásadnější byla právě mise IFOR, v rámci které působil i kontingent AČR pod vedením armádního generála Jiřího Šedivého. Ten v rámci podcastu nastiňuje tehdejší nálady v bosensko-hercegovské společnost i hlavní problémy, s nimiž se vojáci museli v prvních měsících potýkat. V rámci rozhovoru se vyjádří i k problematice rozdílných mandátů vojskOSN a NATO, přičemž se postupně dobereme i k tomu, že průběh válek na Balkáně, ale i v dnešní Ukrajině, by zcela jistě vypadal jinak, kdyby mezinárodní společenství dokázalo na vývoj situace reagovat rychleji a razantněji. Pan generál to ostatně dokládá i konkrétními příklady.S tím souhlasí i druhý host této epizody, spisovatelka Blanka Čechová, která se účastnila civilní mise v Kosovu a dlouhodobě žije v Chorvatsku, takže do rozhovoru přináší spoustu osobních zkušeností jak s válkami na západním Balkáně, tak i se současnými náladami v místní společnosti. Jakožto vystudovaná právnička se také vyjadřuje k samotné podstatě podepsané mírové dohody, jejíž naplnění považuje za nebývalý a poměrně nečekaný úspěch mezinárodní diplomacie. Jedním dechem ale hned vše problematizuje, neboť další postup mezinárodního společenství označuje za hloupý až skandální. Dokládá to i svými zkušenostmi z Kosova, přičemž neopomene zmínit i kontroverzní zapojení Madelaine Albrightové.Hosté v průběhu podcastu opakovaně vyjadřují obavy o další budoucnost Bosny a Hercegoviny, vzrůstající napětí a separatistické tendence srbské části Bosny a Hercegoviny dokládají i vlastními zážitky. Dojde na opakovanou kritiku přístupu mezinárodního společenství k válečným konfliktům, diskusi o úloze vojáka v kritických situacích i konkrétních příkladech nefunkčních programů, které mají pomáhat s obnovou poválečných společností.Jakub několikrát vše zmíněné uvede do širšího kontextu, Lukáš si závěrem povzdechne nad deziluzivním směřováním celé diskuse.

I det här avsnittet pratar Filip Wollin och Keven Bader om Tysklands senaste två landskamper mot Bosnien och Hercegovina och Ungern, Nagelsmanns kalenderår med Tyskland, kommande ligaomgång i Bundesliga, Wirtz framtid plus mycket mera. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Hold på hat og harmonika! Fodboldlisten rammer en form for festligt højdepunkt i årsprojektet, når Andreas Kraul sætter et alltime-landshold af spillere fra de lande, der til sammen engang udgjorde Jugoslavien. Udvalget af tekniske og temperamentsfulde genier er overvældende, mens der også er en bred palet af bistert udseende hardhittere til defensiven. Og så er der ikke mindst yderst kompetent modspil fra opponent Arnela Muminovic, der ud over sin fortid i Viborg også kan synge med på alle numrene til en solid Balkan-fest - og forklare om forskellen på Bosnien og Hercegovina. Vi skal omkring Davor Suker, Zvonomir Boban og en bestemt lille kroat fra midtbanen hos Real Madrid. Men pludselig dukker Rajko Lekic og Nicki Bille også op til festen. Derudover besøg i Fodboldlisten af Danmarks nye landstræner Brian Riemer, der ud over at fortælle om forberedelserne til kampene mod Spanien og Serbien også afslører, hvilken Balkan-spiller han altid købte i Football Manager. Vært: Thomas Loft

Nyheter och fördjupning från Sverige och världen. Lyssna på alla avsnitt i Sveriges Radio Play.

Raidījuma uzmanības fokusā šoreiz ir Eiropa. Šodien, 1. maijā, aprit 20 gadi, kopš Latvija iestājās Eiropas Savienībā, īstenojot mērķi, uz kuru tā tiecās daudzu gadu garumā. Tā bija viena no lielākajām savienības paplašināšanās reizēm - kopā tajā dienā pievienojās 10 valstis. Tas bija iespēju loks, kuru Latvija izmantoja, jo entuziasms Eiropai izplesties pamazām izplēnēja. Jau daudzus gadus Savienība nav nevienu uzņēmusi, lai gan pie tās durvīm mīņājas jau deviņas valstis, kas cer pievienoties šim blokam. Viens no iemesliem, kādēļ Eiropas Savienībā ir bijusi skepse par tālāku valstu uzņemšanu, ir lēmumu pieņemšanas mehānisms, kas prasa vienprātību daudzu jautājumu izlemšanā. Jo vairāk lēmēju, jo grūtāk ir nonākt pie rezultāta. Bet tas, protams, nav vienīgais iemesls. Francijas prezidents šajā nedēļā runāja par Eiropas Savienības miršanu, kas varot notikt, ja tā nespēs pielāgoties mainīgajai situācijai. Par to visu šodien gribam runāt, palūkojoties, kas ir noticis, notiek un notiks Eiropas Savienībā tuvākajos gados. Diskutē vēstures zinātņu doktors Ojārs Skudra un Latvijas Nacionālās Aizsardzības akadēmijas pasniedzējs Jānis Kapustāns. Eiropa ir mirstīga… Pagājušajā ceturtdienā, uzstājoties ar pusotru stundu ilgu runu Sorbonnas universitātē, Francijas prezidents Emanuels Makrons pauda: „Eiropa ir mirstīga. Tā var nomirt. Tas ir atkarīgs tikai no mūsu izvēlēm. Un šīs izvēles ir jāizdara tagad.” Elizejas pils saimnieks norādīja uz galvenajiem Eiropas vājuma iemesliem, kurus spilgti atklājuši pēdējo gadu notikumi: paļaušanos uz Ķīnu kā patēriņa preču piegādātāju, aizsardzības nodrošinājuma deleģēšanu Savienotajām Valstīm un pieradumu pie lētajiem Krievijas energoresursiem. Gausums, reaģējot uz laikmeta izaicinājumiem, var izrādīties Eiropai liktenīgs – citi globālie spēki var to vājināt vai pat nostādīt nevienlīdzīgā pozīcijā. Kas tad, Makronaprāt, būtu darāms? Eiropai jāatmet lieka kautrība, aizstāvot savu iekšējo tirgu un mērķtiecīgi investējot publiskos līdzekļus stratēģiskajās attīstības nozarēs, kā to dara Savienotās Valstis un Ķīna. Šīs nozares ir mākslīgais intelekts, kvantu informātika, kosmosa izpēte, biotehnoloģijas un jaunā tipa enerģētika. Kā vēl vienu prioritāru virzienu prezidents definēja Eiropas aizsardzības iniciatīvu, par kuras nozīmīgāko iemiesojumu būtu jākļūst vienotajam pretgaisa aizsardzības vairogam. Eiropai jāturpina konsekventi īstenot „zaļo kursu”, kas ir globālā mērogā unikāla enerģētiskās pārejas programma, un jābūvē vēl vienotāks enerģētikas tirgus. „Dekarbonizēta enerģija ir [normāla] klimata, suverenitātes un nodarbinātības ķīla,” postulēja Makrons. Pirmdien Francijas līderim piebalsoja Eiropadomes prezidents Šarls Mišels intervijā žurnālistu grupai sakarā ar 2004. gada Eiropas Savienības paplašināšanās gadadienu. Viņš atzina, ka „ikviens demokrātisks projekts pēc savas dabas ir mirstīgs,” taču tūdaļ mudināja uz optimismu – Eiropai esot spēks un ieroči, lai stātos pretī izaicinājumiem. Ir nepārprotami skaidrs, ka Eiropas Savienībai šādā nolūkā nepieciešamas nopietnas reformas, no kurām visvairāk apspriestās ir lēmumu pieņemšanas mehānisma izmaiņas Eiropadomē, atmetot pavisam vai kapitāli samazinot vienbalsības principu un aizstājot to ar kvalificēto vairākumu. Tas liegtu tādiem destruktīvi tendētiem līderiem kā Ungārijas premjers Orbans vai viņa potenciālais sabiedrotais, jaunizceptais Slovākijas premjers Fico padarīt visas Eiropas intereses par savu manipulāciju un ambīciju ķīlniecēm un faktiski ignorēt savienības pamatos liktos vērtīborientierus. Eiropas uzgaidāmā telpa Vakar, 30. aprīli, no Gruzijas galvaspilsētas Tbilisi pienāca ziņas par jaunu eskalāciju pretstāvē starp drošības struktūrām un protestētājiem, kuri nevēlas pieļaut t.s. „Krievijas likuma”, oficiāli saukta Likuma par ārzemju ietekmes caurskatāmību pieņemšanu. To valdošā partija „Gruzijas sapnis” acīmredzot cer izmantot, lai apkarotu opozīciju noturētos pie varas rudenī gaidāmajās vēlēšanās. Eiropadomes prezidents Šarls Mišels jau nepārprotami paziņojis, ka likums nav savienojams ar Gruzijas vēlmi iestāties Eiropas Savienībā. Tā vien šķiet, ka Tbilisi varas partijas pelēkais kardināls, oligarhs Bidzina Ivanišvili uzkāpis uz slidenās taciņas, pa kādu savulaik laipoja Ukrainas prezidents Viktors Janukovičs, apgalvojot, ka ir par tuvināšanos Eiropas Savienībai, taču faktiski velkot savu valsti Krievijas ietekmes zonā. Nav lieku reizi jāatgādina, ar ko tas beidzās Janukovičam, Ukrainai, Krievijai un Eiropai – šobrīd ukraiņu nācija maksā ar asinīm un ciešanām par savu eiroorientācijas vēlmi, un negribas šaubīties, ka šī cena tiks ņemta vērā iestāšanās sarunu procesā. Iepriekšminētajā intervijā pirmdien Briselē Šarls Mišels, jautāts par savienības paplašināšanās perspektīvām, paziņoja: „2030. gadā mums jābūt tam gataviem. Kāda gan ir alternatīva? Ja doma ir to ievilkt uz nākamajām desmitgadēm, tas nozīmē, ka mēs dodam ziņu Ķīnai un Krievijai, ka šī mūsu tuvākā apkaime ir atvēlēta tām par spēļu laukumu.” Kā zināms, šobrīd Eiropas Savienības kandidātvalstu statusā bez Ukrainas un Gruzijas ir vēl arī Ukrainas mazākā kaimiņvalsts Moldova, piecas Rietumbalkānu valstis – Albānija, Bosnija un Hercegovina, Melnkalne, Serbija un Ziemeļmaķedonija. Oficiāli atsaukta joprojām nav arī jau gadu desmitiem senā Turcijas kandidatūra. No minētajām valstīm vistuvāk uzņemšanai šobrīd šķiet Melnkalne, kuras sakarā jau tiek minēts iespējamais iestāšanās gads – 2028. Lielākā problēma varētu būt tā, ka kopš eiro ieviešanas Melnkalne to vienpusēji lieto kā savu iekšējo maksāšanas līdzekli. Samērā pozitīvas izskatās arī Albānijas izredzes, ciktāl Francijas un Nīderlandes sākotnējā visai striktā pretestība uzņemšanai šķiet pārvarēta. Kopš Ziemeļmaķedonija 2018. gadā pieņēma savu pašreizējo nosaukumu, savu veto tās iestājai ir atsaukusi Grieķija, taču nav īstas skaidrības par Bulgārijas pozīciju, kurai arī ar Ziemeļmaķedoniju ir domstarpības vēstures un identitātes jautājumos. Bulgāru un maķedoniešu valodas ir ļoti tuvas, abām kaimiņvalstīm ir liels kopējas vēstures mantojums, kura traktējumā netrūkst iemeslu domstarpībām. Bosnija un Hercegovina oficiālo kandidātvalsts statusu ieguva pavisam nesen – 2022. gadā –, un tās potenciālo iestāšanos apgrūtina šīs valsts politiskā struktūra, kas faktiski ir diezgan vaļīga konfederācija. Serbijas potenciālā iestāšanās rada šaubas, ievērojot šīs valsts īpašās attiecības ar Krieviju un problēmas ar kaimiņvalstīm, pirmām kārtām agrāko Serbijas sastāvdaļu Kosovu. Pie tam arī pašā Serbijā atbalsts iestājai savienībā ir salīdzinoši zemākais no visām Rietumbalkānu kandidātvalstīm – nepārprotami to atbalsta mazāk nekā 50% serbu. Moldovas izredzes uzlabo tās diezgan ietekmīgais „advokāts” Eiropas Savienībā – Rumānija. Tomēr šīs izredzes saistāmas ar notikumu attīstību kaimiņvalstī Ukrainā. Kamēr nav likvidētas Krievijas ekspansionistiskās ambīcijas reģionā, Kremlis, visdrīzāk, mēģinās kavēt Moldovas iestāšanos, izmantojot gan Piedņestras valstisko veidojumu, gan lielo prokremlisko iedzīvotāju masu Moldovā, jo sevišķi separātiskajā Gagauzijas autonomijā. Sagatavoja Eduards Liniņš.  

Velika zmagovalka zime, skakalka Nika Prevc, je sinoči po zadnji tekmi sezone pred domačimi navijači v Planici dvignila kristalni globus. Kot je dejala, prestižna lovorika nosi tudi vso težo truda. Drugi poudarki oddaje: - Bosna in Hercegovina je sinoči na vrhu Unije dobila zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z Unijo. Z velikim zadovoljstvom je odločitev kot zgodovinsko ocenil tudi slovenski politični vrh. Predsednica Evropske komisije Ursola von der Leyen pa je poudarila. Kot je dejala, je država naredila ogromne korake k približevanju Uniji. - Evropski voditelji so na zasedanju še pozvali k takojšnjemu humanitarnemu premoru v Gazi. Varnostni svet Združenih narodov pa naj bi danes glasoval o osnutku ameriške resolucije za takojšnjo ustavitev ognja. - Ob svetovnem dnevu voda, ki ga zaznamujemo danes, je tokrat poudarjeno opozorilo, da lahko pomanjkanje vode sproža tudi konflikte med državami. Slovenija je vodnata dežela, a tudi pri nas je bila v zadnjih 20-ih letih večkrat suša.

Evropska komisija je priporočila začetek pogajanj o včlanitvi Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo, in to naj bi danes potrdili voditelji držav članic. Smo priče pomembnemu preboju zahodnega Balkana v združbo držav, ki jim geopolitično že dolgo pripada, ali pa je to le nova stopnica na dolgotrajni poti, za katero nihče ne ve, kam vodi? Katere strahove imajo evropske države pri vključevanju zahodnega Balkana? O vsem tem in še čem bomo v Studiu ob 17h govorili z gosti Farisom Kočanom, Zijadom Bečirovićem in Petrom Grkom. Oddajo bo povezoval Marjan Vešligaj.

Zaposleni na večini upravnih enot po državi stavkajo. Če vlada ne bo izpolnila njihovih zahtev, bo tako odslej vsako sredo. Kot pravi predsednik Sindikata državnih organov Frančišek Verk, zahteve ostajajo nespremenjene. Na nov stavkovni dan, ki naj bi bil jutri, se pripravljajo tožilci, ki jih vlada danes vabi na pogovore. Nadaljujeta se stavki zdravnikov in operaterjev na številki 112. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Nova pravosodna ministrica je dobila rdečo luč premierja za imenovanje državnih sekretark - Bosna in Hercegovina pozdravila nov mejnik na poti v Unijo; končna odločitev za začetek pristopnih pogajanj v rokah evropskih voditeljev - Peter Prevc v tesnem boju desetink v Trondheimu za las zgrešil zmago, Nika Križnar tretja

Na posvetovalni referendum o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne bomo šli najverjetneje v drugi polovici novembra. Predlog zanj so danes v postopek v državni zbor vložile poslanske skupine Svoboda, SDS, NSi in SD. Referendumsko vprašanje se bo predvidoma glasilo: »Ali podpirate izvedbo projekta Jek2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji?«. V oddaji tudi: - Dogovori o poteku mediacije med vlado in Fidesom so se le začeli, a nič ne kaže na zamrznitev zdravniške stavke - Kmetje bodo čez teden dni s traktorji zasedli prestolnico in ministrstvom predstavili svoje zahteve - Bosna in Hercegovina dobila zeleno luč Evropske komisije za začetek pristopnih pogajanj

Kako je moguće da nakon više od 14 godina od čuvene presude Sejdić-Finci u Strazburu Bosna i Hercegovina još uvek nema izmene Izbornog zakona? Šta najveća manjkavost sadašnjeg modela provođenja izbora? O kakvim se sve modelima raspravlja? Može li visoki predstavnik međunarodne zajednice Kristijan Šmit da nametne izmena Izbornog zakona? O tome razgovoramo sa našim dopisnikom iz Sarajeva Amirom Sužnjem i pravnim stručnjakom i nekadašnjim članom Centralne izborne komisije BiH Vehidom Šehićem. Von Boris Rabrenovic.

Si fem cas dels grecs, que ho sabien tot, la paraula Balcans vol dir caos. I, certament, parlem d'un territori complex. No nom

Belgicko, Rumunsko a niekto z kvarteta Bosna a Hercegovina, Luxembursko, Ukrajina, Izrael. To je menoslov súperov Slovenska na budúcoročnom futbalovom Eure v Nemecku. Naša reprezentácia sa dostala do E-skupiny, ktorú futbalová verejnosť hneď označila za hrateľnú. Aké pocity mala z výberu súperov naša delegácia na žrebe v Hamburgu? Viac si povieme v našom dnešnom podcaste.

Nema mira između Vlade koja inzistira na dosljednom provođenju epidemioloških mjera protiv svinjske kuge i prosvjednika, koji su nakon 8 dana prosvjeda bez rezultata već čini se postali razjedinjeni. Dobra je vijest da se epidemija svinske kuge smiruje, a dobra, ali u isto vrijeme i tužna vijest je da neće biti nestašice svinjskog mesa, jer Hrvatska uvozi gotovo pedeset posto svinsjkog mesa. Hrvatska biskupska konferencija povodom njihovog dana uputila poruku invalidima. Hrvatska među zemljama koje su dodatno zatražile da Bosna i Hercegovina do kraja godine započne pristupne pregovore o članstvu u Europskoj uniji.

Koalicija ostaja trdna in enotna, je po vrhu strank sporočil premier Robert Golob. Srečanje sicer ni dalo razprave o najbolj pričakovani temi, rekonstrukciji vlade, saj so po Golobovih besedah ugotovili, da imajo dovolj drugih področij, s katerimi lahko izboljšajo delovanje v kriznih razmerah. Zdaj prazne ministrske sedeže bodo najverjetneje zapolnili do konca meseca. Druge teme: - Sindikati javnega sektorja so znova pozvali vlado k obuditvi pogajanj o prenovi plačnega sistema, ki so po odstopu ministrice Sanje Ajanovič Hovnik popolnoma zastala. Sindikalist Jakob Počivalšek je ponovil ključne zahteve in dodal, da pričakujejo takojšnje nadaljevanje pogajanj, odločajo pa se tudi o zaostrovanju sindikalnih aktivnosti. Za prihodnji teden stavko na upravnih enotah napoveduje sindikat državnih organov. - Ukrajina, Moldavija ter Bosna in Hercegovina so korak bližje pogajanjem za vstop v Evropsko unijo. Bruselj je začetek pogajanj za Kijev in Kišinjév priporočil, ker sta sprejela večino zahtevanih ukrepov, Sarajevo pa mora to raven še doseči. - S polic hrvaških trgovin se umikajo tri serije pijač, ki jih prodaja Coca-Cola. To je po več primerih domnevnih zastrupitev odredila sanitarna inšpekcija, ki je v podjetju za polnjenje plastenk zaznala možno nevarnost za javno zdravje.

Meditación sobre la santa Misa, publicada para el retiro mensual, de abril de 2023, en la página web del Opus Dei. https://opusdei.org/es-es/article/retiro-mensual-abril-2023/ Ilustración: By Olahus - Die ungarische Monarchie in Wort und Bild, 22. Band, Bosnien und Hercegovina (in German), Wien, 1901, Public Domain, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=7360622

Pregled najvažnijih zbivanja u BiH tokom protekle sedmice.

Pregled najznačajnijih dešavanja u BiH tokom protekle sedmice.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat peterica zanimivosti o Bosni in Hercegovini. Izmed spodnjih trditev poiščite tisto, ki ne drži. 1. Če bi bila Tuzla mesto v Avstriji, bi se verjetno imenovala Salzburg. Etimološko imata imeni enak izvor, le v drugem jeziku. Trditev je resnična 2. »Kroglo, ki je začela prvo svetovno vojno« in ubila prestolonaslednika, danes hranijo na Češkem. Pištolo, ki je to kroglo izstrelila, hranijo na Dunaju. Trditev je resnična 3. Besedna zveza »razprava o bosanskem vprašanju« je bila v času Clintona v beli hiši skrivna koda varnostnih služb za to, da se predsednika ZDA v pisarni ne sme motiti. Trditev je izmišljena 4. Pred vstopom v kraj Medžugorje v Hercegovini ob cesti stoji znak za prepoved prometa - za tanke. Trditev je resnična 5. Edini nobelovec s področja nekdanje Jugoslavije, Ivo Andrič, je bil kar leto dni zaprt v zaporu v Mariboru. Trditev je resnična

Pregled najvažnijih dešavanja u BiH tokom protekle sedmice.

An overview of the most significant events in BiH during the past week. - Pregled najznačajnijih dešavanja u BiH tokom protekle sedmice.

Pregled najvažnijih zbivanja u BiH tokom protekle sedmice.

Pregled najznačajnijih dešavanja u BiH tokom protekle sedmice.

Pregled najvažnijih zbivanja u BiH tokom protekle sedmice.

En legosoldat eller legoknekt är en soldat som deltar i krig i främmande land mot betalning. Enligt Genèvekonventionernas tilläggsprotokoll I är en legosoldat en person som * är speciellt värvad för att delta i väpnad konflikt som faktiskt deltar direkt i strid * som motiveras att delta i strid väsentligen för egen vinning har blivit lovad betydligt högre ersättning än den som lovas eller betalas till krigsmän av motsvarande grad * inte är medborgare i någon av de stridande staterna eller bosatt i territorium kontrollerat av dessa *inte är medlem av de stridande parternas väpnade styrkor och * inte har blivit sänd av tredje land på officiellt uppdrag som medlem av dess väpnade styrkor. Definitionen syftar till att utesluta bland andra främlingslegionärer, frivilligsoldater och Gurkhasoldater. Enligt Genèvekonventionerna har en stridande person som tillfångatagits rätt till en krigsfånges rättsliga skydd tills denne kan ställas inför en kompetent tribunal. Om tribunalen bevisar att personen är en legosoldat förlorar denne krigsfångeskyddet, men inte andra rättsliga skydd, som skyddet från tortyr och godtycklig avrättning. Legosoldater har haft en betydande roll i många krig, bland annat trettioåriga kriget på 1600-talet, och krigen under renässansens Italien. Niccolò Machiavelli rekommenderade att man inte bör ha legosoldater i sitt skydd, därför att de brukar vara odisciplinerade, oorganiserade, fega och förrädiska, egenskaper som han bevittnade när han var Florens överbefälhavare 1503–1506. Definitionen av legosoldater har under 2000-talet blivit mer oklar. Bland annat är det svårt att avgöra huruvida civil bevakningspersonal vid militärföretag räknas som legosoldater. Sådan personal från bland annat Academi (tidigare Blackwater) har arbetat under ockupationen av Irak. Bland kända legosoldater kan nämnas Jackie Arklöv som var legosoldat för Kroatien i Bosnien och Hercegovina. Han dömdes senare för krigsförbrytelser som var begångna under den tiden. Denna verksamhet är nu slut! #CarlNorberg #DeFria De Fria är en folkrörelse som jobbar för demokrati genom en upplyst och medveten befolkning! Stöd oss: SWISH: 070 - 621 19 92 (mottagare Sofia S) PATREON: https://patreon.com/defria_se HEMSIDA: https://defria.se FACEBOOK: https://facebook.com/defria.se

Pregled najznačajnijih događanja u BiH tokom protekle sedmice.

Pregled najvažnijih dešavanja u BiH tokom protekle sedmice.

Pregled najznačajnijih dešavanja u BiH tokom protekle sedmice.

Holandija, rešeno. Češka, rešeno. Finska, rešeno. Izrael...rešeno! Nije bilo baš tako lepršavo kao protiv Finaca, ali rezultat je isti – Srbija je ponovo pobedila, ponovo usrećila svoje navijače (tj. nas), i sada je ostala samo još jedna stepenica do nokaut faze. Ona je na programu u četvrtak a dotle...dotle ćemo da analiziramo sve šta se dešava još jednom! Izrael je svoju zlatnu šansu da se kvalifikuje propustio protiv Poljaka, a Srbija baš i nije protivnik za vađenje. Iako su se momci iz svete zemlje pošteno „pobili“ za bodove, u par navrata čak i silazili na jednocifrenu razliku, ali džaba sve to – kad imate Nikolu Jokića, treba vam nešto mnogo više od par naleta inspiracije. Dvostruki NBA MVP odigrao je fenomenalnu partiju i potpuno uneredio Izraelce, koji su, nakon što im je inciijalna strategija „donela“ Nikolinih dvadeset lakih komada, morali da se dovijaju sa udvajanjima i „utrajanjima“...ponovo smo videli dobrog Micića i Kalinića, a ovaj put zasijao je i Ognjen Jaramaz. Ako postoji neka mrlja na svemu ovome, to su povrede koje su doživeli Nedović i Lučić. Iako se čini da su oba igrača dobro prošla, te da su njihovi problemi lakše prirode, treba biti obazriv – ovo je već četvrti igrač kojem je nužda uskratila minute, jer Milutinov tek treba da oseti parket u Pragu, dok je Marinković ponovo pauzirao zbog stomačnog virusa... Što se ostatka turnira tiče – grupa A je nakon ludog dana pretila da legne na svoje pobedama Španije i Turske, ali je onda Bugarska zapržila domaćinima čorbu i sad se čeka konačan rasplet za plasman – doslovce je sve u opticaju. U grupi B, Slovenija je konačno dobila poenterski inspirisanog Luku Dončića i zadala prvi porez Nemcima, Litvanija se konačno „upisala“ rutiniranjem Mađarske, a Bosna i Hercegovina nije uspela da održi fokus nakon velike pobede nad Slovencima – u žestokom duelu bolji su bili Francuzi, pa će i tamo konačna odluka o poslednjim kartama za Berlin pasti sutra...Litvanija i Bosna u duelu za osminu finala, ko bi rekao? Grupa C je makar „odigrala po scenariju“, iako je Ukrajina jedno vreme pretila da pobedom nad Grcima napravi sveopštu pometnju. To se, ipak, nije desilo, a najzaslužniji je bio (ko drugi do) Janis Adetokumbo sa „monstruoznom“ partijom. Estonija je rutinirala Veliku Britaniju i tako spasla čast, a meč Italije i Hrvatske obeležile su rezultatske klackalice koje su ipak „pretegle“ na stranu domaće selekcije. I za kraj, u grupi D videli smo još jednom nemoćnu Češku (Finska je „naplatila“ sve promašaje od ponedeljka), kao i ponovo solidnu Poljsku, koja je iščačkala trijumf u meču sa upornom Holandijom. Konjak, dakle, ostavljamo po strani za današnji podkast, ali ko zna, možda već koliko sutra Edin natoči neku litvansku vodku. Sve ćemo stići da analiziramo u standardnih sat i kusur, pa se onda vidimo u petak...uz nadu da vam još uvek nismo dosadili! Uživajte!

Vyriausybėje pristatytas visuotinį taupymo planas bei valdžios planai padėti gyventojams lengviau ištverti energetinę žiemą.Kaip su kylančiomis energijos kainomis dorojasi smulkus ir vidutinis verslas bei kaip energetikos problemas siūlo spręsti Europos Komisija? Aptarsime ir Komisijos siūlymą griežtinti vizų išdavimą rusų turistams bei Vengrijos grasinimus boikotuoti Europos Sąjungos sankcijas Rusijai.Ukrainiečiai yra pasiruošę atsikovoti kiekvieną savo žemės centimetrą, išskirtiniame interviu LRT radijui sako Ukrainos prezidento administracijos vadovo pavaduotojas Oleksijus Arestovyčius. Pokalbyje - ir apie Europos šalių paramos svarbą kariaujančiai šaliai bei už Lietuvos gyventojų surinktus pinigus nupirkto kovinio drono "Bayraktar" darbą fronto linijose. Oleksijų Arestovyčių kalbino kolega Paulius Selezniovas.Paaiškėjus, kad šeštų dvyliktų klasių moksleiviai rusų kalbos mokosi iš Rusiją, kaip draugišką šalį vaizduojančių vadovėlių, Švietimo ir sporto ministerija pažadėjo parengti rekomendacijas mokytojams. Tačiau vadovėliai ir toliau lieka mokyklose. Valdininkai sako, kad atsakomybę turi prisiimti leidėjai, o pastarieji teigia neturintys galių susirinkti atgyvenusių vadovėlių iš mokyklų.Lietuvos vyrų krepšinio rinktinės likimas Europos čempionate po susitikimo su Bosnija ir Hercegovina.Ved. Liuda Kudinova

Evrobasket je počeo, a sa njime i prva iznenađenja! Francuzi su pokazali slabost već na prvom stepeniku, dva domaćina su izgubila na debiju, ali polako...da vidimo prvo šta ima u taboru Orlova! Srbija je očekivano slavila u pragu protiv Holandije sa 100-76, u jednoj utakmici koja je – izuzev u par segmenata – zaličila na dogovoreni sparing. Simpatični Holanđani su ispogađali stvarno svašta u šutu za tri, uz odličnog Vortija de Jonga na čelu parade, ali rešenja za mnogo kvalitetnije srpske reprezentativce ipak nije bilo kad su se stvari malo „zategle“. Raspodelio je selektor Pešić minutažu „na ravne časti“, pa niko nije igrao više od 22 minuta – svi su se takođe i upisali u strelce, a poenterski su najviše povukli Nikola Jokić (19 koševa), Vanja Marinković (18) i Vasa Micić (15). Micić je na konto dodao još i odličnih 15 asistencija, i generalno je napadački sve to izgledalo vrlo solidno. Odbranom se „plavi“ sinoć nisu istakli, ali verovatno je i to bio deo plana, uzevši u obzir da jača utakmica protiv Čeha „vreba“ na kratkom odmoru. U srpskoj grupi D viđena su i dva iznenađenja. U prvom meču dana, Izrael je na krilima moćnog Denija Avdije iznenadio Finsku posle produžetaka. Košarkaš Vašingtona, koji vuče poreklo iz metohijskog sela Globočice, odigrao je vrhunsku utakmicu i sa 23 poena i 15 skokova zasenio raspucanog Laurija Markanena, koji jeste postigao deset poena više, ali je i posustao u direktnom duelu sa Avdijom kad je najviše trebalo. Iznenađenje je viđeno i u „srednjem“ terminu, u kojem su Česi poklekli pred raspoloženim Špancima. Plesali su Mateuš Ponitka i iskusni Ej Džej Sloter, i neočekivano lagano izašli na kraj sa Česima – koji jesu izvukli nekih petnaestak minuta od rovitog Tomaša Satoranskog, ali im ni to nije pomoglo. Što se samog turnira tiče, najveći rezultat ostvarili su Nemci, koji su mimo očekivanja potpuno rasturili favorizovanu Francusku i tako istakli kandidaturu za visok plasman. U grupi B pobede su ostvarili i Slovenci protiv Litvanije, kao i Bosna i Hercegovina protiv Mađarske, i tu će se stvari, bogami, tek zakuvati... Ni grupa A nije prošla bez nekih pikanterija. Gruzija je po sred Tbilisija poražena od Belgije, i sada će morati da se „čupa“ na drugim adresama. Španci su lako pregrmeli Bugare, a Turska je posle puno muka uspela da reši Crno Goru – ali ne i bez kontroverze, o čemu ćemo detaljnije pričati. Za kraj, reč-dve i o grupi C. Duel Hrvatske i Grčke zaokupio je pažnju mnogih, i opšti je utisak da su komšije solidno namučile helenskog favorita. Štaviše, malo je falilo da u finišu dođe i do kompletnog preokreta, ali je naravno na put Hrvatima stao moćni Janis Adetokumbo sa svojom braćom. Ukrajina je deklasirala veliku Britaniju, a nešto nežnija je bila Italija sa Estoncima. O svemu tome, a i o još nekim stvarima, moćićete da čujete u ovom današnjem podkastu. O tome da li će biti još kvalitativne analize trilera za odrasle iz devedesetih ne garantujemo...a i sigurno vas zanima ko je laureat Di Bost nagrade! Uživajte u vikendu, pa nastavljamo u ponedeljak!

Jeste li spremni? Ako niste, imate vrlo vremena da se spremite jer vaš (ne)omiljeni tandem je ponovo na Mondu! Miloš i Edin uzeli su jednu malu pauzu, a sada su spremni da vas razvesele dok traje evropsko prvenstvo u košarci na kojem će Srbija Svetislava Pešića pokušati da se domogne medalje! Malo je reći da su Srbija i Evrobasket par iz snova. Naša zemlja je u ovoj ili onoj formi često osvajala zlatne medalje na ovom takmičenju, ali poslednji put još 2001. Tada je Svetislav Pešić sa klupe gledao kako Peđa Stojaković, Dejan Bodiroga i ostali sa lakoćom brišu parket sa ostatkom starog kontinenta. Sada, magični Piroćanac je dvadeset i jednu godinu stariji, a na terenu su isto neki novi klinci. Jesu li zreli da naprave novi podvig? U prvom delu najave Evrobasketa, Miloš i Edin bave se stanjem u grupama A i B. U grupi A, koja će se igrati u Gruziji, prvi favorit je izvesno Španija – uprkos smeni generacija koja ih je ostavila bez velike većine prepoznatljivih lica. Ipak, ako smo nešto naučili prethodnih godina, to je da su Španci uvek Španci, te ni njih, ni starog vuka Skariola ne treba potcenjivati. Svoju šansu će u Tbilisiju vrebati još i Turska, Belgija, Bugarska i domaćin, te Crna Gora koja je „administrativno“ upala umesto Rusije. Turci su ekipa koja puno zavisi od raspoloženja (kao i uvek), Belgijance smo dobro upoznali pre dva meseca, a biće zanimljivo videti mogu li Bugari i Crnogorci do nekog iznenađenja. Gruzija je drastično oslabljena neigranjem Toka Šengelije, pa nad njima stoji veliki znak pitanja. Grupa B vodi nas u Keln, i nosi popularni epitet „grupe smrti“. A kako i drugačije kad su tamo, pored domaćih Nemaca, još i Francuzi, Litvanci i Slovenci? Aktuelni evropski šampion iz 2017. dolazi i sa Dončićem i sa Dragićem, ali imaće pune ruke posla sa „tornjevima blizancima“ Valančijunasom i Sabonisom, te sa francuskim „fizikalcima“ koji su ubedljivo fizički najsnažnija ekipa na turniru. Svoju šansu za kvalifikaciju vrebaju drastično oslabljeni Nemci, a to će pokušati da iskoriste Mađari i pre svega Bosna i Hercegovina, koja na turnir odlazi na krilima velike pobede nad Francuzima. Mogu li Džanan Musa i Jusuf Nurkić da naprave jedno malo čudo u „Lankses Areni“? Pitanja mnogo, a imamo li odgovore? Naravno da nemamo. Samo loš humor i još goru analitiku, pa, ko preživi ovih prvih sat i kusur, pričaće natenane... u svakom slučaju, srećan početak nove Šeste Lične svima pa i nama! I naravno, pišite nam u komentarima šta mislite o novom ruhu podkasta! Sigurni smo da imate komentare...

Ivica Puljak iz stranke Centar najizgledniji je budući gradonačelnik Splita. U drugi krug izbora ide s HDZ-ovim kandidatom Zoranom Đogašem.Predsjednik Zoran Milanović komentirao je činjenicu da Bosna i Hercegovina nije dobila kandidaturu za Europsku uniju. Kaže – to je "sadistička izdaja". U Hrvatskoj je zabilježen prvi slučaj majmunskih boginja, a raste i broj novozaraženih koronavirusom.

Na bencinskih servisih ob avtocestah bo od danes cena dizelskega goriva nižja. Vlada je namreč začasno ukinila prispevka za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije. Ukrep velja od polnoči, od naftnih trgovcev pa v dnevu ali dveh pričakuje znižanje marž na avtocestah, da bi se cena dizla približala tisti zunaj avtocestnega obroča, ki je 1,85 evra za liter. Medtem ko so vladni ukrepi nekoliko pomirili avtoprevoznike, pa nezadovoljni ostajajo kmetje. O tem, s katerimi ukrepi omiliti posledice draginje, se bodo danes pogovarjali na kmetijskem ministrstvu. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajina in Moldavija dobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji, Bosna in Hercegovina kljub številnim pozivom še ne. - V Združenih državah presenetila odločitev vrhovnega sodišča: v zvezni državi New York dovoljenja za nošenje pištol v javnosti niso več potrebna. - Nagrada krésnik za najboljši roman preteklega leta v roke Romanu Rozini za delo Sto let slepote.

Nova vlada si bo težko privoščila 100 dni miru, saj jo že čakajo številni izzivi. Med bolj zahtevnimi je področje zdravstva, ki ga bremenijo dolge čakalne vrste in kadrovska podhranjenost, na finančnem pa tudi gospodarskem in kmetijskem ministrstvu pa z zaskrbljenostjo spremljajo rast cen energentov. Pristojni ministri so za prihodnje dni že napovedali vrsto sestankov na to temo. V oddaji pa tudi o tem: - V Kijevu znova odjeknile eksplozije, srditi spopadi za Severodoneck se nadaljujejo - Bosna in Hercegovina ostro nasprotuje načrtom Hrvaške, da bi radioaktivne odpadke skladiščila ob njeni meji - Na svetovni dan okolja na Primorskem prostovoljci čistili obalo, v prestolnici pa Ljubljanico - Proti večeru in ponoči predvsem v severni polovici države mogoča močna neurja s točo

Zašto je inicijativa Otvoreni Balkan važna za ekonomski napredak našeg regiona? Kako se na Otvoreni Balkan gleda iz drugih država? Da li će Bosna i Hercegovina uskoro da se pridruži? Koliko su vrednosti i narativi važni za prihvatanje političkih ideja? Kakve su veze islama i tržišne privrede? Kako danas izgleda pitanje slobode u muslimanskom svetu? Gost: Admir Čavalić, ekonomista i predsednik udruženja Multi Tuzla Autor i voditelj: Miloš Nikolić, glavni i odgovorni urednik Talasa PODRŽI TALAS https://bit.ly/3szBgkH ZAPRATITE YOUTUBE KANAL TALASA https://bit.ly/3bVGjT9​​​ Emisija "Talasna dužina" dostupna je i na audio kanalima Talasa u vidu podkasta na SOUNDCLOUD: https://soundcloud.com/user-268265886 MIXCLOUD: https://www.mixcloud.com/TalasRS/ APPLE PODCASTS: https://apple.co/36pLkCe GOOGLE PODCASTS: https://bit.ly/3taCBhR DEEZER: https://www.deezer.com/sr/show/2059802 Pratite i naše naloge na društvenim mrežama: Facebook https://www.facebook.com/talas.rs/​​​ Twitter https://twitter.com/Talas_rs​​​ Instagram https://www.instagram.com/talasrs/​​​ www.talas.rs

Poslanci novega sklica državnega zbora se bodo sešli na prvi izredni seji. Po napovedih bodo potrdili novelo zakona o vladi ter zavrnili SDS-ov predlog sprememb zakona o RTV Slovenija, ki predvideva prostovoljno plačevanje prispevka. V oddaji tudi o tem: - Stroka: ob dolgotrajno visokih cenah goriv bo treba subvencionirati nekatere sektorje - Bosna in Hercegovina vse bolj tone v politično krizo, pod vprašajem oktobrske splošne volitve - Ivo Ban ob prejetju stanovske nagrade: Bil bi lažno skromen, če bi rekel, da mi to ne pomeni zelo veliko.

El acords de pau aturen els bombardejos, per

Europska unija usvojila je strategiju obrambenog razvoja. Na zahtjev Hrvatske, u nju je uvrštena Bosna i Hercegovina. Socijalni partneri podržavaju zapošljavanje ukrajinskih izbjeglica. Sindikati upozoravaju da na tržištu rada treba zaštiti najranjivije među njima. Preminula je Vesna Bosanac, heroina Domovinskog rata, liječnica koja je s ranjenicima dočekala okupatore u vukovarskoj bolnici.

For me some of the most satisfying episodes we do are when we talk to book lovers from other countries. What is it like to be a book lover from far-reaching places around the world? In the past we have talked to readers and writers from Ireland, Somalia, Germany, and Saudi Arabia. This week, we are headed to Croatia to speak with Ivana Murk who gives us a window into her life as a child growing up, learning to read both the Cyrillic alphabet which Slavic languages are based on and the Latin alphabet. She learned English in school starting in 3rd grade and now she now reads books in both Croatian and English. We talk with her about Croatian authors who you might want to find translations for if possible, why the skill of a book translator is so important, and what authors you have probably heard of who are particularly popular in her country. We feel it would be helpful to give you just a brief little summary of Croatian history in the last 50 years that is most relevant to this episode. Croatia was a part of the former Yugoslavia, which also included Serbia, Bosnia, Hercegovina, Slovenia, Macedonia, and Montenegro. In 1991, Croatia declared independence from Yugoslavia. This did not happen peacefully. This was followed by the Bosnia War from 1992-1995 which pitted Croatians, Bosnians, and Serbians against each other and has been called the bloodiest event in Europe since World War II. Geographically, Croatia is very close to Italy to the West by way of the Adriatric Sea, Austria and Hungary to the north, and Bosnia to the West. You can find Ivana on instagram at @books.with.tutus_and_sons and at her blogsite books.with.tutusandsons.com - Follow us on Facebook at The Perks of Being a Book Lover - Instagram at @perksofbeingabookloverpod - For show notes for any episode, go to our website at www.perksofbeingabooklover.com. Books Mentioned in this Episode: 1- Girl at War by Sara Nović 2- Chasing a Croatian Girl by Cody McClain Brown 3- The Famous Five by Enid Blyton 4- The Chronicles of Narnia by C. S. Lewis 5- Grimm's Fairy Tales 6- Croatian Tales of Long Ago by Ivana Brlić-Mažuranić 7- Various poetry by Dobriša Cesarić 8- Various poetry by Vesna Parun 9- Gordana by Marija Jurić (pen name: Zagorka) and other series 10- Shadow of the Wind by Carlos Ruiz Zafón 11- Various works by Elif Shafak 12- Beartown by Fredrik Backman 13- Anxious People Fredrik Backman 14- Various works by Colleen Hoover 15- Dark Mother Earth by Kristian Novak 16- The Gypsy, But The Most Beautiful by Kristian Novak 17- Valentine by Elizabeth Wetmore 18- This is How it Always Is by Laurie Frankel 19- The Book Thief by Markus Zusak 20- A Boy's Life by Robert R. McCammon 21- Shantaram by Gregory Davis Roberts 22- Odin's Child by Siri Pettersen 23- Love Stories by Trent Dalton 24- The Guncle by Steven Rowley 25- Every Bone a Prayer by Ashley Blooms 26- Where I Can't Follow by Ashley Blooms

For me some of the most satisfying episodes we do are when we talk to book lovers from other countries. What is it like to be a book lover from far-reaching places around the world? In the past we have talked to readers and writers from Ireland, Somalia, Germany, and Saudi Arabia. This week, we are headed to Croatia to speak with Ivana Murk who gives us a window into her life as a child growing up, learning to read both the Cyrillic alphabet which Slavic languages are based on and the Latin alphabet. She learned English in school starting in 3rd grade and now she now reads books in both Croatian and English. We talk with her about Croatian authors who you might want to find translations for if possible, why the skill of a book translator is so important, and what authors you have probably heard of who are particularly popular in her country. We feel it would be helpful to give you just a brief little summary of Croatian history in the last 50 years that is most relevant to this episode. Croatia was a part of the former Yugoslavia, which also included Serbia, Bosnia, Hercegovina, Slovenia, Macedonia, and Montenegro. In 1991, Croatia declared independence from Yugoslavia. This did not happen peacefully. This was followed by the Bosnia War from 1992-1995 which pitted Croatians, Bosnians, and Serbians against each other and has been called the bloodiest event in Europe since World War II. Geographically, Croatia is very close to Italy to the West by way of the Adriatric Sea, Austria and Hungary to the north, and Bosnia to the West. You can find Ivana on instagram at @books.with.tutus_and_sons and at her blogsite books.with.tutusandsons.com - Follow us on Facebook at The Perks of Being a Book Lover - Instagram at @perksof beingabookoverpod - For show notes for any episode, go to our website at www.perksofbeingabooklover.com. Books Mentioned in this Episode: 1- Girl at War by Sara Nović 2- Chasing a Croatian Girl by Cody McClain Brown 3- The Famous Five by Enid Blyton 4- The Chronicles of Narnia by C. S. Lewis 5- Grimm's Fairy Tales 6- Croatian Tales of Long Ago by Ivana Brlić-Mažuranić 7- Various poetry by Dobriša Cesarić 8- Various poetry by Vesna Parun 9- Gordana by Marija Jurić (pen name: Zagorka) and other series 10- Shadow of the Wind by Carlos Ruiz Zafón 11- Various works by Elif Shafak 12- Beartown by Fredrik Backman 13- Anxious People Fredrik Backman 14- Various works by Colleen Hoover 15- Dark Mother Earth by Kristian Novak 16- The Gypsy, But The Most Beautiful by Kristian Novak 17- Valentine by Elizabeth Wetmore 18- This is How it Always Is by Laurie Frankel 19- The Book Thief by Markus Zusak 20- A Boy's Life by Robert R. McCammon 21- Shantaram by Gregory Davis Roberts 22- Odin's Child by Siri Pettersen 23- Love Stories by Trent Dalton 24- The Guncle by Steven Rowley 25- Every Bone a Prayer by Ashley Blooms 26- Where I Can't Follow by Ashley Blooms

This is the piece Mirko found: Trio for violin, cello and piano by Dragutin Gostuški. This is the old recording: https://youtu.be/d5aPKbijxbs    A new version of the recording for sale: https://www.mascom.rs/sr/classical/cd/razni-izvodjaci-kamerna-muzika-pet-srpskih-kompozitora-pid-17917.1.135.html    You can Mirko on Instagram at: mirkojer  https://mirkojeremic.academia.edu/    Mirko Jeremić is a musician who approaches music through writing, teaching and event organizing. As a researcher of music, Jeremić has participated as a lecturer at several international symposia in Serbia and Bosnia and Hercegovina, and has published articles in several proceedings and journals in the field of music theory and pedagogy. In his published works, his interests include different areas of Serbian music, as well as world music problems in the field of classical music. He holds a Master's Degree in Music Theory from the Faculty of Music in Belgrade Serbia. Jeremić is currently a member of artistic board of “Isidora Žebeljan” International Festival.   The Serbian Academy of Sciences and Arts https://www.facebook.com/sanu.beograd    Listen to the Best Music Podcast on Apple Podcasts, Spotify, and watch on YouTube: https://linktr.ee/thebestmusicpodcast  Facebook: https://www.facebook.com/thebestmusicpodcast  Blog: https://blog.bestmusiccoach.com  Twitter: https://www.twitter.com/thebestmusicpod  Instagram: https://www.instagram.com/thebestmusicpodcast/    #Serbia #Classicalmusic #composers    0:00 Intro  1:30 How Mirko began searching for composers  5:50 Searching for forgotten scores and composers  13:00 Preserving the history  15:27 Tracking down another lost gem  21:25 More lucky findings  23:00 Serbian composer database  25:30 How this process has changed Mirko  28:35 Finding global music connections with Serbian composers  33:45 Searching for the Serbian musical psyche  35:50 Where do we go from here?    #musicians #songwriter #songwriters #composers #musicmajor #musicmajors #musiceducator #musiceducators #musiceducation #podcast #thebestmusicpodcast #clips #musicpodcast #singer #guitarist #guitarplayer #trombonist #trumpet #violin #viola #cello #bass #brass #trombone #mandolin #banjo #drums #percussion #timpani #marimba #oboe #sax #saxophone #clarinet #basoon #alto #soprano #tenor #piano #keyboard #musicians #songwriter #songwriters #composers #musicmajor #musiceducator #musicpodcast #singersongwriter #musiceducation #singer #trumpet #violin #viola #cello #bass #trombone #musiclife #musicmaker #musicteacher #drums #percussion #saxophone #clarinet #guitar #piano #podcast #thebestmusicpodcast #musicislife #musicindustry #PandoraPodcasts    Logo, Intro Video, and Branding: Arron Leishman  Audio and Video: Zach Ramey zacherylramey@gmail.com  Dan's Thumbnail Photo: John Mollura Photography