Podcasts about makedoniji

Etnologinja, antropologinja in soorganizatorica in selektorica Festivala slovenskega etnografskega filma Manca Filak je avtorica etnografskih in dokumentarnih filmov, ki so bili predstavljeni in nagrajeni na številnih mednarodnih filmskih festivalih, so del muzejskih razstav, raziskovalnih projektov in slovenskega Registra nesnovne kulturne dediščine. S kamero je zabeležila različne vidike vsakdanjega načina življenja ljudi v Sloveniji, kot tudi v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Bolgariji. Svoje dosedanje izkušnje s terena od leta 2018 nadgrajuje tudi kot mlada raziskovalka, in sicer s teoretskim poglabljanjem v razumevanje epistemoloških in metodoloških vprašanj znotraj vizualne etnografije.

Zdravo, danes vas čaka posebna epizoda, kjer bomo skupaj z Borutom Andrejašem raziskovali Severna Makedonijo – deželo, ki navdušuje s svojo bogato zgodovino, očarljivimi naravnimi lepotami, prijaznimi ljudmi in okusno kulinariko.

Piše Jure Jakob, bere Igor Velše. Pesnice in pisateljice Lidije Dimkovske verjetno ni potrebno posebej predstavljati, saj že več kot dve desetletji živi in ustvarja v Sloveniji in je tvorni del slovenske literarno-kulturne srenje ne le kot izrazit avtorski glas, temveč tudi kot zavzeta slovensko-makedonska (med)kulturna posrednica in prevajalka. Mustarjev prevod njenega romana EMŠO je izšel le leto po izidu izvirnika, ki je bil leta 2023 ovenčan s prestižno makedonsko nacionalno nagrado roman leta. EMŠO je kompleksen, premišljeno strukturiran roman, ki učinkovito prepleta dva pripovedna pramena: motivno-tematsko in po obsegu dominantno prvoosebno pripoved v približnih okvirih literarne realistike ter vzporedno fragmentarno distopično pripoved, ki ključne tematike prve (osamljenost in medčloveško odtujenost) potencira v maniri poetizirane negativne utopije. V romanu EMŠO imamo tako opravka s polivalentnim, pomensko bogatim in sporočilno večpomenskim svetom, v katerem se literarna izmišljija spretno in boleče natančno stika z nekaterimi fenomeni družbe in časa, v katerih živimo. V prvem planu dogajalne resničnosti romana je zgodba o družini Avram, kot jo pripoveduje Katerina, najmlajša članica ožje družine. Živijo v Skopju, njen oče Nikos je ciprski Grk, ki ga je njena mati Milka spoznala poleti 1974, ko si je kot sezonska delavka služila denar v enem od hotelov na ciprski rivieri na severnem delu otoka. Tisto poletje je sever Cipra zasedla turška vojska, tam živeči Grki pa so v strahu za golo življenje prebegnili na jug otoka ali pa se kot politični begunci razkropili po svetu. Eden od njih je tudi Nikos, ki s takrat že nosečo Katerinino mamo v nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah zapusti primarno družino in z Milko zbeži v Makedonijo, kjer se poročita in si ustvarita skupno življenje. Rodi se sin Stefan, sedem let zatem pa še Katerina, glavna protagonistka pripovedi. Nikos, ki že od mladih nog boleha za težko obliko astme, je ljubeč oče, ki pa čustev do otrok ne zna izražati. Svojo begunsko travmo in spodleteli zakon predeluje z zanikanjem in potlačitvijo – zapre se vase, je pasiven, apatičen in depresiven, z bližnjimi komunicira le na ravni funkcionalnega minimuma. Ob prepirih z ženo, ki so stalnica družinskega vsakdana, ali pa če mu preprosto kaj ni prav, se iz blokovskega stanovanja zateka v svojo garažo. Edino, kar ob tem zmore storiti, je, da se vsakič priduša z istim ljudskim reklom, ki kot ponavljajoča se mantra in simbolična ponazoritev dogajalnega ozračja odmeva od prve do zadnje strani romana: "Da bi se pobral v puščobo!" Pripovedovalkina mati Milka je skoraj obrnjena podoba svojega moža. Je histerično občutljiv hipohonder, vedno in o vsem ima svoje mnenje in ob vsaki priložnosti ga brezobzirno izraža, kar pa ne pomeni, da ji je za svet okoli sebe kaj mar. V resnici je čustveno hladen egocentrik, ki zna do drugih – bližnjih in manj bližnjih – vzpostaviti le zajedljivo sovražen odnos. Je patološko negativistična oseba, ki za fasado glasnega, pikolovskega in samopomilujočega pritoževanja nad vsemi, ki ji pridejo na pot, svoje življenje neskrupulozno krmari v smer zadovoljevanja lastnih, v osnovi plehko materialnih potreb in interesov. Izredno neizprosna kritika sentimentalnega klišeja "dobre mame", kot jo z likom sebične in ozkosrčne Milke Avram razvije Lidija Dimkovska, je sicer le eden, čeprav mogoče najbolj oster izmed kritičnih nožev, s katerimi pisateljica reže v družbeno patologijo sodobnosti. Zgodba o družini Avram namreč ni romantična družinska saga. Ni niti psihološka študija nravi in značajev, ki bi jo v prvi vrsti zanimalo subtilno in pronicljivo raziskovanje osebnih motivov protagonistov in odnosov med njimi. Zgodba o odtujeni, disfunkcionalni družini (eni od mnogih podobnih) je pravzaprav prilika, skoraj moraliteta o načelni nemožnosti pristnih medčloveških odnosov v sodobnem svetu, tako na mikro kot na makro ravni. Njena osnovna intenca je kritični prikaz, ne hladna razčlemba, eden glavnih stilističnih prijemov, pa je groteska. Ne le sebična mati, tudi drugi glavni liki so pretirani, občutje odtujenosti in emocionalne neizpolnjenosti, ki pripovedovalko preveva od začetka do konca, pa prignano skoraj do neznosnosti. Družinska zgodba je sicer že od vsega začetka vpeta v širše, zgodovinsko prepoznavno in v realno okolje umestljivo družbeno dogajanje. Nastanek družine Avram je neločljivo povezan z zgodovinskimi dogodki in geopolitiko – če Turki ne bi okupirali severnega Cipra, se Nikos in Milka verjetno ne bi na vrat na nos poročila in čez noč pristala v Makedoniji. Tako kot geneza družine, ki sovpada z enim od izbruhov političnega nasilja, je tudi njeno vsakodnevno življenje, kot ga korak za korakom spoznavamo ob pripovedovanju sprva odraščajoče deklice, kasneje pa mlade, izobražene, radovedne ženske Katerine, neločljivo prepleteno z akutnimi problemi zahodne (globalno ekspandirane) družbe. Gre za vprašanja, kot so razslojenost, družbena korupcija, agresivna neoliberalna ekonomska agenda, razčlovečujoče potrošništvo, dobri stari nacionalizem, šovinizem, okoljska problematika in spremljajoče ideologije hitrih in dokončnih rešitev ter še kaj. Družinska zgodba in družbena zgodba sta ena pripoved, katere glavno sporočilo je, preprosto rečeno, da nam gre slabo, da je nekaj zares in temeljito narobe. EMŠO je angažiran roman v dobrem, netendencioznem pomenu. Za bolezni, ki jih diagnosticira, ne pozna čudežne tabletke, ampak preprosto in umetniško suvereno izvaja eno od različic starega, aristotelovskega recepta: katarzično očiščevanje s pomočjo terapije prikazovanja trpljenja. Torej: minister nič ne opozarja, uporaba izdelka obvezna!

Gostja tokratne oddaje Obrazi sosednje ulice se je rodila v Makedoniji mami Slovenki in očetu Makedoncu, pred približno petnajstimi leti pa se je preselila v Slovenijo. Tamara Ribarska v Mariboru dela kot zobozdravnica, sicer pa je tudi nekdanja reprezentantka v karateju, zdaj pa navdušena motoristka in popotnica.

Rojake v Bitoli in Skopju v Severni Makedoniji je v minulih dneh obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Slovenskemu združenju France Prešeren Skopje je ob 30. obletnici delovanja podelil priznanje in zahvalo. Sestal je tudi s predstavnikoma nevladne organizacije Slovenski center Skopje, ki je bila ustanovljena leta 2010 in svoje aktivnosti usmerja predvsem v mlajše generacije in pripravlja projekte, s katerimi želi predstaviti slovensko skupnost lokalnemu prebivalstvu, ima tudi nogometno ekipo in vzpodbuja prevajanje tradicionalnih slovenskih besed v makedonščino. V Bitoli, na jugu države, Slovence že vse od leta 2007 povezuje Slovensko društvo Triglav. Tam imajo zbor in dopolnilni tečaj slovenskega jezika. No znotraj Slovenskega združenja France Prešeren pa deluje tudi Komorni pevski zbor, ki je eden najboljših v državi, v njem so tudi profesionalni operni pevci. Podpredsednik slovenske vlade Arčon je po srečanjih z rojaki v Severni Makedoniji dejal, da je prepoznal energijo in poslanstvo, ki ga rojaki nosijo v sebi, da ohranjajo slovenski jezik in kulturo.

Goran Stolevski je odraščal v Makedoniji, od najstniških let pa živi v Avstraliji. Stolevski, ki kot eno svojih najpomembnejših inspiracij navaja cinéma vérité, je ustvaril že vrsto uspešnih filmov, na primer pred dvema letoma svoj celovečerni prvenec, nadnaravno grozljivko z Noomi Rapace, sicer postavljeno v 19. stoletje na makedonsko podeželje z naslovom You Won't Be Alone/Ne boš sama. Istega leta je za svoj drugi celovečerec, gejevsko romanco Of an Age/Generacija prejel prestižno nagrado cinefestOZ za najboljši avstralski film. V slovenskih kinih pa se pravkar vrti njegov film Gospodinjstvo za začetnike. Gre za tankočutno pripoved o nekonvencionalni družini, pri čemer je Stolevski, ki je za film napisal scenarij, ga režiral in zmontiral, v osnovi želel posneti zgodbo o življenju kvir oseb v sedanjosti, ampak zunaj pretirano seksualiziranega konteksta, v katerega so tovrstne filmske zgodbe večinoma postavljene, kot pravi sam. V oddaji Razgledi in razmisleki se z njim pogovarja Tesa Drev Juh.

Pogovarjamo se z Goranom Stolevskim, avstralskim režiserjem, rojenem v Makedoniji, ki je v svojem novem filmu Gospodinjstvo za začetnike z nežnostjo in humorjem povedal zgodbo o nenavadni družini, obenem pa je opozoril na vrsto problematik, specifičnih za Makedonijo. Poročamo tudi o grozljivki Ne govori zla, o otroškem filmu Otroci Divjega zahoda in o 15. Festivalu migrantskega filma.

Ljupka Vrteva prihaja iz družine glasbenikov in ekonomistov. Že kot otrok je veliko ustvarjala, a je svojo domišljijo želela pretvoriti v nekaj, kar je vidno in otipljivo. Po končani srednji šoli v Makedoniji je imela eno samo željo – postati inženirka. Pot jo je vodila v Slovenijo, kjer je uspešno končala dodiplomski in magistrski študij na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Na Institutu Jožef Štefan je opravila še mednarodni izobraževalni program Evropski energetski menedžer. Njena odločitev za ta poklic je bila prava, o njej ni nikoli dvomila. K podobnim odločitvam si želi spodbuditi tudi druga dekleta. Izbrana je bila za Inženirko leta 2023.

Miha Senčar je direktor komerciale in solastnik v družinskem podjetju Tenzor. Kot predstavnik druge generacije nadaljuje vizijo trajnostnega družinskega podjetja in rezultati njegovega dela se kažejo v preskoku v verigi vrednosti - podjetje se je iz integratorja na področju tehničnega varovanja razvilo v izvajalca, ki ponuja celovite storitve na področju integracije sistemov električnih inštalacij (svetovanje, projektiranje, razvoj, izvedba, servis in vzdrževanje). Kot aktiven član sodeluje v razvoju lastne IoT platforme za integracijo na različnih segmentih (REMS in iEMS). Njegove dolgoletne izkušnje so steber stabilnosti in rasti pri vodenju razvoja poslovanja skupine Tenzor (v Sloveniji, Albaniji, Hrvaški, Kosovu, Makedoniji in Srbiji). Priznanje Mladi manager 2021 zrcali njegov doprinos na nivoju podjetja Tenzor, Skupine Tenzor in slovenskega poslovnega okolja.   Na kratko: Človek besede. Odgovoren. Dober sogovornik. Pozitiven pristop. Rad ima življenje.   Vodje moramo stremeti k temu, da bomo sami, podjetje in člani ekipe vsak dan boljši. Ustvarjati moramo okolje zaupanja, varnosti, kreativnega kaosa in jasnega namena za vsakega. Z veliko mero srčnosti, poštenosti, integritete, odločnosti, poguma in odličnostjo v komunikaciji lahko z opolnomočeno in motivirano ekipo dosežemo tudi navidezno nemogoče cilje. Edina stvar, ki se zagotovo ne bo zgodila, je tista, ki je ne poskusimo. Največja nagrada za managerja pa je, da člani ekipe skozi svoje ustvarjanje rastejo in dosežejo nekaj, v kar so sami dvomili. Ko mi je oče pri 18 letih podaril delež v podjetju in rekel: "Mali, ti si moja penzija," še nisem zares razumel, kaj to pomeni. Danes razumem, da morajo dobri managerji ustvarjati nove managerje, ki bodo lahko nadaljevali neskončno igro. Cilj obeh ustanoviteljev našega 'dvodružinskega' podjetja je preudaren in potrpežljiv razvoj skozi generacije in eden od najpomembnejših ciljev vodstva je pripraviti podjetje na naslednje generacije in naslednje generacije vodij ter članov ekipe.   Ob razglasitvi za mladega managerja leta 2021, je Miha dejal: “To ni nagrada zame, ampak za vseh 110 Tenzorjank in Tenzorjancev, ki v sedmih državah izpolnjujejo trajnostno vizijo podjetja. To je njihovo priznanje.”   Najljubši citat: Simon Sinek: "Neskončno misleči voditelji razumejo, da 'najboljši' ni trajno stanje. Namesto tega si prizadevajo biti 'boljši'. 'Boljši' nakazuje pot nenehnega izboljševanja in daje občutek, da smo povabljeni, da prispevamo svoje talente in energijo za napredek na tej poti." Najljubša knjiga: Adam Grant: Premisli še enkrat, obožuje Simon Sineka, Najljubši hobiji: Jahanje, numizmatika, golf, fitnes Najljubša hrana: Testenine Najljubša aplikacija: Outlook, Viber, WhatsApp Zaključni nauki: ·       Vodje moramo stremeti k temu, da bomo sami, podjetje in člani ekipe vsak dan boljši. ·       Dokler smo živi je vse rešljivo. Bodimo optimistični in konstanto je treba poizkušati nove stvari in spreševati. Če ne vprašaš, ne moreš izvedeti odgovora ·       Izkoristite čas, da naredite nekaj dobrega in nekaj več.

Ta konec tedna je v znamenju prireditev tradicionalnega srečanja Slovencev iz domovine, zamejstva in izseljenstva Dobrodošli doma. Včeraj zvečer je bila v Konservatoriju za glasbo v Ljubljani opereta Kakor stari naredi, je zmerom prav. Danes je sledil vodeni ogled NUK-a. Osrednji del programa je bo potekal jutri v Celju na Krekovem trgu in v Celjskem domu. Na sporedu bodo predstavitve knjig, ogled kratkega filma in odprtje dveh zanimivih razstav. Poskrbljeno bo tudi za otroke. Na osrednjem odru bodo nastopile pevske in folklorne skupine naših rojakinj in rojakov, ki živijo in ustvarjajo v Nemčiji, na Hrvaškem, v Srbiji, v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Argentini. Prireditve Dobrodošli doma se bodo zaključile v nedeljo, 7. julija, s 30. Taborom Slovencev po svetu, ki ga pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu. Slednji pa že to nedeljo zvečer na igrišču župnije v Šentjakobu ob Savi pripravlja Slavnostni večer ob zvokih in plesih Slovenije in Latinske Amerike. Nastopili bodo: Folklorno društvo Rakek, Marko Jerman iz Argentine, Plesni ansambel Daniele Hočevar iz Venezuele in Glasbena skupina Ostanki iz Argentine.

Pred nogometno tekmo Slovenije in Srbije so se v Beogradu temperature dvignile do 38 stopinj celzija, v regiji je za nekaj časa prišlo do izpada elektrike, sledila so silovita neurja s točo. Seveda pa ni samo vremensko burno dogajanje poskrbelo za pester junij. Veliko se govori o tem, da Srbija prek drugih držav oborožuje Ukrajino. Tudi o tem več Boštjan Anžin, ki pravi, da so sicer srbski politiki ob protestih obljubili piko "Projektu Jadar", izkopavanju litija s podjetjem Rio Tinto, a kot kaže, so te ideje znova obudili. Junija so potiho izpeljali tudi volitve v srbskem glavnem mestu, volitve pa so se zaključile tudi v Severni Makedoniji. Novi predsednik vlade je Hristjan Mickoski. Seveda pa, čeprav na kratko, ni šlo mimo športa. Vabljeni k poslušanju!

Ime meseca januarja je postala Ljupka Vrteva, razvojna inženirka za področje ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb ter vodja projekta sončne elektrarne v družbi Petrol, ki nenehno išče nove izzive na področju energetike, predvsem pa svoje znanje in izkušnje s terena predaja mlajšim generacijam. Je tudi prejemnica naziva inženirka leta 2023.Po končani srednji šoli v Makedoniji se je odločila, da se pri 18 letih odpravi na študij v Slovenijo, študij pa je nato zaključila na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Razvila je edinstveni računalniški program mehanskega prezračevanja stavb, sedaj pa se ukvarja s projektiranjem novih, bolj učinkovitih sistemov. V Petrolu je delala že kot študentka, zdaj pa tam v Službi za tehnični razvoj in inženiring pripravlja ocene investicijskih in tehničnih rešitev za strojna dela v ekipi, ki na terenu pripravlja projekte za elektro, strojna in gradbena dela.

Piše: Veronika Šoster Bereta: Jure Franko in Eva Longyka Marušič Mejno stanje je sedma pesniška zbirka priznane slovensko-makedonske pesnice Lidije Dimkovske in četrta, ki jo lahko beremo v slovenščini. Izšla je letos pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Aleša Mustarja, zanjo pa je leta 2021 prejela nagrado bratov Miladinov za najboljšo pesniško zbirko v Makedoniji. Pesmi Lidije Dimkovske v zbirki Mejno stanje so nastale v času epidemije, kar po malem razkriva že naslovnica, ki jo je ustvarila Ana Maraž. Po moškem, ki ga vidimo v hrbet, namreč sega velika roka, ki ga skoraj prekrije, a tudi razmaže in raztrga, ob tem pa mu preprečuje miren pogled skozi okno. Tesnobnost in zamejenost, ki vejeta z nje, tako skupaj z naslovom zbirke odpirata prvo asociacijo – kaj nas privede do mejnega stanja in kaj to stanje je. Zbirka je razdeljena na tri sklope, ki se med seboj povezujejo in nadgrajujejo, ob tem pa vsi ostajajo zapisani istemu občutku ujetosti in tudi obupa. Opazimo veliko manj ironičnih podtonov kot v prejšnji zbirki Črno na belem, kar je škoda, saj ravno humor, četudi ironični, skoraj edini uspešno razbija mračnost in brezupnost, ki ju prinašajo epidemija, vsesplošno zaprtje in porast nizkotnosti in represij, pa tudi intimnih kriz in trpljenj. Najbolj svetel in še poln energije je v tem smislu prvi sklop, naslovljen Med jutri in včeraj, ki se napaja iz izvira družinske preteklosti, tradicije, korenin in spominov. Tu najdemo kar nekaj toplih metaforičnih podob, na primer babico, ki »z laktom odpira / in s kolenom zapira vrata, / da se ne bi ohladili izba, kruh, upanje«. Če se na začetku še zdi, da nas čaka melanholičen sprehod med prejšnjimi generacijami, pa se iluzija hitro razblini. Dimkovska začne nizati pretresljive podobe praznine, saj se tudi včeraj ne more otresti vsega, kar se vanj sipa od danes – preprosto pretežko je. Pesniški govorki se zdi, da piše epitaf svetu, ki umira pred njenimi očmi, občutek konca ere in sveta, kot smo ju poznali, jo tišči k tlom. To je tudi poezija tavanja, blodenja in izgubljanja, pa naj gre za pozabljeno šifro ključavnice za kolo ali za premikanje po velikem muzeju, ki nima nobenih orientacijskih oznak. Ob tem se zdi, da je zanosa ob vstopu v muzej še precej, a ga po blodenju med kameno in železno dobo s premorom v antiki vsega pobere: »Po novem veku se noge še komaj vlečejo, / ne iščeš več ne puščic ne napisov.« Močno zareže podoba petelina, ki je ostal v zapuščeni hiši in zdaj zbuja le samega sebe, ali pa krožniki v obliki rib, ki so bili leta in leta na videz varno spravljeni v kovčku, a se je izkazalo, da so se ribe med seboj pojedle. Pesničina metaforika je izdelana, prefinjena in bogata, navdušuje predvsem s konkretnostjo in izvirnostjo, se pa tokrat v pesmi prikrade več naivnosti in grobe direktnosti, ki ji ne dela usluge. Takšna so na primer pesem, ki pripoveduje o težkem letu 2020 in se hoče od njega na vsak način nepreklicno posloviti, ali pa pesmi o zlu in drugačnosti, ki so večinoma neposredne in mejijo na klišejsko. Res pa je, da je bila zbirka napisana sredi dogajanja, do katerega se je med izidom prevoda že vzpostavila približna distanca, in da smo se vmes že nasičili z leposlovnimi deli, ki so brez občutka za metaforo pridigala in moralizirala. Mejno stanje je dejansko produkt svojega časa, zato mu malo naivnosti lahko tudi oprostim. Predvsem je avtorica Lidija Dimkovska učinkovita pri grajenju morečega in težkega vzdušja. Zbirko od prve do zadnje pesmi zaznamuje smrt, zato je branje precej nihilistično, kar se v drugem in tretjem sklopu pesmi še stopnjuje. V drugem delu razpadajo razne stvari, kot so hiša, spomin, dežela, ljubezen, zgodovina, življenje, prihodnost in svet. Ta bliskoviti prehod v nestvarne pojme je še en pokazatelj logike zbirke, ki hoče sredi razčlovečenosti in obupa spregovoriti o temeljnih in bistvenih rečeh. Vsaka pesem v ciklu razpadanja se bere kot navodilo, kot nasvet, kaj narediti z nečim v primeru razpada, pri tem pa je banalnost žanra navodila za uporabo zaobrnjena v tragedijo, ker razpadajo stvari, ki jih ni mogoče kar tako popraviti, recimo z izvijačem in kladivom, saj niso odvisne le od nas. Obup ob izgubi nadzora nad situacijo se lepo preslika v pesmi, ki z epidemijo navidezno nimajo nič. Tudi v zadnjem sklopu prevladuje minljivost, a tudi vprašanja o človečnosti. Ni naključje, da se v zbirko prikrade tema koncentracijskih taborišč in nacizma kot ultimativnega zla in zatona človeškosti, ki je bila med izrednimi razmerami spet na preizkušnji. Ob tem se ponavljajo še podobe muzejev kot nosilcev in hraniteljev zgodovine, a tudi opomnikov in oprijemališč tega, kako biti človek. Kljub mejnim stanjem pa se proti koncu vzbudi želja po ponovnem zbliževanju: »Naj vaju predstavim, mi je rekel skupni znanec in nisem bila več x, ki se ga ne tiče y, ki sedi zraven mene v avtobusu, čaka pred istim javnim straniščem, trka pred istim okencem, stoka pred isto ordinacijo, živi na isti ulici in celo v istem bloku.« V zbirki se Lidija Dimkovska sprašuje, ali moramo res podreti zidove le v času mejnih stanj oziroma ali se ne moremo preprosto le približati drug drugemu, ne da bi morali doživeti katastrofo. Ob tem seveda odpira tudi vprašanje, kako se približati sebi. Mejno stanje je zbirka, ki ne dopušča veliko prostora za dihanje, temveč nas potisne v čas pobite tišine in samote, ki odzvanjata čisto drugače kot na hodnikih muzejev. Pa četudi takih brez smerokazov.

Podajamo se na Češko , kjer je minuli konec tedna potekal dvodnevni dogodek, imenovan Slovenski dnevi, lektorica slovenskega jezika v Brnu Mateja Kosi pa nam bo dogajanje nekoliko podrobneje osvetlila in predstavila tudi delo lektorata slovenščine. O učenju slovenskega jezika v Severni Makedoniji pa smo se pogovarjali z dolgoletno učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka v Skopju Sonjo Dolžan. Predstavljamo pa tudi zgodbo Ptujčana Klasa Berliča Frasa, ki je pred sedmimi leti novi dom z družino našel v nemški zvezni deželi Severno Porenje Vestfalija.

Irena Spasić, veliku popularnost i srca gledalaca osvojila je u emisiji "48 sati svadba". Irenu su voleli svi, jer je bila jednostavna, prirodna i neposredna. A takva je i danas. Publika je rado gleda, ali sada u nekim sasvim novim, drugačijim formatima. Ona i njen petogodišnji sin Kosta, poveli su nas na njihovo omiljeno igralište. Robert Pirner, eksplozivni gitarista Eksploziv benda, ovih dana je vredan i u studiju završava nove pesme. Rođen u Travniku, kasnije je živeo u Makedoniji, a već dugo godina je u Novom Sadu. Njegov muzički talenat spojio ga je sa najvećim imenima naše muzičke scene, a sa svojim bendom imao je prilike da nastupa na rođendanu Novaka Đokovića. Miša Bačulov, vrhunski sportista, jedan od najuspešnijih trenera u Evropi, pre svega je sjajan tata, suprug, veliki humanitarac i prijatelj. Njegovo omiljeno mesto je dom, gde uživa sa tri ćerke i suprugom. Ekipa naše emisije imala je ekskluzivnu priliku da razgovara sa Mišom upravo u njegovoj kući i porodičnoj atmosferi. Autorka i urednica: Milica Rakanović

Kako lahko kot freelancer, startup ali pa uveljavljeno podjetje zapiraš stranke iz celega sveta? Kako se začeti učiti copywriting? Kako lahko s ChatGPTjem avtomatiziramo vsebinski marketing? S Timom sva v februarju lansirala program “Od redne službe do freelance biznisa” in se udeležila vikenda s startup founderji v Makedoniji. Na podlagi obeh izkušenj deliva opažanja in izzive, s katerimi se soočajo podjetniki vseh sort. Za bonus podeliva še nekaj nasvetov za vsebinsko strategijo in objavljanje na družbenih omrežjih. Povezave: Majina nova knjiga - waiting list: https://deft-composer-4000.ck.page/30bbe28500 Freelance program, ki ga vodita Maja in Tim: https://forms.gle/zKo5tAjJAoeDDoc78 Prejšnja epizoda s Timon in Majo: https://anchor.fm/reneseansa/episodes/Tim-Berce-in-Maja-Voje-Freelance--kako-zaeti-in-razvoj-posla-e1skimp Tim na LinkedInu: https://www.linkedin.com/in/timberce/ Maja na LinkedInu: https://www.linkedin.com/in/majavoje/

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije: BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7w ETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167 FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic A1: https://a1.rs/privatni Legend WW: https://www.legend.rs/ Vasil Hadžimanov je, pre svega, jazz muzičar, poznat ne samo kao član veoma ugledne jugoslovenske muzičke porodice, (od Zafira Hadžimanova do Bisere Velentalić), već kao veoma uspešan i priznat kako lokalni, tako i međunarodni muzičar sa karijerom koja se proteže skoro punih trideset godina. Od 1996. kada je počeo da nastupa i prvim albumom „11 razloga za…” iz 2001. godine, zakoračio je na muzičku scenu, stvarajući i danas. 2019. godine je objavio svoj 7. studijski album, „Sands”, a novi materijal je gotov i uskoro nas očekuje njegovo osmo izdanje. U međuvremenu je pravio i muziku za filmove, od „Kad porastem biću kengur”, pa sve do ovogodišnjeg hita, „Leto kada sam naučila da letim”. A počeo je da radi i kao profesor na novosadskoj Akademiji umetnosti, pored angažmana na Muzičkoj akademiji u Štipu, u Makedoniji, gde predaje od 2011. godine. Navođenje nagrada i priznanja kada je njegova karijera u pitanju bi bilo suvišno, ali u ovoj epizodi razgovarali smo, prirodno, o muzici, njegovoj bogatoj karijeri, ali i muzičkoj industriji, umetnosti uopšte, balansiranju partnerskog i profesionalnog odnosa, kao i mnogim drugim temama. Audio: Marko Ignjatović Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/ Audio: Marko Ignjatović Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/

Novo sezono oddaj Jezikanje začenjajo poligloti. Ljudje, ki obvladajo več jezikov. Prvi izmed njih je Richard Simcott, poliglotska referenca. Rodil se je v Angliji, živel po svetu in se ustalil v Makedoniji, kjer ima družino. Pravi, da se je v mladosti in odraslem življenju naučil veliko jezikov. Pri osmih letih se je njegov oče poročil s Tajko, že takrat je osvojil osnove, v osnovni šoli pa se je najprej naučil francosko. Ne mara vprašanja, koliko jezikov govori. Študiral pa jih je več kot 50. So ljudje, ki igrajo veliko inštrumentov ali ljudje, ki vedo vse o nogometu ali kakemu drugemu športu. Poznajo vse igralce v ekipi, vedo, kdo je zabil gol v kateri minuti tekme. Celo, koliko so stali njihovi prestopi v druge klube, skratka zapomnijo si številne podrobnosti. Tega sam ne bi bil nikoli sposoben. Velika večina ljudi torej nima takega znanja, enako velja zame in za moje znanje jezikov. A vendar vsi govorimo jezike, to nam je - ljudem - skupno. Jeziki so del življenja prav vsakega posameznika, pa če ga zanimajo ali ne. Mislim, da nisem bil še nikjer na svetu, kjer se ne bi pogovarjali o izgovarjavi, naglaševanju in narečjih: kako temu rečejo tam in tukaj. Ljudje, čeprav se aktivno ne zanimajo za jezike, se bodo o njih vseeno vedno pogovarjali. Naravno nas privlačijo, le da mene privlačijo še bolj! Richard Simcott

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. "V Severni Makedoniji se ljudje sprašujejo kako dobra dolgoročna investicija je vstop EU ... Bojim se, da je EU v Severni Makedoniji izgubila verodostojnost." Boštjan Anžin Čez velik del Balkana od Severne Makedonije, kjer je na obisku predsednica Evropske komisije, Črne Gore, kjer bi vlada lahko padla tudi zaradi cerkvenih nepremičnin, Bolgarije, ki jo tudi morda čakajo nove volitve, in Srbije, kjer kljub volitvam še niso uspeli sestaviti vlade, se v 18. vzporedniku podajamo z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom. Poleg političnih kriz pa balkansko regijo povezujejo tudi podobne skrbi pred jesenjo in zimo zaradi podražitev hrane, energentov in vse bolj zanesljivo recesijo. "V Srbiji smo vsi navajeni nakupovanja na tržnicah in tudi ti izdelki se dražijo. Število tistih, ki gred komaj iz meseca v mesec, je vsakdan višje." Boštjan Anžin

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili spominom političarke Jožice Puhar, ki je bila ministrica za delo v Vladah Republike Slovenije od 16. maja 1990 do 21. junija 1994. Njeno ministrstvo je uvedlo številne novosti, ki so omogočile uspešno tranzicijo socialnega sistema in izpolnjevanje državnih obveznosti do prebivalstva. Kariero je nadaljevala kot veleposlanica v Makedoniji in Albaniji ter Grčiji s Ciprom, Armeniji in Gruziji, vodila je Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Še vedno je aktivna doma in mednarodno pri razvoju skrbi za starejše prebivalstvo. To je bil drugi del njenega pričevanja, ki sodi v sklop spominov na osamosvajanje republike Slovenije.

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili spominom političarke Jožice Puhar, ki je bila ministrica za delo v Vladah Republike Slovenije od 16. maja 1990 do 21. junija 1994. Njeno ministrstvo je uvedlo številne novosti, ki so omogočile uspešno tranzicijo socialnega sistema in izpolnjevanje državnih obveznosti do prebivalstva. Kariero je nadaljevala kot veleposlanica v Makedoniji in Albaniji ter Grčiji s Ciprom, Armeniji in Gruziji, vodila je Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Še vedno je aktivna doma in mednarodno pri razvoju skrbi za starejše prebivalstvo. To je bil drugi del njenega pričevanja, ki sodi v sklop spominov na osamosvajanje republike Slovenije.

4. oddaja: PRAZNIKI PO SVETU ORO, spletna radijska oddaja, je stara eno leto! To je zagotovo odličen razlog za praznovanje. Teja, Tanja, Jošt in Juš bodo tokrat odkrivali, kako ljudje praznujejo po svetu. V pravljici bomo spoznali Rubino iz Bosne in Hercegovine, naš gost bo Nikola, ki bo povedal, kako praznujejo v Makedoniji, v rubriki Za boljši svet pa bomo jedli medenjake. Njam! ORO lahko poslušate preko platform: Apple Podcasts, Google Play Music, Anchor, Facebook in Youtube. Kontakt: oro.oddaja@gmail.com Oddajo ORO ustvarjajo: Teja Bitenc, Jošt Jesenovec, Tanja Matijašević in Juš Milčinski Grafična podoba: Matej de Cecco Lektura: Maša Milčinski

Interesuje vas virtuelna kancelarija? Onda je Otvaranje firme .com pravo mesto za vas!  Virtuelna kancelarija u Beogradu - prvi mesec besplatno pozivom na podcast Priče iz dijaspore. Otvaranje firme u Srbiji za strance, kao i za domaće državljane, možete naručiti online. Patreon donacije za dalji razvoj podcasta Priče iz dijaspore   Moja današnja gošća na podcastu je Duška Ivanova, direktorka baletske akademije u St. Petersburgu na Floridi. Sa Duškom sam razgovaro o njenim baletskim počecima u rodnoj Makedoniji, školovanju u Rusiji i Bugarskoj, ali i prvim pedagoškim koracima kao profesorke baleta. U drugom delu razgovora fokusirali smo se na Duškino preseljnje sa porodicom na Floridu i St. Petersburg, kako izgleda baviti se baletom na Floridi, kako je pozicioniran balet u SAD-u, a posebno kako izgleda raditi kao direktorka baletske akademije danas. Uživajte! Za više korisnih informacija o adaptaciji na američki sistem i životu u Americi posetite Blog Američki San Priče iz dijaspore možete slušati na svim dostupnim audio platformama! Apple Podcast Spotify Google Podcasts Podbean

U 36. epizodi podcasta Geopolitički objektiv razgovarao sam s Ivanom Brodićem. Teme: energetska situacija, zelena transformacija, (geo)politička situacija u Makedoniji, djelovanje tzv. srpskog sveta.

!!! Danas u gostima Edi Matić sa svojim romanom "Pop" (Hena-com, 2020) !!! Roman Pop Edija Matića počinje od kraja, od mjesta gdje je za lažnog fratra Jadrana Grobareka skrivanje pod svećeničkom haljom već završilo jer mu je policija ušla u trag. No priča ide „unatrag“ s razlogom jer iako je ono zbog čega je Jadran pobjegao na otok i zbog čega su ga kasnije priveli u sobu za ispitivanje materijal za policijski zapisnik – sve ono između puno je više od toga. To između materijal je za roman, pa se Jadran Grobarek u isljedničkoj sobi i ponaša tako – kao literarni junak koji je jedva dočekao svoju priliku da zaživi i dočara inspektoru mikrokozmos otoka na kojem je od robusnog tjelohranitelja političara evoluirao u ateističkog duhovnog pastira. Kao što lopov ne može odoljeti prilici za krađu, tako ni vrstan pripovjedač Edi Matić ne odolijeva prilici da od neobične biografije svoga junaka isplete priču od koje se ne odustaje do zadnje stranice – ne samo zbog svih junaka koje ćemo zavoljeti i za njih navijati, nego i zato što ovaj pisac zna bobu reći bob, a popu – pop. EDI MATIĆ, književnik i fotograf Rođen je 1962. u Splitu, bavio se grafičkim dizajnom i glazbenom i video produkcijom. Jedan je od pokretača projekta Writers in residence, a zatim udruge SpLitera. Organizirao je hrvatske i međunarodne nastupe na sajmovima knjiga u Leipzigu, Frankfurtu i Beču; Za vrijeme rata vodio je njemačku mirovnu i humanitarnu organizaciju na području Hrvatske i BiH; Bio pokretač i koproducent mjuzikla „Sarajevski krug“, postavljenog u 10-ak zemalja Europe i Amerike; Do 2011. vodio agenciju u kojoj se najviše bavi grafičkim dizajnom, ali i organizacijom koncerata, glazbenom i video produkcijom. Kao fotograf imao je samostalne izložbe u Beču, Grazu, Leipzigu i Splitu. Kratke priče i poezija objavljivane su mu u Hrvatskoj, Srbiji, Crnoj Gori, Bugarskoj, Bosni i Hercegovini, Turskoj, Austriji, Njemačkoj, Makedoniji i portalu svjetske književnosti Asymptote. 2020. u izdanju Hena-com izlazi roman „Pop“ 2016. u izdanju Hena-com izlazi roman „Regija stranaca“. 2012. u izdanju Naklade Ljevak izlazi roman „Grimalda“, za koji dobija i austrijsku književnu nagradu Steiermärkische Bank. „Grimaldu“ u Austriji objavljuje izdavačka kuća Leykam, u Srbiji KR Rašić, a u Makedoniji Goten publishing. 2008. u izdanju Naklade Ljevak izlazi roman „Ovdje fali ženska ruka“. Kao rukopis ulazi u uži izbor VBZ-ovog natječaja za neobjavljeni roman 2007., a 2008. i za nagradu T-portala i nominaciju nagrade Kiklop. Član je Hrvatske zajednice samostalnih umjetnika, Hrvatskog društva pisaca (UO) i počasni član PEN Centra BiH *Najava: Od 27.8. slušajte odlomke iz mog romana "Krivo je jugo" (Fraktura, 2017)! *Musik: George Gershwin, "Promenade. Walking the Dog"

Marko Misirača jedan je od najistaknutijih pozorišnih režisera svoje generacije u regiji. Rođen je u Makedoniji 1985. godine, školovao se u Srbiji, gdje je i diplomirao pozorišnu i radio režiju. http://papir podcast.com http://www.instagram.com/papir_podcast

U 27. epizodi podcasta Geopolitički objektiv razmatramo geopolitičku situaciju u Makedoniji. U tome su mi pomogli makedonski novinar Cvetin Chilimanov i hrvatski novinar Ivan Brodić.

Krivične prijave protiv šest sveštenika SPC u Crnoj Gori zbog organizovanja autolitija. Reakcije u Makedoniji zbog odluke Srbije da podigne ogradu na granici da bi sprečila ulazak ilegalnih migranata. Policija na ulazu u Unsko-sanski kanton ne dozvoljava migrantima da prođu prema Bihaću.

Gošća: Rumena Bužarovska, autorka Rumena Bužarovska je autorka, profesorka i prevoditeljka iz Makedonije. U Srbiji su objavljene dve zbirke priča "Moj muž" i "Nikuda ne idem". Obe su stekle veliku popularnost zbog britkog stila autorke, ali i same tematike koja često preispituje stereotipe vezane za vladajući patrijarhat u našem regionu, ili društvene klišee. Njene priče su kratke, intimne, porodične, ali one jasno oslikavaju društvo u kom živimo. Rumena je feministkinja i aktivistkinja i jedna od začetnica #MeToo pokreta u Makedoniji (#segakažuvam), kao i organizatorka PičPrič večeri i PičPrič radio emisije. Sa njom smo pričali o jeziku, pisanju ali i ženskom pokretu u Makedoniji koji je sve veći, jači i uticajniji.

Mila Litvinjenko je osnivač i direktor najpoznatijeg domaćeg kozmetičkog brenda i zaista fascinatna osoba. Za 23 godine postojanja Aura je postala prepoznatljivi brend, a kompanija sama dobila je mnogobrojna priznanja, kao što su Top Serbian Brends, nagradu "Kapetan Miša Atanasijević", Superbrands 2017-2018, priznjanje "Najbolje iz Srbije 2017", itd., dok je Mila Litvinjenko nagrađena i lično nagradom "Cvet uspeha za ženu zmaja", kao i nagradom na prvom regionalnom takmičenju za najuspešniju ženu regiona "Veuve Clicquot Business Woman Award". Po završetku studija španskog i francuskog jezika Mila radi na prevodilačkim poslovima, taj posao je dovodi i do rada za UN, ali je ipak u sebi osećala da to nije ono što je kompletno ispunjava i čini srećnom. Igrom slučaja, na sajmu u Italiji, gde odlazi da pomogne prijateljima oko prevođenja, lutajući halom dolazi u kontakt sa katalozima o materijalima koji se koriste u izradi kozmetike, i sva ta mogućnost stvaranja i kombinovanja istih, kako bi se dobio krajnji proizvod, je istog trenutka fascinira. Donosi odluku da je to što zaista želi da radi i započinje svoju preduzetničku avanturu 1996. godine, u vreme kada ništa nije izvesno, kada ona sama ne zna apsolutno ništa o vođenju kompanije, vozeći se po Srbiji sa kartonskom kutijom svojih proizvoda i idući od radnje do radnje, pokušavajući da dobije svoju prvu porudžbinu. Priča o stvaranju našeg najpoznatijeg kozmetičkog brenda, ekonomskim priručnicima "for dummies", o tome koliko je bitan inat, parkingu za plakanje, vožnji autoputem u kontra smeru u Makedoniji i lutanju putevima Federacije u vreme ratnih godina, a sve kako bi se došlo do novog kupca, radovanju koje i danas postoji kada vidi da neko kupuje njen proizvod, ali i onom najvažnijem, putu i lekcijama naučenim na njemu, od toga kako od neispinjenosti, koju u jednom trenutku osećate, doći do toga da iz vas sija zadovoljsto i sreća, zbog onoga što radite. Izuzetna priča jedne izuzetne dame, iz koje ćete moći da naučite pregršt toga, a za šta je njoj trebalo više od dve decenije da do toga svega dođe!

Medtem, ko v EP poteka razprava o neofašizmu, skorajda ne mine teden, da ne bi poročali o naravni katastrofi širših razsežnosti, ki prizadene naš planet. Indonezijski otok Sulavesi je v petek stresel močan potres, nato je obalna območja zalil popotresni cunami z valovi, ki so segali tudi do šest metrov visoko. Ob takšnih in podobnih kataklizmah se poraja vprašanje, ali je zanje kriv tudi človek sam. Morda del odgovora ponuja podvig francoskega pustolovca, ki se je odločil preplavati Tihi ocean, spremljevalna ekipa znanstvenikov pa medtem zgrožena odkriva razsežnosti onesnaženja oceana s plastiko. V oddaji govorimo tudi o smrtonosni koleri v Jemnu, o turško – nemških odnosih, pa še o ljudskem glasovanju v Makedoniji, kjer si zmago lastijo tako pobudniki kot nasprotniki referenduma. Avtor oddaje: Matej Šurc

Z aktualno premierovo svetovalko za kulturo v makedonski vladi Cvetanko Laskovo, se je o razmerah v Makedoniji in padcu režima nekdanjega premiera Gruevskega pogovarjal novinar RTV Slovenija Nejc Krevs.

Z dopisnikom RTV Slovenija o pokrivanju nemirnega Balkana. Kako zdrava je tamkajšnja medijska krajina, kaj se dogaja v Bosni, Srbiji, Makedoniji, Črni gori, Romuniji,...