Podcasts about zlati

Zala Ban, štirinajstletnica, je zmagovalka ustvarjalnega natečaja Ustvari pokal za Planico v letu 2025. Izbrana je bila med kar osemsto ostalimi predlogi mladih ustvarjalcev. Zmagala je risba Zlati (po)letNa ustvarjalni natečaj Skupine Triglav je prispelo več kot 800 risb mladih avtorjev iz vse Slovenije. Za obisk največjega slovenskega športnega praznika, ki dolino pod Poncami prevetri na zadnji konec tedna v marcu, so se otroci in mladostniki že tretjič zapored potegovali s sodelovanjem na natečaju »Ustvari pokal za Planico 7.« Bogato okrašen podstavek s podobami Planik, vzpenjajoča se zavita skakalnica in (po)let čaplje so ključni elementi risbe, ki jo je na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav oddala devetošolka iz Šentvida nad Ljubljano. Njihova povezanost z neokrnjeno naravo doline pod Poncami je bila razlog, ki je prepričal komisijo, da bo prav po tej risbi ustvarjen pravi pokal za zmagovalca Planice 7. Na podlagi risbe, ki jo je izbrala komisija, je ob pomoči Jerneja Verbuca iz lesa pripravljen tudi pravi pokal za skakalca, ki je v Planici v sedmih uradnih serijah osvojil najvišje število točk. neta Čufarja iz Ljubljane ter OŠ Gornja Radgona, OŠ Ljubečna in OŠ Šmartno pri Litiji.

Mojca Briščik je kariero začela kot novinarka, a se je po letih nabiranja izkušenj na številnih medijih, od Radia Capris do Radia Ekspres in POP TV-ja, pričela razgledovati še po drugih izzivih. Bila je direktorica blagovnice Maximarket, direktorica korporativnega komuniciranja v Mercatorju, zdaj pa že več kot osem let vodi Slovensko oglaševalsko zbornico, kjer predseduje tudi priznanemu oglaševalskemu festivalu Zlati boben.

in solista Jean-Efflam Bavouzet in Gil ShahamV središču sta dva dogodka: četrti koncert iz cikla Filharmonični klasični koncerti, na katerem sta nastopila pianist Jean-Efflam Bavouzet in dirigent Gabor Takács-Nagy ter peti koncert za zlati abonma Cankarjevega doma, v sklopu katerega so nastopili Nemški simfonični orkester iz Berlina, violinist Gil Shaham in dirigent David Robertson. Bili smo tudi na tretjem koncertu iz cikla Mozartine Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, na koncertu Komornega godalnega orkestra Furlanije-Julijske krajine, na baletni premieri z naslovom Cluster in na 14. Slovenski glasbeni olimpijadi.

Mojca Briščik je kariero začela kot novinarka, a se je po letih nabiranja izkušenj na številnih medijih, od Radia Capris do Radia Ekspres in POP TV-ja, pričela razgledovati še po drugih izzivih. Bila je direktorica blagovnice Maximarket, direktorica korporativnega komuniciranja v Mercatorju, zdaj pa že več kot osem let vodi Slovensko oglaševalsko zbornico, kjer predseduje tudi priznanemu oglaševalskemu festivalu Zlati boben. IzobrazbaMojca Briščik je diplomirana novinarka ter magistra ekonomije, ki je iz lastnega zanimanja do trajnostnega razvoja uspešno zaključila tudi intenziven osem tedenski program »Business Sustainability Management« Univerze v Cambridgeu, Cambridge Institute for Sustainability Leadership (CISL). Mojca Briščik je izvršna direktorica Slovenske oglaševalske zbornice (SOZ) in predsednica mednarodnega kreativnega festivala Zlati boben. Ponaša se s široko paleto znanj in izkušenj, še zlasti s področja korporativnega komuniciranja, marketinga in odnosov z javnostmi, ter tudi vodenja in upravljanja prodaje na drobno. Karierno pot je začela še v času študija kot radijska in televizijska novinarka ter radijska voditeljica in snovalka radijskih oddaj. Svojo medijsko pot pa je zaključila na mestu urednice Radia glas Ljubljane. Poklicno pot je po 17 letih aktivnega delovanja v medijih nadgradila kot direktorica blagovnice Maxi. Po štirih uspešnih letih je nato prevzela mesto direktorice korporativnega komuniciranja v Mercatorju, ki je zajemalo, ne zgolj komuniciranje z vsemi deležniki v matični državi, temveč tudi koordiniranje vseh PR služb po tujih trgih (skupno šestih) kjer je družba delovala. Pod njenim vodstvom je družba Mercator, za področje družbene odgovornosti, prejela tudi mednarodno nagrado European Business Award. Trenutno je zaposlena na Slovenski oglaševalski zbornici, kjer ji je Upravni odbor spomladi potrdil že tretji mandat. Najljubša knjiga: Nekoč sem bila pravi knjižni molj, že v srednji šoli so se mi posmehovali, ker sem brala knjige Antona Trstenjaka, a se zanje nisem ravno zmenila. Danes pa se na moji nočni omarici ali v potovalni torbi znajdejo predvsem strokovne knjige, po romanih pa le še redko sežem. Iz tega obdobja (izpred več kot 15-imi leti) izstopa predvsem eden, to je delo z naslovom 2.999 SIT francoskega pisca Frédérica Beigbederja, ki je zagotovo pomembno vzbudilo zanimanje za svet v katerem tičim še danes.  Sicer pa … tisti, ki me dobro poznajo vedo, da imam rada 'praholovce' v obliki knjige. Sem generacija, ki še vedno vzame v roke ne samo knjigo, temveč tudi časnike in revije.Najljubša serija: Razdvojena med serijo Peaky Blinders in The gentleman, režiserja Guyja Ritchieja. Hobiji: Sem aktivna oseba, kardio vadbe sem zamenjala za vadbe za krepitev mišične mase (starostno pogojena odločitev), sprehodi s psom so obvezni in pa rada prebedim noči ob kakem dobrem filmu ali seriji. Najbolj me nasmejijo francoske ali španske komedije in skandinavski trilerji. Nesporno pa noči ne bi prebedela zaradi grozljivk.Najljubša hrana: Mediteranska kuhinja.Najljubši podjetnik: Od tujih je to zagotovo Angela Ahrendts, nekoč direktorica Burberryja, nato podpredsednica v Apple-u, odgovorna za prodajo, danes predavateljica in predsednica upravnega odbora »Save the Children International« - izjemno karizmatična ženska, ki zna povezovati in spodbujati ljudi s katerimi deluje tako da dosežejo svoj največji potencial.Od domačih pa Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, ki zna reči bobu bob - več pa ni potrebno dodati.Najljubši app: LinkedIn (službeno), Podcasts (zasebno)Zaključni nauki: ·      Družina naj bo vedno na prvem mestu. ·      Ne dajaj nasvetov, če te zanje eksplicitno ne prosijo.·      Poskusi ohraniti moralni kompas.

V Los Angelesu so v znamenitem gledališču Dolby sedemindevetdesetič podelili filmske nagrade oskar. Zmagovalec je neodvisni film Anora, kar vnovič potrjuje, da so nominacije eno, zlati kipci pa nekaj drugega. V tokratnem Studiu ob 17.00 o zmagovalcih in poražencih, predvsem pa o letošnjih filmih. Gostje: Robert Kuret, filmski kritik; Muanis Sinanović, filmski kritik; Tesa Drev Juh, filmska kritičarka.

Najbrž nikdar ne bom pozabil zelo pomembnega trenutka sredi našega družinskega vsakdanjika. Zelo pogosto smo vsi prišli domov skupaj, jaz iz vrtca, brata iz šole, oče in mama pa iz službe. Hiša je bila mrzla, na stolu obleke, ki so čakale na likanje, pred hišo premog, ki ga je bilo treba spraviti pod streho, in v vrečkah bodoča večerja, onadva pa sta se usedla in najprej popila kavo. Sredi kaosa vsega nujno pomembnega sta se usedla in v miru popila kavo, ki sta jo imela tako zelo rada. Imela sta svojo svatbo. Svatba se ne splača. Svatba je čista potrata časa in denarja. In vendar je svatba, ta prazni, potratni in nekoristni čas za veselje in praznovanje, nekaj, kar človek počne že od vedno. Človek praznuje, ker je to očitno nekaj, kar bolj potrebuje od debelejše denarnice, polnega hladilnika ali novejšega avtomobila. Nekaj, kar je bolj bistveno in bolj pomembno od vsega tega. Prav mogoče bi sicer bilo, da to počne zato, ker mu na ta način uspe vsaj za trenutek ubežati krutemu življenju in pozabiti na vsakdanje težave. Toda to bi bila preveč enostavna razlaga. Človek s praznovanjem vendar ne beži od svojega življenja, tudi se od njega ne odmika, temveč se prav zaradi njega k življenju vrača. Ker ga praznovanje spominja in ponovno ustvarja v to, kar on v resnici je. Ljubljenec in obdarovanec, namreč. Zato ima v življenju prednost pred tistim, kar je nujno, tisto, kar je pomembno. Zato v življenju bolj šteje tisto, kar nas osreči, kot tisto, kar nam doda ugled. In zato v življenju pridemo dlje, ko smo bolj počasni, ko imamo čas za tisto, kar srečamo ob poti. V življenju, pravim, ne v životarjenju. Nekoristno in potratno, zapravljivo in nespametno kot ljubezen je življenje v nebesih. Do njih je veliko poti. Nekatere dišijo po kavi, druge po mleku in piškotih, spet druge po narcisah in kraških travah, na vseh pa so otroci, lepe besede in sončni zahodi.

So vodili dirigenti Lio Kuokman, Tabita Berglund in Tito Ceccherini.V središču so trije dogodki: četrta koncerta iz ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in zlatega abonmaja Cankarjevega doma ter drugi koncert iz cikla Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije. Bili smo tudi na podelitvi Škerjančevih diplom, priznanj in nagrad, drugem koncertu iz cikla Mozartine in na koncertu samospevov Glasbene matice. Ob koncu napovedujemo še 8. Zimski festival in cikel V etru pesem, ki je nastal v sodelovanju z Glasbeno matico in programom Ars.

Strnili smo nekaj misli o podelitvi zlatih globusov minuli konec tedna, na kateri sta slavila Brutalist in Emilia Pérez. Napovedujemo celovečerni dokumentarec o zgodovini slovenskega eksperimentalnega filma, Ali je bilo kaj avantgardnega? režiserjev Matevža Jermana in Jurija Medena, ki v prihodnjih dneh prihaja v distribucijo. Z aktualnega kinosporeda ocenjujemo danski zaporniški triler Paznica in češko animacijo Na polno!.

Na kitajsko dojemanje časa, predvsem v preteklosti, sta imeli največ vpliva tradiciji konfucionizma in daoizma. Sta podlaga za razumevanje časa, ki si ga lahko predstavljamo kot vrtečo se ploščo, zanj pa je pomembna dinamika večnih premen … Konfucij, kot napreden mislec svojega časa, je bil zazrt v zlato dobo pradavnine, dobo preteklosti in ne v zamišljene ideale ali iluzije o prihodnosti. Zlati vek klasičnega obdobja je pomenil osrednji del idealne družbe in narave. Daoistična šola je razumela svet, vesolje in vsa bitja, kot nekaj neskončnega, kar nima ne začetka in ne konca, vse je v večnem krogotoku časa - tudi kozmos ne more biti ustvarjen kar naenkrat -, neprestano se ustvarja in neprestano umira. Gostja: prof. dr. Jana S. Rošker, Filozofska fakulteta v Ljubljani  foto: wikipedia

Slovenski raziskovalni inštitut SLORI v Trstu je slovenska ustanova v Italiji, ki se že pet desetletij profesionalno ukvarja s slovensko narodno skupnostjo. Točneje z raziskovanjem, preučevanjem in spremljanjem stanja ter sprememb na področju etničnih, družbenih in razvojnih vprašanj, ki zadevajo skupnost. Prav tako raziskuje tudi njene družbeno-zgodovinske, pravne in etnično-jezikovne značilnosti, pa tudi vse družbene odnose, ki izhajajo iz umeščenosti skupnosti v italijanski, čezmejni in širši evropski prostor. Ob jubileju so pripravili slovesnost, ki so jo poimenovali »Zrcalo sedanjosti, vizija prihodnosti«. Uvodni del so posvetili prvemu ravnatelju Karlu Šiskoviču. Premierno so predvajali tudi kratko različico dokumentarnega filma o identiteti mladih Slovencev v Italiji. Podpredsednik vlade, minister Matej Arčon je predsednici SLORI-ja dr. Sari Brezigar ob tem vročil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Tokrat v središče pozornosti postavljamo blišč iz sveta glasbe z zahoda – pred nami je namreč podelitev prestižne nagrade gremi. Med nominirance se je namreč tudi letos uvrstil kitarist Mak Grgić. V nadaljevanju oddaje se bomo posvetili še baletoma Don Kihot in Plameni Pariza, v Mariboru je potekal tudi 1. koncert 12. cikla Carpe artem, cikel FKK Slovenske filharmonije pa je na 2. koncertu sezone gostil nizozemskega dirigenta in violinista iz Japonske. Odšli smo tudi na Zlati abonma in prisluhnili Simfoničnemu orkestru iz Antwerpna, Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper letos praznuje 60 let svojega delovanja, v sosednjem Trstu pa je bila prva operna premiera – Verdijeva Traviata.

Predstavljamo več koncertov, začeli bomo z domačimi orkestri. Novo sezono je s prvim koncertom cikla Kromatika začel Simfonični orkester RTV Slovenija, Slovenska filharmonija pa je pripravila drugi koncert cikla Vokalni inštrumentalni program. V Cankarjevem domu so v abonmaju za zlati abonma gostovali Bamberški simfoniki, solist je bil odlični ruski pianist Daniil Trifonov. V okviru festivala Cellofest sta za srebrni abonma nastopila večkrat nagrajena madžarska umetnika, violončelist Istvan Várdai in pianist Zoltan Féjervari. V nadaljevanju poročamo še o koncertu ansambla Dissonance, ki je potekal v dvorani Društva slovenskih skladateljev in na katerem so med drugim zvenela dela slovenskih skladateljev mlajše generacije in o prvem koncertu nove sezone Celjskega godalnega orkestra.

"Kaj bomo jedli jutri, nimam niti najmanjšega pojma!" je rekla vdova Wang svojemu najstarejšemu sinu, ko je nekega jutra odšel iskat delo. »O, bogovi bodo poskrbeli. Nekje bom našel nekaj novcev,« je odgovoril mladenič in poskušal govoriti veselo, čeprav v srcu tudi sam ni imel niti najmanjše ideje, v katero smer bi se obrnil. Pa so bogovi res poskrbeli za to družino? Prisluhni kitajski pravljici. The Project Gutenberg eBook of A Chinese Wonder Book, Norman Hinsdale Pitman, June 24, 2006 Produced by Juliet Sutherland, David Garcia and the Online Distributed Proofreading Team at http://www.pgdp.net, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Ime tedna je postal Brest Lenarčič, letošnji zlati maturant Šolskega centra Rogaška Slatina, ki je na prvi mednarodni olimpijadi v umetni inteligenci za srednješolce osvojil zlato medaljo. Najboljši je bil med 90 tekmovalci iz 25 držav, ki so se pomerili v poznavanju osnovnih principov delovanja umetne inteligence, etičnih vprašanj, ki jih odpira nova tehnologija.Kandidata sta bila še: Anže Albreht, ustanovitelj Zavoda Reševalni pas, kjer so v 10 letih ozaveščanja korenito spremenili vedenje voznikov v primeru zastojev in prometnih nesreč. Na njihovo pobudo se v Sloveniji obetajo višje kazni za voznike, ki ne vzpostavijo reševalnega pasu ali ga izkoriščajo za vožnjo mimo ustavljenih vozil ter vozilom na nujni vožnji preprečujejo izvedbo nujnih nalog za reševanje življenja. Helena Koder, scenaristka in režiserka, ki so ji za knjigo Krošnja z neznanimi sadeži podelili Rožančevo nagrado za najboljše esejistično delo. Nagrajenka v svojem knjižnem prvencu razmišlja o umetnosti z veliko in malo začetnico, o Umetnosti, ki je včasih visoka, težko dostopna gora, a tudi o umetnosti življenja, ki ni nič manj pomembna. Foto: Šolski center Rogaška Slatina

Naša reprezentanca je paraolimpijske igre v Parizu končala z dvema kolajnama. Zlati strelca Frančka Gorazda Tirška, ki so ga danes sprejeli v domovini, sta lokostrelca Živa Lavrinc in Dejan Fabčič dodala bronasto. Druge teme: - Del koalicijskih poslancev na seji o Romih opoziciji očita nabiranje političnega kapitala na račun negativnih čustev - Rošada v ukrajinski vladi v pričakovanju boljših pogajanj za dobavo zahodnega orožja - Ob očitkih vnovičnega ruskega vpletanja v ameriške predsedniške volitve prijeli dva človeka

Najbrž nikdar ne bom pozabil zelo pomembnega trenutka sredi našega družinskega vsakdanjika. Zelo pogosto smo vsi prišli domov skupaj, jaz iz vrtca, brata iz šole, oče in mama pa iz službe. Hiša je bila mrzla, na stolu obleke, ki so čakale na likanje, pred hišo premog, ki ga je bilo treba spraviti pod streho, in v vrečkah bodoča večerja, onadva pa sta se usedla in najprej popila kavo. Sredi kaosa vsega nujno pomembnega sta se usedla in v miru popila kavo, ki sta jo imela tako zelo rada. Imela sta svojo svatbo. Svatba se ne splača. Svatba je popolna potrata časa in denarja. In vendar je svatba, ta prazni, potratni in nekoristni čas za veselje in praznovanje, nekaj, kar človek izbira že od nekdaj. Človek praznuje, ker je to očitno nekaj, kar potrebuje bolj od debelejše denarnice, polnega hladilnika ali novejšega avtomobila. Nekaj, kar je bolj bistveno in pomembnejše od vsega tega. Prav mogoče bi sicer bilo, da to počne zato, ker mu tako uspe vsaj za hip ubežati krutemu življenju in pozabiti na vsakdanje težave. Toda to bi bila preveč preprosta razlaga. Človek s praznovanjem vendar ne beži od svojega življenja, se ne odmika od njega, temveč se prav zaradi njega k življenju vrača. Ker ga praznovanje spominja in znova ustvarja v to, kar v resnici je. Ljubljenec in obdarovanec namreč. Zato ima v življenju prednost pred tistim, kar je nujno, tisto, kar je pomembno. Zato v življenju bolj šteje tisto, kar nas osreči, kot tisto, kar nam da ugled. In zato v življenju pridemo dlje, ko smo počasnejši, ko imamo čas za tisto, kar srečamo ob poti. V življenju, pravim, ne v životarjenju. Nekoristno in potratno, zapravljivo in nespametno kot ljubezen je življenje v nebesih. Do njih je veliko poti. Nekatere dišijo po kavi, druge po mleku in piškotih, spet tretje po narcisah in kraških travah, na vseh pa so otroci, lepe besede in sončni zahodi.

Hrvaški gasilci se pri gašenju srečujejo s še eno nadlogo, z droni, ki resno ovirajo gašenje. Poletje pomeni tudi nekaj zatišja na političnem prizorišču. Hrvaška je imela kar pestro volilno pomlad, s koncem tega tedna pa tudi poslanci odhajajo na počitnice. No jeseni se ne bodo vrnili v svoje klopi na Trgu Svetega Marka, selijo se na drugo lokacijo. Zakaj? Filozofska fakulteta je poskrbela za razburjenje z napovedjo novega študija, ki bi se ukvarjal s spolno identiteto. Zlati hrvaški mladenič Mate Rimac, ki je uspel s svojimi elektičnimi avtomobili in sodelovanjem z drugimi prestižnimi avtomobilskimi giganti, je nedavno doživel manjši fiasko na predstavitvi svojega velikega projekta robotaksijev, za katerega je dobil precej evropskega denarja. Kaj je šlo narobe?

Pretekli teden je minil v znamenju konca koncertne sezone. Bliža se poletje in v ponedeljek smo že vstopili v enega poletnih festivalov, saj je na Kongresnem trgu v Ljubljani potekal otvoritveni koncert festivala Imago Sloveniae. Katere koncerte bo letos ponudil v poslušanje in kje bodo potekali, ob koncu oddaje, še prej postavimo piko na i nekaterim abonmajem sezone v iztekanju. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so se končali Zlati abonma s koncertom Praške filharmonije, abonma Veličastni s sodobno plesno predstavo Vezi duš in abonma Kromatika z dirigentom Jascho von der Goltzem in solistoma Matjažem Bogatajem in Marušo Turjak Bogataj. Tam je zapel še Partizanski pevski zbor, Zbor in Orkester Slovenske filharmonije pa sta s koncertom Za dušo v Slovenski filharmoniji sklenila abonma VIP – Vokalno-instrumentalni program. Poleg tega so te dni v Društvu slovenskih skladateljev podelili naše najvišje strokovno priznanje za skladatelje – Kozinovo nagrado, ki jo je letos prejel Ambrož Čopi.

V Slovenski hiši v Buenos Airesu so praznovali zlati jubilej cerkve Marije Pomagaj (več nam je na začetku oddaje povedala članica pastoralnega sveta Nevenka Godec) in pripravili osrednjo Spominsko proslavo (več nam je povedal režiser akademije Dominik Oblak [13:22]). Govorili smo še fotografskem natečaju Moj košček Slovenije (gostji Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in vodja projekta Polona Avanzo [26:30]) in strokovni konferenci slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov (predstavila jo je generalna sekretarka Svetovnega slovenskega kongresa Sonja Avguštin Čampa [37:26]).

Sonce se je Severi Gjurin medilo dolgo. V garsonjeri v ljubljanskih Mostah je vzšlo šele, ko se je pravzaprav že umaknilo. In zazibalo v še bolj trden spanec. Zlati vlak pa včasih tudi dobesedno pripelje čez daljave.

Slovaki si pripovedujejo pravljico o prevzetni deklici, ki je vihala nos nad drugimi, imela se je za nekaj več. Odklanjala je običajne ženine, ker niso bili dovolj bogati, a ko je dobila dovolj premožnega, se je izkazalo, da je navaden kruh vreden več kot zlat hlebec. Zbirka Zlata ptica, Pravljice, Kristina Brenkova, Mladinska knjiga Založba d.d., Ljubljana, 2011, bere Nataša Holy

Poročali smo o spremembah na področju urgentnih centrov, načrtih za izgradnjo mednarodnega logističnega centra v Beltincih, okoljskih vprašanjih povezanih s kompostarno Ceršak, nagradi Zlati kamen, ki jo je za razvoj prejela Mestna občina Murska Sobota, zmanjšanju števila parkirišč po rekonstrukciji ceste na Vršič, zahtevah za ureditev prometnih razmer v občini Vojnik in razpravi o medvrstniškem nasilju v Celju.

V petek, 15. marca je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal koncert v okviru cikla Zlati abonma. Občinstvu se je predstavil Simfonični orkester mesta Birmingham pod vodstvom novega glavnega direktorja in umetniškega svetovalca orkestra, Kazukija Yamade. Z orkestrom je nastopila pianistka Alice Sara Ott. Prejšnji teden sta zaznamovala še dva odlična zborovska večera – petkov koncert Dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in izvedba Pasijona po Janezu, ki jo je pripravila Glasbena matica Ljubljana.

Nekdanji košarkar Goran Dragić s svojo ekipo zavzeto pripravlja dobrodelni dogodek, ki ga je naznanil v začetku letošnjega leta. Na tem se bodo v prijateljskem duhu pomerili številni košarkarski zvezdniki iz lige NBA. Zlati kapetan slovenske reprezentance bo del zbranih sredstev, iz naslova prodanih vstopnic, namenil svoji fundaciji preko katere obnavlja košarkarska igrišča po Sloveniji, večji del pa programu Botrstvo v športu, kjer je kot ambasador nasledil kolesarskega zvezdnika Primoža Rogliča.

Grški filozof Aristotel je verjetno najbolj poznan prav po svoji misli o zlati sredini, ki se navezuje na vprašanje vrline oziroma človekove odlike. Verjel je namreč, da prav delovanje v skladu z moralnimi krepostmi človeka osrečuje in ga dela vedno boljšega, kreposti pa so po njegovem mnenju neka srednja mera med dvema skrajnostma oziroma slabostma, ki se jima moramo izogibati. V svojem delu z naslovom Nikomahova etika je tako večkrat opozoril, da se moramo pri ravnanju držati zlate sredine, to je ravno pravšnje mere, saj »vrline propadejo tako zaradi pomanjkanja kakor zaradi pretiravanja«. Podobno se dogaja pri vsakdanjih rečeh, kot sta na primer telesna vadba in primerna prehrana: telesne moči nam namreč izčrpa tako pretiravanje v vadbi kot opuščanje vadbe. Enako je z zdravjem: »Čezmerno uživanje ali pa pomanjkanje pijače in hrane nam zdravje uničujeta, zmerna količina pa ga ustvarja, krepi in ohranja.« Po Aristotelovem mnenju moramo tudi v primeru moralnih kreposti ohranjati neko srednjo mero med preveč in premalo, med pretiravanjem in umanjkanjem – takole pravi, ko komentira vrlino poguma: »Kdor pred vsem beži, kdor se vsega boji in se ničemur ne upre, postane strahopetec, kdor pa se ničesar ne boji in drvi v vsako nevarnost, postane vihrav predrzneš.« Pravilno bo torej ravnal tisti, ki bo ravno prav pogumen in se bo uprl svojim strahovom, a ne za vsako ceno. Da bi torej živeli dobro, moramo vselej izbrati tisto vmes med preveč in premalo, saj vrline ohranja prav srednja mera. Vendar pa nadalje Aristotel poudarja, da ta sredina ni za vse enaka – ravno nasprotno: odvisna je od vsakega posameznika, zato je ne moremo določiti vnaprej, ampak mora vsakdo presojati zase. Tudi tukaj Aristotel povleče vzporednice s hrano: nekomu je lahko določena količina hrane preveč, nekomu drugemu pa je ista količina zlahka premalo. Kakor torej v telesnih potrebah presojamo v skladu s potrebami, moramo podobno ravnati tudi v primeru vrlin in jih prilagajati vsaki posamezni situaciji – iskati moramo torej »sredino glede na sebe«, da pa bi to lahko storili, se moramo seveda zelo dobro poznati. Aristotel zato poudarja, da »ni lahka stvar biti kreposten. Zakaj če hočemo v vsakem primeru zadeti sredino, je potreben precejšen napor; saj tudi sredine kroga ne zadene kdor si bodi, ampak le, kdor je tega vešč.«

Ponoči so v Los Angelesu podelili zlate globuse najboljšim televizijskim in filmskim ustvarjalcem prejšnjega leta. Pet zlatih globusov je dobil biografski film Oppenheimer o ameriškem fiziku znanem kot očetu jedrske bombe. Film je režiral britanski režiser Christopher Nolan. Po dve zmagi sta prejela filma Anatomija padca in Nesrečna bitja, nagrado za najboljšo igralko pa je kot prva v zgodovini globusov dobila domorodka Lily Gladstone – nastopila je v filmu Morilci cvetne lune Martina Scorseseja. Med televizijskimi serijami je blestela serija Nasledstvo. V nadaljevanju oddaje boste slišali pogovor s Petrom Koštrunom, ki trenutno razstavlja v galeriji Photon, prelistali pa smo tudi sveženj otroških in mladinskih knjižnih novosti.

Alpske smučarke se bodo na jubilejni 60. Zlati lisici pomerile še v slalomu, na katerem na višje uvrstitve računajo tudi v slovenskem taboru. Ob domači tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju podrobneje še o zaključku novoletne skakalne turneje, ki se je končala v Bischofshofnu.

Ob zaostrovanju razmer na izraelsko-libanonski meji se v mednarodni javnosti krepijo strahovi pred razširitvijo konflikta. Izraelski minister Benny Gantz opozarja, da se čas za diplomatsko rešitev spora med pripadniki libanonskega gibanja Hezbolah in Izraelom izteka. Dodal je, da bo izraelska vojska, če bo Hezbolah nadaljeval obstreljevanje severa Izraela, prisiljena odstraniti njegove pripadnike z meje. Izraelska vojska je po vdorih v severni in južni del Gaze kopensko ofenzivo razširila tudi na osrednji del enklave. Preostale novice: Slovenija prejela več kot pol milijarde evrov iz evropskega sklada za okrevanje. V Tuševih trgovinah bodo v soboto stavkali. Snežni kontrolor prižgal zeleno luč Zlati lisici v Kranjski Gori.

Mesec se pošali z ježkom … Pripoveduje: Boris Kralj. Napisal: Anto Gardaš. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.

⏰ Driiiiing! Tu jeeeee! Ja, prejšnji teden ni šlo, lovimo se, ampak še dobro, da nisva zamudila tega tedna. In teh dveh krogov. In včeraj. Ker... Uuuuu! In, ja, Ofsajd je prej prišel kot menjava trenerja. Ne samo v Ljudskem vrtu, haha.

Jane Kavčič je bil slovenski filmski režiser, ki se je rodil pred stotimi leti. V marsičem je oral ledino slovenskega filma. Študiral je arhitekturo, vendar je študij prekinil zaradi vojne. Po osvoboditvi je najprej delal kot scenarist, potem pa kot režiser tako pri filmu kot televiziji in radiu. Pisal je radijske igre in, kot pripoveduje v intervjuju z Ingrid Kovač Brus leta 2000, je realiziral takrat tudi žanrske filme, na primer kriminalke in znanstvene fantastike. Skupaj z Jožetom Galetom pa je bil najizrazitejši avtor slovenskih mladinskih filmov, pa naj tu omenimo vsaj Srečo na vrvici in Učna leta izumitelja polža. Leta 2005 je Jane Kavčič prejel od predsednika Janeza Drnovška odlikovanje Zlati red za zasluge.

Junaški vitez Karman se želi poročiti s princeso Danico, hčerko agresivnega morskega kralja Solimandra. Ta bo dal svojo hčerko v zakon tistemu snubcu, ki mu bo prinesel zlati rog s čela gorskega kralja Zlatoroga. Viteza Karmana čaka težka in nevarna pot do prave ljubezni. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Mirjana Macura Vitez Karman – Robert Prebil Princesa Danica, Žerjav – Polona Juh Gorski kralj Zlatorog – Miha Baloh Gorska kraljica Rosana – Milena Grm Morski kralj Solimander – Andrej Kurent Konj Šarec – Branko Završan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1997.

Petindvajsetega junija 2023 je uprizoritev Vse sijajne stvari Duncana Macmillana v režiji Nataše Barbare Gračner in izvedbi dramskega igralca Uroša Fürsta ter v produkciji ljubljanske Drame prejela nagrado zlati lev na 24. Mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu. V utemeljitvi nagrade so zapisali, da je Uroš Fürst "v interaktivni igri številk in spominov na najpomembnejše trenutke življenja brez patetike spregovoril o depresiji, eni najpogostejših sodobnih duševnih bolezni". Predstava Vse sijajne stvari ruši meje, predsodke in kaže, kako in kje iskati pomoč. Fürst govori o duševnem zdravju in težavah, hkrati pa vključi v predstavo publiko in s tem spremeni pogled na duševne bolezni. Pokaže, kako morejo navidez banalne stvari, kot so ples, sladoled ali palačinke, spremeniti percepcijo gledalca. S svojo izvedbo Macmillanovega besedila je Uroš Fürst publiki podaril dobro predstavo, hkrati pa tudi vero v boljši jutri. O predstavi Vse sijajne stvari se z Urošem Fürstom pogovarja Tadeja Krečič. Foto: Peter Uhan

Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapijaZlati standard za zdravljenje krčnih žil oziroma kronične venske bolezni in popuščanja so v zadnjih desetih letih postali minimalno invazivni in tako rekoč neboleči endovenski posegi. Zdravnik skozi luknjico v prizadeto veno uvede posebno žičko in žilo zapre. »Pacient lahko še isti dan z majhnim obližem na nogi odide domov,« pravi asist. dr. Matjaž Vrtovec iz Kliničnega centra v Ljubljani. Dodaja, da nekaterim ni treba nositi niti kompresijskih nogavic. V Ultrazvoku nadaljujemo temo o krčnih žilah; tokrat podrobneje o diagnostiki in zdravljenju. Pripravlja Iztok Konc. Foto: PublicDomain/ WikimediaCommons

Zjutraj sem »pozdravil« čebele. Dopoldne sem pazil na otroka, potem sem trpel pri računalniku; proti večeru sem čebelaril. Čebelje zalege so polne – nimam več panjev. S travnika moram prinesti material. Ampak kako? Jutri se vrne sin s potovanja. Z njim se moram zmeniti. Če ves dan nimam časa za trenutek »molitve«, mi nekaj manjka. Zdaj razumem potrebo po molitvi; posebno pri starejših. Moja zbranost in naravnanost v preseganje je mentalno enaka molitvi. Breme dneva prepustiš Bogu, izročiš se v njegovo varstvo, prepustiš se njegovi volji. Breme preložiš. Mens preneha »oddajati« – skrbeti za to in ono – in si na voljo za sprejemanje božjega miru, blagoslova iz nebes. Duh se spočije. Dokler ne moreš izklopiti oddajnika, razbremenitev in počitek nista mogoča. Vse to mi je znano še iz časov, ko sem prebiral portugalskega jezuita Narcisa Iralo. Irala je bil misijonar na Kitajskem in potem v Braziliji; tam se je posvetil poučevanju, kako živeti sedanjost. S svojimi predavanji je potoval po svetu. Znana je njegova knjiga Umski in čustveni nadzor. On mi je dal prve nauke o mentalnem nadzoru. Tedaj so bili zame hudi časi, bil sem čisto brez nadzora. Mentalni metabolizem je bil iztirjen. Pa bi duhovni voditelji morali kaj vedeti o tem. Tedaj, ko sem bil star od 20 do 30 let, sem kolovratil – v najboljših letih svojega življenja, ki pa so bila najslabša. Irala je trdil, da raztresenost pri molitvi pomeni zapustiti Boga in ga nadomestiti z drugimi bitji, pomeni izbrati nič namesto Neskončnosti. Ker smo kot droben pesek v primeri z neizmernostjo Boga, ali nas ne bo upravičeno zavrnil, če bomo skoparili še z molitvijo? Obeta se lep dan, megla se je dvignila, moral bom v vas po opravkih ... Ko se je sonce nagibalo k obzorju, me je prijelo, da bi poiskal preprogo – in se spustil na kolena. Zlati žarki so pogledali skozi steklena vrata – prav v kot nad dnevno posteljo. Zlate misli so vzletele v neskončnost, v daljave brez konca. Reka je bila, kot da bi molil! Duša usmerjena v preseganje. Mislim, da je mentalna drža res enaka kot pri molitvi. Ko zvečer, po navadi v postelji, molim po obrazcih (otroške molitve), vidim, da je duševna naravnanost prav taka. In vem, po Narcisu Irali, da je ta drža sprejemanje. Ko odklopimo umski oddajnik; to pa nam ne uspe vedno. Sprejemanje je pravzaprav vdanost v »božjo voljo«, prepustiti se delovanju, korakom Taa, nebesom. Odreči se kakršni koli posebni želji, iskati nirvano. Bistveno je isto razpoloženje: preseči osebne skrbi, iskati počitek v daljni neskončnosti. V Bogu. Molitev je temeljni počitek v vsakdanjosti. Čim starejši sem, bolj ga potrebujem in iščem. Bog ve, če ljubi Bog kaj ve za to. Naša duševnost pa diha oddajam–sprejemam: Narciso Irala, znova bi ga moral brati in preveriti, ali nisem v zmoti.

Koncert za zlati abonma s Kraljevim škotskim nacionalnim orkestrom ter koncert Orkestra Slovenske filharmonije za abonma SMS, na katerem je nastopil francoski pianist Jean Efflam Bavouzet, sta bila dogodka, ki sta zaznamovala pretekli teden in ju izpostavljamo v oddaji. V nadaljevanju ocenjujemo še koncert solistov ljubljanske Akademije za glasbo ter letni koncert zborov in orkestrov Zavoda sv. Stanislava. Napovedujemo tudi festival Jazz Cerkno in skladateljsko tribuno Rostrum, ki letos poteka v Haagu na Nizozemskem.

Doc. Rok Žnidaršič je letošnjega januarja prevzel novo funkcijo – postal je podžupan Ljubljane in prvi mestni urbanist. Priznani 46-letni arhitekt je za svoje delo prejel že več nagrad in priznanj, med njimi je Plečnikova nagrada in medalja, Evropska nagrada za urbani javni prostor, priznanje Maks Fabiani, Zlati svinčnik, German design Award, nagrada Brumen. Prve nagrade je s soavtorji osvojil tudi na javnih natečajih, od katerih je večina realiziranih. S soavtorji je realiziral ureditve javnih odprtih prostorov v Ljubljani – denimo mestni park Rakova Jelša, območje Koseškega bajerja, Špice, Gosposvetske, Čopove, Mesarski most, tudi v Mariboru, Podgorici in Beogradu. Je avtor mnogih razstav o arhitekturi. Njegovi prispevki so bili objavljeni v slovenskih in tujih publikacijah. Leta 2010 je ustanovil arhitekturni atelje Medprostor in s sodelavci letos prejel Nagrado Prešernovega sklada za dosežke v preteklih treh letih. In kot je zapisala komisija v obrazložitvi nagrade – »V svojih delih atelje izraža odličnost na različnih arhitekturnih nivojih: načrtujejo enodružinske hiše, izobraževalne ustanove, javne stavbe, javni prostor itd. Tako ne preseneča, da so tudi trije izstopajoči projekti zadnjih treh let – Športna dvorana Vižmarje Brod, lesena hiša Hribljane ter nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji – kljub raznolikim kontekstualnim pogojem, tipu naročnika kot tudi višini sredstev, vsi izvedeni z najvišjo mero odličnosti. Z Rokom Žnidaršičem se je v tokratnem Intervjuju pogovarjala avtorica oddaje in voditeljica Liana Buršič

Balladero – Neon srce. Novi album, še vedno pop in vse okoli njega, še vedno iskren ... V živo na Valu 202. Na našem YouTube kanalu: Najina Marelice Ukradla si mi srce Verjet Zlati časi  

V marčevskem znanstvenem pregledu je v središču naše pozornosti tema, ki v negotovost postavlja številne znanstvenike. Tehnologije umetne inteligence presenečajo s svojimi zmogljivostmi. Program ChatGPT je zmožen na podlagi uporabnikovega vprašanja ali trditve avtomatsko generirati smiseln odgovor. Znanje, ki si ga je program nabral prek strojnega učenja, pretvarja v preproste odgovore, daljše tekste, eseje ali celo povzetke znanstvenih tekstov. Preverimo tudi izplen konference o vodi, ki so jo po dolgem času organizirali Združeni narodi. Spoznamo prejemnike nekaterih nagrad, ki so jih v znanosti podelili v prvem pomladnem mesecu, in rezultate, ki jih je pokazala nova analiza odpadnih voda pri nas. Na tujem pogledujemo k japonskim znanstvenikom in odkritju na asteroidu Ryugu in preverjamo, kako lahko streznimo pijane miši. Gost v studiu prof. dr. Blaž Zupan, Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani Zapiski ChatGPT; Stefanovi dnevi in prejemniki Zlatega znaka;  Jesenkove nagrade na Biotehniški Fakulteti; nova konferenca Združenih narodov o vodi; asteroid Ryugu; koktajl za povrnitev treznosti. 

Poslušamo Schuberta, in sicer koncert iz cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je novembra 2022 nastopil klavirski trio Aurum. "Zlati" trio je za svoj nastop izbral Schubertov Klavirski trio št. 1 v B-duru, op. 99, D. 898, izvedle pa so ga pianistka Meta Kokošinek, ki je študentka Tomaža Petrača, violinistka Rebeka Kotar - študentka Volodje Balžalorskega in violončelistka Neža Verstovšek, njena mentorica je Karmen Pečar Koritnik.

Osamosvojitelji po skoraj 30 letih le sprejeli odlikovanja Zlati častni znak svobode.Milan Krek ministru Loredanu: Čas je, da odidete!Državni svet še brez predsednika, nov poskus bo spet v ponedeljek.Golob Bruselj pozval k odločnejšim energetskim ukrepom, pohvalil je enotnost v obsodbi ruske agresije.Evroposlanci v luči korupcijske afere razrešili podpredsednico parlamenta Kaili.Se bodo ministri pristojni za energetiko vendarle dogovorili o omejitvi cen zemeljskega plina v EU?Civilna iniciativa hribovskih in gorskih kmetov od predsednika vlade zahteva spremembo Strateškega načrta Skupne kmetijske politike.Svetovno nogometno prvenstvo: Hrvaška in Argentina drevi za prvo finalno vstopnico.Vreme: Na severu sonce, drugod večinoma oblačno.

V tedenskem pregledu glasbenih dogodkov nas tokrat čakajo prispevki s petih koncertov. Obiskali smo koncert cikla Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na katerem je kot solist nastopil violončelist Thomas Carroll. Ta koncert je bil obenem tudi del Cellofesta v okviru katerega je potekal tudi koncert orkestra mladih violončelistov, poleg tega pa bomo nekaj besed namenili tudi cikloma Cankarjevega doma. Na koncertu za Zlati abonma je nastopila zasedba Il Pomo d'Oro s solisti, na koncertu za Srebrni abonma pa violončelist Julian Stekel s pianistom Paulom Riviniusom. Oddajo bomo sklenili z mladimi glasbeniki, in sicer s koncertom cikla Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske, na katerem sta nastopila violistka Patricija Malovrh Mlačnik ter trio Setsuna.

Nočni program, ki ga pripravljamo v studiu RA KP bo glasbeno naravnan. V studio prihaja Platana, ena bolj prepoznavnih obalnih zasedb, ki je nastala poleti leta 1972. Ustanovila sta jo Armando Baruca in Vili Bertok v Koštaboni. Všečnost in neizmerna energija številnih članov zasedbe, sedemintrideset se jih je skozi leta izmenjalo, sta tista dejavnika, ki sta botrovala dejstvu, da je bila Platana v naslednjih petdesetih letih nepogrešljiva na plesih in šagrah v obmorskih krajih in vaseh. Ob zlatem jubileju aktualna zasedba Platane, Armando Baruca, Adriano Baruca, Ervin Može in Marino Marinac, napoveduje veličastni koncert z naslovom Zlati časi. Ta se bo zgodil na velikem odru dvorane OŠ Koper, 5. novembra 2022, ob 20. uri. Nocoj pa Platana z nami v prvi uri nočnega programa RA SLO …

Pisatelj Florjan Lipuš je prejel veliki zlati častni znak avstrijske dežele Koroške. Deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser je ob izročitvi odlikovanja na sedežu deželne vlade v Celovcu dejal, da je Lipuš eden najpomembnejših predstavnikov slovenske književnosti tako na avstrijskem Koroškem kot v Avstriji.

Letos, ko bo 4. novembra minilo natanko 100 let od takrat, ko je Howard Carter odkril grobnico z ostalinami zadnjega faraona iz svoje kraljeve družine, mumijo Tutankamona z zlato posmrtno masko, se bomo verjetno spomnili, da sta leta 1846 v Ljubljano prispela mumija in krokodil, namenjena takratnemu Deželnemu muzeju. Mumija svečenika iz 7. stoletja pred našim štetjem tako velja za edini pri nas hranjen skelet človeškega telesa, ki je hkrati eden izmed materialnih spominov na nekdanjo cvetočo civilizacijo ob Nilu, kateri je pripadal tudi mlad faraon, pokopan v Dolini kraljev, ki je vladal v pozni Osemnajsti dinastiji. Zaradi zlate maske, ki jo hranijo v Egipčanskem muzeju v Kairu je Tutankamon tudi eden izmed pomembnih simbolov Starega Egipta. Letošnje leto bo maska, tako kot mnoge druge zakladne najdbe in artefakti, ki pripadajo grobni komori, v kateri so našli Tutankamonovo zadnje počivališče, prenesena v nov, največji arheološki muzej na svetu, v Veliki egipčanski muzej v Kairu, ki ga odpirajo jeseni. Nekaj utrinkov iz zgodovine staroegipčanske kulture in drugih drobcih starodavne dežele, ki so jih v današnjo Slovenijo v preteklosti prinesli popotniki, trgovci, diplomati, misijonarji, avanturisti, raziskovalci in znanstveniki, velikokrat pa se znajdejo tudi na razstavah v naših muzejih, bo osvetlil arheolog iz Slovenskega etnografskega muzeja, dr. Marko Frelih. Z njim se je pogovarjala Magda Tušar. foto: pixabay

Najbrž nikdar ne bom pozabil zelo pomembnega trenutka sredi našega družinskega vsakdanjika. Zelo pogosto smo vsi prišli domov skupaj, jaz iz vrtca, brata iz šole, oče in mama pa iz službe. Hiša je bila mrzla, na stolu obleke, ki so čakale na likanje, pred hišo premog, ki ga je bilo treba spraviti pod streho, in v vrečkah bodoča večerja, onadva pa sta se usedla in najprej popila kavo. Sredi kaosa vsega nujno pomembnega sta se usedla in v miru popila kavo, ki sta jo imela tako zelo rada. Imela sta svojo svatbo. Svatba se ne izplača. Svatba je čista potrata časa in denarja. In vendar je svatba, ta prazni, potratni in nekoristni čas za veselje in praznovanje, nekaj, kar človek počne že od vedno. Človek praznuje, ker je to očitno nekaj, kar bolj potrebuje od debelejše denarnice, polnega hladilnika ali novejšega avtomobila. Nekaj, kar je bolj bistveno in bolj pomembno od vsega tega. Prav mogoče bi sicer bilo, da to počne zato, ker mu na ta način uspe vsaj za trenutek ubežati krutemu življenju in pozabiti na vsakdanje težave. Toda to bi bila preveč enostavna razlaga. Človek s praznovanjem vendar ne beži od svojega življenja, tudi se od njega ne odmika, temveč se prav zaradi njega k življenju vrača. Ker ga praznovanje spominja in spet ustvarja v to, kar on v resnici je. Ljubljenec in obdarovanec, namreč. Zato ima v življenju prednost pred tistim, kar je nujno, tisto, kar je pomembno. Zato v življenju bolj šteje tisto, kar nas osreči, kot tisto, kar nam doda ugled. In zato v življenju pridemo dlje, ko smo bolj počasni, ko imamo čas za tisto, kar srečamo ob poti. V življenju, pravim, ne v životarjenju. Nekoristno in potratno, zapravljivo in nespametno kot ljubezen je življenje v nebesih. Do njih je veliko poti. Nekatere dišijo po kavi, druge po mleku in piškotih, spet druge po narcisah in kraških travah, na vseh pa so otroci, lepe besede in sončni zahodi.

V soboto, 19.marca, je v slovenskem misijonu v Sydneyu potekala prireditev ob 50.obletnici cerkve in predstavitvi knjige Zlati sveti Rafael v Merrylandsu. Prisluhnite odlomkom uradnega programa v dvorani. Čestitke ob jubileju!

V soboto, 19.marca, je v slovenskem misijonu v Sydneyu potekala prireditev ob 50.obletnici cerkve in predstavitvi knjige, napisana za ta jubilej- Zlati sveti Rafael v Merrylandsu. Prisluhnite odlomkam uradnega programa v dvorani. Čestitke vsem ob jubileju!

Pred podelitvijo zlatih globusov, podelitve, ki je tradicionalno odprla sezono filmskih nagrad, smo pregledali favorite. V luči množičnih odpovedi zvezdniških gostov in prenosa na televizijski mreži NBC pa razmišljamo tudi o tem, kakšno vrednost te nagrade sploh še imajo. Ocenjujemo nekatere izmed nominirancev; film, o katerem se zadnje tedne na družabnih omrežjih ogromno govori, politično satiro Ne glejte gor Adama McKaya, pa Sladičevo pico P. T. Andersona. Ugotavljamo tudi, ali šarm Wesa Andersona, čigar novi film Francoska depeša prihaja v kino, še deluje, ali se je že zdavnaj iztrošil, in predstavljamo cikel filmov Napad smeha! v Slovenski kinoteki, ki so ga zasnovali za lažje spoprijemanje z zapletenimi razmerami sodobnosti.

The ensemble Igor and Zlati zvoki will turn 30 next year. On the occasion of this venerable jubilee, in very uncertain times, we spoke with the leader of the ensemble Igor Podpečan, who is not only an active musician, but also a teacher, author of music and arrangements and sound engineer. - Ansambel Igor in Zlati zvoki bo naslednje leto dopolnil 30 let. Ob tem častitljivem jubileju v nadvse negotovih časih smo se pogovarjali z vodjo ansambla Igorjem Podpečanom, ki ni le aktiven glasbenik, temveč tudi učitelj, avtor glasbe in priredb ter tonski mojster.