Podcasts about skupno

Ob nadaljevanju izraelsko-iranskih napadov je vrh skupine G7 v Kanadi podprl judovsko državo in hkrati islamsko republiko označil za vir nestabilnosti na Bližnjem vzhodu. Skupno izjavo so sprejeli, potem ko je še pred današnjim koncem dvodnevnega zasedanja s prizorišča odvihral ameriški predsednik Donald Trump, češ da gre reševat konflikt. Drugi poudarki oddaje: - Ob nadaljevanju medsebojnih napadov izraelski premier Netanjahu omenja atentat na iranskega vrhovnega voditelja Hameneja. - Slovenija na lestvici konkurenčnosti ohranja 46-to mesto med 69-imi državami in s tem najnižjo uvrstitev v petih letih. - Pred novogoriškim Slovenskim narodnim gledališčem odprli nov amfiteater s skoraj 500 sedišči.

Letalsko nesrečo v mestu Ahmedabad na zahodu Indije je preživel najmanj en potnik, čeprav so sprva domnevali, da od 242-ih ljudi na krovu ni preživel nihče. Smrtne žrtve so sicer tudi med lokalnimi prebivalci, saj je letalo boeing družbe Air India strmoglavilo na naseljeno območje. Skupno naj bi bilo mrtvih več kot 290 ljudi. Gre za najhujšo letalsko nesrečo v tem desetletju, vzroke zanjo še preiskujejo. Indija je pretresena, prav tako Velika Britanija in Portugalska, od koder je večina umrlih potnikov. V oddaji tudi: - Ukrajina in Rusija tretjič ta teden izmenjali vojne ujetnike. - Pred poslanci tudi pokojninska reforma; ta po zagotovilih vlade odgovarja na izziv manjšanja števila delovno aktivnih. - Sistem marž ostaja nespremenjen, po novem bodo regulirane tudi cene goriva na avtocestah.

⏰ Driiiiiing! Ofsaaaajd 419! Nov teden in to kakšen vikend in kakšen finiš. Domžale ali Triglav? V četrtek Triglav, v nedeljo Domžale. Rumena družina se je, eee, nekako rešila, odrešila, obdržala po res bizarnih dodatnih kvalifikacijah. 1:3 in 1:4? Skupno 5:4? Dafaq? Res lep obisk v Kranju. Jaša bi ligo širil ... Približno par sekund, 12 bi še šlo, ampak format se nikakor ni obnesel. In, ja, da ne pozabim: Žiga Kos ima vedno prav, hahahah.

V okviru Evropske prestolnice kulture zgodovinarka in muzealka Kaja Širok pripravlja osrednjo razstavo, ki bo osvetlila dediščino svetovnih vojn, migracij, razdeljenih družin in različnih pogledov na skupno zgodovino čezmejnega goriškega prostora. Razstava z naslovom Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja, krajše EPIC, bo postavljena v nekdanjih skladiščih železniške postaje. Posebna vrednost razstave bodo tudi osebna pričevanja ljudi z obeh strani meje - Slovencev in Italijanov - ki zgodovino doživljajo različno. Kaja Širok, sicer predavateljica na Univerzi v Novi Gorici, se raziskovalno posveča ustni zgodovini, mejam in kolektivnemu spominu. V svoji knjigi Kalejdoskop goriške preteklosti je podrobno predstavila življenje na Goriškem v prvi polovici 20. stoletja. Pogovor s Kajo Širok, strokovno vodjo omenjene razstave, je pripravila Nataša Uršič.

Kadar naši kinematografi gostijo film, ki ga oglašujejo kot eno največjih azijskih uspešnic, je to po navadi žanrski izdelek, recimo epski film z borilnimi veščinami, kriminalka ali grozljivka. Seveda v Aziji snemajo tudi filme drugih žanrov, a zaradi kulturnih specifičnosti se komedije in drame v Evropi pogosto ne obnesejo ali pa veljajo za umetniške filme, ki pritegnejo le majhen krog občinstva. Ob omejeni distribuciji in brez večje promocije bo to sicer veljalo tudi za film Babičin sin, čeprav gre za mednarodno najuspešnejši tajski film vseh časov, ki je prebil kulturne meje po vsem svetu in sprožil tako viralne meme TikToka kot tudi resnične družbene spremembe. Babičin vnuk ima preprosto in univerzalno premiso. 78-letna Mengju si želi, da bi se njeni potomci bolje razumeli, in prepričana je, da bi bil velik grob na lepem pokopališču dober prostor za njihovo druženje po njeni smrti, pa si ga žal ne more privoščiti. Ko družina ugotovi, da ima Mengju raka v zadnjem stadiju, se njen leni vnuk M nekoliko oportunistično odloči, da bo, medtem ko pri šolanju pavzira, skrbel zanjo v upanju, da mu bo zapustila hišo. Ob pristnem druženju se sčasoma zbližata in M ugotovi, da sta nega babice in njena bližina vredni več kot kakršen koli denar. A zgodba še zdaleč ni tako naivna in preprosta, kot bi bilo mogoče sklepati po tej premisi. Režiser in scenarist sta jo razvijala več let in jo delno utemeljila na svojih izkušnjah in družinskih vezeh. Ob pomoči naturščkov v vlogi babice in vnuka sta ustvarila izredno univerzalno družinsko zgodbo, s katero se lahko marsikdo poistoveti. To se je tudi zgodilo. Potem ko je film postal uspešnica v domovini, je pritegnil množice tudi na Kitajskem, Filipinih in v Singapurju, nato pa še v Evropi in ZDA. Skupno naj bi si ga ogledalo več kot 10 milijonov ljudi. Pogosto so filmi iz oddaljenih kultur zanimivi zaradi drugačnosti v estetiki, zgodbi in načinu pripovedništva. Marsikateri film tako gledalcem ponudi prvi vpogled v drugo kulturo, nato pa je odvisno od posameznika, ali bo s to izkušnjo gradil močnejšo empatijo do nje ali pa le fetišiziral drugačnost. Vendar to ne velja za film Babičin sin, saj med prikazom družinskih odnosov, ki so hkrati ravno tako toksični in ljubeči kot pri nas, številne kulturne razlike popolnoma zbledijo. Vsi imamo v razširjenih družinah sorodnike, ki ne obiskujejo svojih ostarelih staršev, odkar so obogateli, pa take, ki so zakockali ves denar in pridejo samo po posojilo, in seveda tudi take, kot je M-jeva mati, ki so pripravljeni pomagati, a ob nočnih izmenah in pogostih nadomeščanjih v nizko plačanih službah tega preprosto ne zmorejo. Z demografskimi spremembami v večini sveta nastajajo vse starejše družbe z vse manjšimi razširjenimi družinami in to prinaša epidemijo osamljenosti, ki jo številni že občutijo. A medtem ko svet počasi drsi v to smer, nas lahko umetnost prebudi in pokaže drugo pot. In točno to se zgodi s filmom Babičin vnuk. Čeprav tu in tam prikupno humorna, nas usoda te družine gane prav zaradi svoje vsakdanjosti, ki je niti eksotika Bangkoka ne more narediti tuje. Po ogledu razumemo, zakaj so v Singapurju ob vstopnici delili robce, zakaj je film v Aziji sprožil debate o skrbi za ostarele in zakaj naslednjič na obisku pri sorodnikih ne bomo pogledovali proti uri in čakali, kdaj lahko odidemo.

Vlada je potrdila uredbo, ki predvideva podelitev 30-letnih koncesij za največ tri sežigalnice, od katerih ena že stoji v Celju, drugi dve pa bi lahko bili v Ljubljani in Mariboru. Skupno bi lahko obdelale do 140.000 ton odpadkov, na sežigalnice bo moral biti priključen toplovod, proizvajale bodo tudi elektriko. Ljubljanska in mariborska občina pozdravljata sprejem uredbe.

V Rijadu v Savdski Arabiji naj bi se po več kot 12-ih urah končali pogovori med delegacijama Združenih držav Amerike in Rusije o vojni v Ukrajini, poročajo ruski viri. Po predhodnih navedbah Moskve sta delegaciji razpravljali o varnosti ladijskega prometa v Črnem morju. Skupno izjavo o srečanju naj bi strani objavili jutri. Omenjeno srečanje med ameriškimi in ruskimi pogajalci je sledilo včerajšnjim pogovorom med predstavniki Washingtona in Kijeva, ki jih je ukrajinska stran označila kot produktivne. Kljub pogovorom o miru sta medtem Rusija in Ukrajina danes nadaljevali medsebojne napade.

Dogodki na Münchenski varnostni konferenci so pokazali hude razpoke med nekdanjimi tesnimi zavezniki na obeh straneh Atlantika. Moskva in Washington se bosta na temo Ukrajine sešla že danes. Evropski voditelji, izvzeti iz teh pogovorov, pa se bodo v iskanju skupne varnostne strategije jutri srečali na ločenem vrhu. V oddaji tudi: - Pogovori o nadaljevanju premirja v Gazi prihodnji teden, trdijo Združene države - Na Hrvaškem množični odstopi predstavnikov stanovalcev po zaostritvi zakonodaje - Zdravniška zbornica poziva k izenačenju kriterijev pri zaposlovanju tujih zdravnikov

Branje z otrokom krepi zaupanje in pomembno vpliva na kakovost odnosa med njim in starši, predstavlja pa tudi varen prostor za dialog in spoznavanje drug drugega. V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo, ki je v mnogočem strokovno poglobljen priročnik, ki pa ima tudi veliko čisto preprostih in dragocenih nasvetov. Knjiga »Skupno branje gradi zaupanje,« Paole Zanini je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

V okviru statusnega preoblikovanja Vzajemne bodo jutri upravičencem do vračila deleža začeli pošiljati obvestila. Skupno bodo med Zavod za zdravstveno zavarovanje in preostale upravičence razdelili nekaj manj kot 100 milijonov evrov. Druge teme: - V Levici in SD-ju pričakujejo odstop generalnega direktorja policije Senada Jušića. - Izrael bo moral sprejeti združeno Gazo in Zahodni breg, poudarja ameriški zunanji minister Blinken. - Zveza Nato je začela okrepljeno nadzirati ladje v Baltskem morju.

Po smrti nekdanjega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja se vrstijo izrazi sožalja, hkrati pa tudi ocene njegove kompleksne zapuščine. Kot je dejal Carterjev biograf Jonathan Alter, je treba razlikovati med njegovo politično in humanitarno zapuščino. V Združenih državah je Carter politično propadel, po drugi strani pa ima vidne zunanjepolitične dosežke, na primer mirovni sporazum med Izraelom in Egiptom. Kot dodaja Alter, si je Carter močno prizadeval za trajni mir, kar mu razumljivo ni vedno uspelo. Druge teme: - Letošnja inflacija je 1,9-odstotna. - Civilna iniciativa Snežnik s podpisi proti postavitvi vetrnic v občini Ilirska Bistrica. - Skupno več kot 17 let zapora za starše otroka, ki je na beograjski šoli v strelskem napadu ubil 9 ljudi.

Piše Iztok Ilich, bereta Renato Horvat in Višnja Fičor. En avtor, dve knjigi, bela in črna, z enakim naslovom, obe vseskozi prepleteni, a hkrati vsaka s svojo pripovedno optiko in tehniko! Bela, označena kot znanstveno branje, črna kot fantastična povest. Nobena ni ne prva ne druga, saj sta nastajali sočasno, veže pa ju tudi skupna naslovna tema – sodobni človek, ki se pred krizami vseh vrst vedno bolj umika v izolacijo. Antropolog Dan Podjed je na ta pojav postal pozoren med pandemijo koronavirusa, ki je leta 2020 nepričakovano in silovito posegla v življenje več sto milijonov Zemljanov. Začetne domneve, da gre morda le za pretiravanje medijev, je kmalu nadomestil strah, ki sta ga poglabljala stopnjevanje omejitev ter prepoved gibanja in druženja. Življenje se je večidel preselilo v zasebna bivališča, stiki s soljudmi, pa so se omejili na uporabo elektronskih naprav. Če je samota lahko koristna za npr. zbrano premišljevanje in raziskovanje, pa imata socialna izolacija in osamljenost lahko resne posledice za telesno in duševno zdravje, je prepričan Podjed, ki je na začetku samoosamitve iz varnega doma zaskrbljeno opazoval, kako se spreminjata njegova družina in tudi on sam. Opažanja je zapisoval v dnevnik in objavljal na spletu, nato pa skupaj s komentarji drugih na hitrico zbral in objavil v odmevni knjigi Antropologija med štirimi stenami. Leta 2021, ko agoniji s covidom-19 še ni bilo videti konca, je Podjed začel zbirati zgodbe ljudi, ki so na lastni koži občutili prostovoljno ali prisilno izolacijo. Po že preseženi pandemiji sta nato kot poglavitna razloga za prepletanje izolacije in krize, krizolacijo torej, stopila v ospredje stopnjevanje vojnih spopadov in degradacija okolja. Sočasno z znanstvenim razčlenjevanjem zaskrbljujočih posledic zapiranja v osamo v stanovanju, zaporniški celici ali popotresnem zabojniku je začel nastajati tudi roman, ki predstavlja, kot pravi avtor, »vzporedno resničnost« vsebinam, obravnavanim z znanstvenim interesom. Bela knjiga se torej ukvarja s temo z antropološkega vidika, medtem ko fantastična črna knjiga »v literarnem slogu predstavi sedanjost – ali morebitno prihodnost – človeka, ki je obtičal med štirimi stenami in se z drugimi pogovarja na daljavo«. Pri tem naleti na različne težave, kakršna je na primer avtorjeva slikovito popisana izkušnja ob zapiranju svojega profila na Twitterju in vključevanju v druga omrežja. Pomešani znanost in fantastika tako ustvarita 'znanstvenofantastično delo', katerega razsežnosti »se prelivata kot temno in svetlo v znaku tao oziroma dao«. In ker se večji del obeh knjig ukvarja s krizami in mnogoterostjo njihovih podob, ju je avtor povezal tudi z naslovom. Opustil je prvotni preveč pandemičen in omejujoč delovni naslov Ostani doma, saj je krizolacija bolj odprta za različne tako znanstvene in empirične kot fantastične in domišljijske interpretacije in premisleke o sedanjosti in prihodnosti. Prizorišče povesti je hiša 203, v kateri se – tako kot v ljubeznivem šansonu Franeta Milčinskega – godi sto stvari. Že tukaj pa se iskanje morebitnih vzporednic konča. V Podjedovi hiši 203 na Območju 244 šeste zemeljske regije so v bivališčih z zrcali namesto oken od zunanjosti pa tudi med seboj izolirani ena družina ter nekaj parov in posameznikov. Ko zboli deklica v dvojki in se sosedje z glasovanjem odločijo, da ji bodo pomagali sami, ker ne morejo priklicati zdravnika, postanejo skupnost. S tem pa le še pospešijo svoj konec, ki jim ga je namenil Zbor šestnajstih Nadljudi. Ti so v trenutku, ko so se vse krize prepletle v trajno krizo, stalno izredno stanje, ostali zgoraj, medtem ko je človeštvo sprejelo novi način življenja, katerega osnovno pravilo je bilo: ostani doma, spodaj, za vedno. V obeh polovicah Krizolacije lahko začutimo avtorjevo zaskrbljenost, da se na globalni ravni že dogaja delitev človeštva na milijardersko elito in amorfno gmoto. V deseterico najbogatejših Zemljanov, pripominja, se v zadnjih letih uvrščajo zgolj moški, ki večinoma živijo od zbiranja in prodaje podatkov. Skupno jim je, da se tudi sami v podzemnih skrivališčih »vse bolj izolirajo od sveta, ki so ga pomagali uničevati s predatorskim družbeno-ekonomskim sistemom«. Raje pogledujejo navzgor, proti vesolju, »kjer vidijo priložnosti za nove projekte, namesto da bi poskrbeli za sedanjost, za ljudi, ki so zaradi naravnih katastrof in drugih kriz obtičali v zabojnikih«. Dan Podjed v sklepnem razmišljanju o jutrišnjem človeku opozarja še na nevarnost pospešenega razvoja umetne inteligence, ki vodi v še eno past – v razgradnjo in atomizacijo družbe. In nadaljuje, da je smiselno izstopiti iz izolirane in personalizirane iluzije ter pogledati v realnost podnebne katastrofe, vojn, nasilja, pandemij in vsega drugega, kar ustvarja občutek trajne krize. »Ker lahko samo tako, da obdržimo ali si izborimo pravico do odklopa, preprečimo dokončno digitalno transformacijo človeka in družbe.«

Največja športno-rekreativna prireditev pri nas, letošnji že 28. Ljubljanski maraton, je končan. Skupno je po ulicah prestolnice teklo več kot 21 tisoč tekačic in tekačev; od profesionalcev do najmlajših. Nekateri so tekli prvič, drugi so že pravi veterani. V oddaji tudi: - Upanje za premirje v Gazi ugaša z vsakim novim smrtonosnim izraelskim napadom - V Novi Gorici uspešno dezaktivirali letalsko bombo iz druge svetovne vojne, številne so zakopane tudi v Mariboru - Prvi koncert nove izvedbe Jazz Ars All Stars v znmenju japonskega jazza

V Platonovem dialogu z naslovom Simpozij, »Skupno pitje«, gostje razpravljajo o naravi ljubezni in poskušajo na ta način razkriti njeno bistvo. Eden od teh razmislekov se ukvarja tudi z dvojnostjo te božanske sile: kakor obstajata dve Afroditi, boginji ljubezni, tako obstajata tudi dva Erosa, dva vidika ljubezni – eden je ljudski in drugi nebeški. Prav slednjega bi morali slaviti na poseben način, saj nas vodi do kreposti in posledično do dobrega življenja. Misel o dveh vidikih ljubezni prvi omeni Pavzanija in jo utemelji na podlagi mitoloških zgodb o dveh Afroditah: »Ena je pač starejša in brez matere; njo – hčerko Neba – imenujemo Nebeška, druga pa je mlajša, hči Zevsa in Dione, in jo imenujemo Vseljudska.« Po prvotni različici mita o nastanku bogov se je namreč Afrodita rodila iz morske pene, po drugi varianti mita pa je bila boginja ljubezni potomka dveh bogov, ki pripadata mlajši generaciji božanstev. Ker je torej ta Afrodita nastala kot sad ljubezni med moškim in žensko, je Vseljudska in ponazarja fizično, strastno ljubezen, omejeno na telesno privlačnost. Taka ljubezen je nujno minljiva, saj se osredotoča na telesno zadovoljstvo in užitke brez duhovne dimenzije. Ljudje, ki ji pripadajo, »– kogarkoli že ljubijo – ljubijo bolj telesa kot duše,« ugotavlja Pavzanija. Druga, Nebeška Afrodita, pa je višja oblika ljubezni, čistejša, bolj poduhovljena, osredotoča pa se na povezanost na duševni ravni – teži namreč k ljubezni do duhovnih kvalitet, lepote in modrosti. K takšni povezanosti bi morali stremeti v življenju, je prepričan Pavzanija. To misel v zaključnem delu Simpozija nadgradi svečenica Diotima, ki je uvedena v misterije ljubezni – Sokrat zbranim gostom povzame njeno idejo o lestvici ljubezni. To je po njenem mnenju prava pot, po kateri naj bi stopil filozof, saj vodi »od enega lepega telesa do dveh, od dveh do vseh lepih teles, dalje od lepih teles do lepih opravil in od opravil do lepih naukov, dokler končno ne pride do onega Nauka, ki ni nauk o ničemer drugem razen o onem Lepem, in na koncu ne spozna Tega samega, kar je Lépo.« Prav ljubezen je torej tista sila, ki dviga človeka preko fizične privlačnosti do duhovne navezanosti in nazadnje do spoznanja presežnega. Tudi mi si prizadevajmo, da bomo znali v fizičnem in čutnem svetu uzreti odsev večne Lepote, ki je pravi vir in cilj naših ljubezenskih hrepenenj.

Izraelska vojska stopnjuje napade v Libanonu. Prvič je napadla v bližini središča Bejruta, le nekaj metrov od stavbe parlamenta. Skupno je bilo ponoči ubitih najmanj 17 ljudi. Varnostni svet je medtem pozval k umiritvi razmer na vseh frontah Bližnjega vzhoda. Generalni sekretar organizacije Antonio Gutteres je razmere v regiji primerjal s peklenskimi plameni. Ostali poudarki oddaje: - Zaslišanja evropskih komisarskih kandidatov v prvi polovici novembra; slovenska kandidatka Marta Kos pred odborom za zunanje zadeve. - Dograditev mariborske onkologije: ponudbo države o odkupu stanovanj sprejelo le 5 lastnikov. Danes na obisku premier Golob in ministrica Prevolnik Rupel. - Obilno deževje povzročilo nekaj nevšečnosti: podrta drevesa in zemeljski plazovi, zalilo tudi nekaj cest in objektov.

Katastrofalne poplave, ki so zajele srednjo Evropo, so doslej zahtevale najmanj 17 smrtnih žrtev, več 10 ljudi je pogrešanih. Številni so morali zapustiti svoje domove. Župan mesta Nysa na jugu Poljske, ki ima več kot 40 tisoč prebivalcev, je odredil takojšnjo evakuacijo ljudi zaradi poškodb na bližnjem protipoplavnem nasipu. Na jugu države bodo najmanj 30 dni veljale izredne razmere. Te se med drugim hitro zaostrujejo na meji med Poljsko in Češko ter ponekod na Slovaškem in Spodnjem Avstrijskem, razmere ostajajo napete tudi v Romuniji.

V Parizu že odštevajo zadnje ure do uradnega konca olimpijskih iger. Zaključna slovesnost se bo začela ob 21-ih, slovensko zastavo bosta nosila dobitnik srebrne medalje Toni Vodišek in golfistka Pia Babnik, ne pa Janja Garnbret, ki je bila najprej predvidena kot nosilka. Tudi zadnji dan iger je sicer še pestro na tekmovališčih, za Slovenijo pa je zadnji dan prinesel razočaranje rokometašev. Preostale novice: Srditi boji naj bi ukrajinskim silam omogočili napredovanje v obmejnih ruskih regijah. Uvozna ploščad trajekta na Malem Lošinju do smrti stisnila tri mornarje. Mladi pred svojim mednarodnim dnevom opozarjajo na pomanjkljivosti v digitalizaciji.

V oddaji »Pogovor o« smo spregovorili o kristjanih v družbi. Na vprašanja o tem, kako smo kristjani sprejeti v Sloveniji, kje so nam kratene pravice in tudi, ali smo morebiti sami premalo aktivni so poskušali odgovoriti moralni teolog dr. Ivan Štuhec, urednik in duhovnik mag. Božo Rustja in predstavnik Skupnosti katoliške mladine Urban Šifrar. Vabljeni k poslušanju.

Ta papež je bil 14. naslednik na sedežu apostola Petra. Skupno s škofi je določil …

Slovenskim športnim uspehom ni videti konca. Športni šampion Tadej Pogačar se je po silovitem napadu v 4. etapi dirke po Franciji na slovitem prelazu Galibier odpeljal vsem tekmecem, slediti mu ni mogel niti največji danski rival Jonas Vingegaard, ki je proti njemu izgubil skoraj minuto. Pogačar je etapo označil za sanjsko. Na Kongresnem trgu medtem poteka sprejem nogometnih junakov, ki so se vrnili iz Evropskega prvenstva v Nemčiji. Druge teme: - SDS v novo interpelacijo ministrice Emilije Stojmenove Duh - Na najmanj 18-ih upravnih enotah bodo ustavili stavko, tudi na največji ljubljanski - Orban ob obisku v Ukrajini poudaril premirje, Zelenski brez odgovora

Po več kot letu dni v Sloveniji spet poteka socialni dialog. Socialni partnerji so za isto mizo načeli nekatere pereče teme, med drugim tudi nova pravila o premeščanju bremen. Druge teme: - Na iranskih predsedniških volitvah v vodstvu konservativni kandidat - Pestro poletno dogajanje ob Obali začenjajo solisti mariborske Opere - Etapa ob odprtju francoske kolesarske pentlje danes v Italiji

Že prva etapa kolesarske dirke po Franciji je bila zelo napeta. Triler je po napadu na enem izmed italijanskih klancev dobil Francoz Romain Bardet, ki je tako postal prvi letošnji nosilec rumene majice. Glavnina, skupaj s katero sta v cilj prišla slovenska favorita za skupno zmago - Primož Roglič in Tadej Pogačar -, je ubežnika na ciljni črti skoraj ujela. V oddaji tudi o tem: - V izraelskih napadih na Gazo v minulih 24-ih urah ubitih več 10 Palestincev - Obljuba skupine G7 Ukrajini o povojni obnovi šol in knjižnic - Slovenski izseljenci danes zbrani v Celju

Kulturno društvo Radlje ob Dravi letos že tretjič organizira festival Ars Fest. Festival na devetih prizoriščih v treh koroških občinah prinaša 10 koncertov ljubiteljskih in profesionalnih glasbenikov, dva razstavna momenta Likovne sekcije LIKRA ter tri delavnice. Skupno bo nastopilo in se predstavilo več kot 200 sodelujočih, večina od teh domačinov. Festival se je začel že 31. maja s koncertom skupine Brass Band Radlje in violinistom Bojanom Cvetrežnikom ter domačo zasedbo Da Džem, zaključil pa se bo v nedeljo, 16. junija. Festival predstavlja umetniški vodja Izidor Leitinger.

Korupcija je najbrž največji problem naše države. Skupno javno bogastvo najeda poniglavi zasebni pohlep na vseh ravneh: v zdravstvu, šolstvu, gradnji državne infrastrukture, po mestih in vaseh. Žal je prijateljska delitev javnega denarja še vedno najpomembnejša gospodarska panoga domovine. Vlade, leve in desne, pa pišejo zakone, ki veljajo za malega človeka, velikih rib pa se ne dotaknejo. Kako bi se korupcije lotili vi?

Pogovor s pediatrom Petrom NajdenovimNa Prvem spremljamo podatke o številu obolelih za oslovskim kašljem v Sloveniji. V samo desetih majskih dneh – od 10. do 20. maja – so na NIJZju zabeležili 123 novih primerov. Za primerjavo: to je toliko, kot lani v celem letu. Skupno je tako od začetka leta 2024 za oslovskim kašljem zbolelo že 1287 oseb (do 20. 5. 2024). 983 jih je bilo v skupini otrok in mladostnikov do 20. leta starosti, od tega 38 dojenčkov. Zakaj nas te številke lahko skrbijo in zakaj oslovski kašelj ni navaden prehlad, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice. Z njim je govoril Iztok Konc. Oslovski kašelj (NIJZ) TUKAJ Stanje v Sloveniji TUKAJ  

Izrael kljub mednarodnim opozorilom krepi napade predvsem na Rafo ter osrednji in severni del Gaze, kjer je bilo v begunskem taborišču Džabalija ubitih več 10 Palestincev. Skupno število srtnih žrtev v enklavi je preseglo 35 tisoč. Vse bolj napeto je tudi v ukrajinskih in ruskih obmejnih regijah: Druge teme: - Ruska vojska zasedla več vasi v regiji Harkov, ukrajinski izstrelek zadel stanovanjski blok v Belgorodu - Posvetovalni referendumi bi lahko zvišali udeležbo na evropskih volitvah - Na Evroviziji slavila Švica, Nizozemska toži organizatorja zaradi prepovedi nastopa njenega predstavnika

Pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja po skoraj mesecu dni nadaljujejo krovna pogajanja o prenovi plačnega sistema. Vladna stran naj bi po neuradnih informacijah v svojem predlogu uvrstitve plač direktorjev in funkcionarjev - tudi sodnikov - te v povprečju zvišala za 40 odstotkov. Andrej Ekart iz posvetovalne skupine za izboljšanje plačnega položaja sodnikov je sicer vladni interventni zakon za uskladitev plač sodnikov z ustavno odločbo ocenil kot nespoštljiv. Drugi poudarki oddaje: - Mladi zdravniki sestanek s pristojno ministrico označili za neuspešnega - Izrael z nadzorom mejnih prehodov hromi dobavo pomoči v Gazo, opozarjajo v Združenih narodih - 18-letniki iz petih prekmurskih občin na tradicionalni naborniški prireditvi v Beltincih

Pogajanja v Kairu o morebitni prekinitvi ognja v Gazi so se, kot kaže, končala brez napredka. Izrael namreč zavrača zahteva Hamasa po končanju vojne v Gazi. Predstavniki Združenih držav Amerike in Katarja bodo na nujnem srečanju razpravljali o tem, kako povečati pritisk na obe strani, naj pogovore nadaljujeta. Ameriški novičarski portal Axios pa poroča, da naj bi Združene države začasno ustavile pošiljke streliva Izraelu. Po navedbah izraelskih uradnikov naj bi se to zgodilo prejšnji teden.

Nevrolog Zvezdan Pirtošek pravi, da sam ne dvomi v subjektivne izkušnje otrok s skotopičnim sindromom. Poudarja pa, da dolgo časa ni bilo pregledne študije, ki bi ponudila vpogled v izsledke različnih raziskav o skotopičnem sindromu. Zato pozdravlja študijo brazilske skupine, v kateri je sodeloval gost tokratnega Ultrazvoka analitik Erik Montagna, in je ponudila vpogled v relevantne znanstvene članke, ki so o skotopičnem sindromu – nekateri ga poznajo tudi kot sindrom Irlen – izšli do leta 2018. Dr. Montagna je jasen: »Ne napadamo ljudi, ne napadamo institucij, ne napadamo sindroma, ne napadamo pacientov; s študijo smo samo pokazali, da ni jasnih dokazov, da ni močnih dokazov. Na razpolago smo imeli malo relevantnih objav o skotopičnem sindromu; dva najmočnejša članka pa sta pokazala, da barvna stekla oziroma očala ne delujejo.« Eden od opisov skotopičnega sindroma – nekateri ga poznajo tudi kot sindrom Irlen – pravi, da gre za motnjo vizualnega procesiranja informacij. Za sindrom so značilne zlasti bralne in učne težave – otroci na primer poročajo o popačenju besedila pri branju. V pomoč so lahko barvne folije, filtri in barvna stekla. Ko beseda teče o skotopičnem sindromu je nemogoče spregledati »Skupnega stališča stroke« iz oktobra leta 2022, ki so ga podpisale predsednice štirih razširjenih strokovnih kolegijev in dekan Pedagoške fakultete. Končno mnenje začenjajo takole:… menimo, da je vsakršno navajanje, oglaševanje ali predstavljanje t. i. sindroma Irlen kot medicinske diagnoze in z njim povezano dobičkonosno »zdravljenje« z barvnimi filtri, ki naj bi olajšalo težave, zavajajoče in lahko celo nevarno. In še zaključek: ... oftalmologi, pediatri, nevrologi, specialni in rehabilitacijski pedagogi ter klinični psihologi t. i. sindroma Irlen s svetovanimi metodami »zdravljenja« ne pripoznamo kot znanstveno utemeljenega in široko preverljivega po uveljavljenih znanstvenih standardih. O skotopičnem sindromu s prof. dr. Erikom Montagno in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom v Ultrazvoku. Z obema strokovnjakoma je govoril Iztok Konc. Skupno stališče stroke TUKAJ Pregledna brazilska študija TUKAJ

Skupno na poti so naslovili projekt, ki se je začel s predavanjem o kolektivnih travmah in odprtjem razstave Prisiljena pot. Kako pa je z raziskovanjem tega pregona? Odpira se še veliko vprašanj, pojasnjuje doktorica Marija Wakounig, ena od naših sogovornic. Besede ne ubogajo več je naslov albuma in knjižice – knjigozvočnice -, s katero se je tržaška glasbenica Andrejka Možina poklonila slovenskim pesnicam v Italiji. Nestrpno čaka na prvo predstavitev in odziv samih pesnic, pravi skladateljica, vokalistka in violončelistka, ponosna, da je uspela izpeljati zahteven projekt. Urednik Franci Just, ki je postavil temelje za sodobno literarno ustvarjanje porabskih Slovencev, pa je še posebej ponosen na natečaj Porabske litere. Zakaj? Prisluhnite! Foto(Mateja Železnikar): Prisiljena pot Alberta Mesnerja v Farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku  

Ob sv. Romanu praznuje tudi njegov brat sv. Lupicij. Skupno sta ustanovila …

Avtor se je posvetili razpravi o pomembnosti posta in njegovem povezovanju z pravičnostjo, osvoboditvijo in miloščino; o religioznem razumevanju posta ter poudaril pomen molitve in miloščine v osebni veri. Dotaknil se je tudi vloge množičnih medijev pri prenašanju informacij ter poudaril, da je odrešenje dejstvo, ki zahteva pozornost in vpogled v realnost. Papež Frančišek nas spodbuja k konkretnim korakom in odločitvam za dosego pravičnosti in svobode v družbi. Skupno delovanje za nove vrednote je ključno za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu.

Mednarodna skupnost opozarja Izrael, da bodo vojaške operacije v Rafi na jugu Gaze, kamor se je zateklo več kot milijon Palestincev, povzročile še hujšo katastrofo. Izraelska vojska kljub temu krepi napade na mesto, ponoči je bilo ubitih več deset ljudi, v napadih po celotni enklavi pa več kot 100. Skupno število smrtnih žrtev v Gazi je povzpelo že čez 28 tisoč. Druge teme: - V Uniji dogovor o novih prožnejših fiskalnih pravilih, v uporabi bodo prihodnje leto. - Ob dnevu spomina na fojbe italijanski vrh na slovesnosti v Bazovici. - Sistem izdajanja odločb oskrbovalcem družinskega člana še ne deluje, vleklo bi se lahko mesece.

Skupno število ubitih Palestincev v Gazi je po podatkih tamkajšnjih oblasti že skoraj 30 tisoč. Izraelska vojska stopnjuje napade na jug Gaze. Kot je napovedala, ofenzivo seli proti mestu Rafa. Združeni narodi svarijo pred katastrofo, saj je tam več kot milijon ljudi iz celotne enklave. Kot je dejal generalni sekretar agencije Antonio Guterres, se nimajo kam umakniti, ostali so brez domov in upanja. Živijo v prenatrpanih zavetiščih, brez osnovne higiene. Poudaril je, da je čas, da se začne v celoti spoštovati mednarodno humanitarno pravo. Drugi poudarki: - Putin sporoča Zahodu: Rusijo je v Ukrajini nemogoče premagati. - Tudi na Koroškem ob slovenskem kulturnem prazniku opozorili na vse težje razmere v kulturi. - Konec tedna v znamenju pustnega dogajanja. V Posavju Šelmarija in Fašjenk Dobova.

Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze. Poslanka Zelenih v avstrijskem parlamentu, koroška Slovenka Olga Voglauer se bo borila za nov mandat v državnem zboru na Dunaju. Politika je, pravi, tek na dolge proge. Skupno zastopstvo koroških Slovencev pa je neuresničena želja Karla Smolleja, nekdanjega zveznega poslanca in manjšinskega politika, ki je bil za svoje delo zdaj nagrajen še s Tischlerjevo nagrado. Porabski Slovenci želijo še spodbuditi svoj gospodarski razvoj in pri tem računajo tudi na skupni slovensko - madžarski sklad, kjer pa se zdaj zatika. O pričakovanjih več Karel Holec, predsednik državne slovenske samouprave.   Foto(Novice.at) - KAREL SMOLLE – V DUHU TISCHLERJA - karikatura Mirko Malle

V času Mini radijskih počitnic v Prekmurje smo spoznali Blaža Sobočana iz čebelarstva B&I, iz Velike Polane v Prekmurju. Blaž je vsestranski strojni inženir in učitelj, ki se s čebelarstvom ukvarja že več kot dvanajst let. Ljubezen do čebelarstva mu je bila privzgojena s strani dedka in očeta, ki mu na svoji čebelarski poti še vedno pomagata. Skupno imajo za sabo že več kot 67 let izkušenj iz čebelarstva.

Predstavniki Fidesa in vladne pogajalske skupine so po včerajšnji opozorilni stavki zdravnikov in zobozdravnikov danes sedli za skupno mizo. Kot je dejal predsednik Fidesa Damjan Polh, se je vlada glede na predstavljena pogajalska izhodišča pripravljena pogajati o aneksu h kolektivni pogodbi, ne pa tudi o ločenem plačnem stebru za zdravstvo. Če strani ta teden ne bosta dosegli dogovora, Fides za ponedeljek napoveduje začetek splošne stavke do preklica. Preostale novice: Sodniki zaradi neupoštevanja ustavne odločbe o njihovih plačah začeli 14-dnevno belo stavko. Izrael nadaljuje obsežne napade na osrednji in južni del Gaze; v minulih 24-ih urah ubitih 147 Palestincev. Pečečnik napovedal stečaj tekstilnega podjetja Moda Mi&Lan ter zagon proizvodnje Costelle.

Ime tedna je Andrej Rozman – Roza, pesnik, pisatelj in igralec, ki je v imenu Gledališča Ane Monro z objavo v Mzinu pred 30 leti k sodelovanju v improvizacijskih igrah povabil skupine z različnih koncev Slovenije. Tako se je iz začetnega turnirja in delavnic v naslednjih letih razvila Impro liga, najstarejši program gledališča "hitrih misli in reakcij" v Sloveniji.Kandidata sta bila še: Vojkan Jovičić, gradbeni inženir, ki je prejel nagrado za inženirsko odličnost, priznanje Inženirske zbornice Slovenije. Projektiral je 17 avtocestnih in železniških predorov v Sloveniji in tujini, ki skupaj merijo več kot 70 kilometrov, pri svojem delu pa povezoval stroke s področja geologije, geomehanike, geotehnike, mehanike kamnin in rudarstva. Žan Kafol, fotograf, ki je že drugič zapored zmagal na natečaju National Geographica. Lani je nagrado v kategoriji Pokrajina prejel za fotografijo Cerkniškega jezera iz zraka, letos pa med več kot dva tisoč deli za nočni prikaz Rakovega Škocjana z naslovom Razsvetljenje - Vse Mlečne ceste vodijo v Rakov Škocjan.   Foto: BoBo

Potem ko je Izrael po koncu premirja znova začel obstreljevati Gazo, je število palestinskih žrtev v vojni s Hamasom preseglo 15 tisoč; med njimi je 70 odstotkov žensk in otrok. Več kot 40 tisoč ranjenih nima veliko možnosti za zdravstveno pomoč, saj v enklavi zaradi namernih izraelskih napadov od 35-ih ne deluje kar 20 bolnišnic, preostale pa ob pomanjkanju vode, hrane, zdravil in goriva v izjemno omejenem obsegu. Drugi poudarki oddaje: - Na podnebnem vrhu poziv h krepitvi proizvodnje jedrske energije. - Močno sneženje povzročilo težave v Nemčiji, Švici, Avstriji in na Češkem. - Pred prihodnjim ministrom za javno upravo zahtevni izzivi, tudi pri urejanju plač sodnikov.

Ob začetku štiridnevne prekinitve spopadov med Izraelom in Hamasom je v Gazo že prispela prva humanitarna pomoč, kar so potrdili tudi Združeni narodi. Ob tem so izrazili upanje, da si bodo ljudje v enklavi med premirjem vsaj malo oddahnili. Prav tako upajo, da bo prekinitev vodila v dolgoročnejše premirje. Prav zdaj naj bi potekala tudi izmenjava prvih izraelskih talcev in palestinskih zapornikov. Ostali poudarki oddaje: - Ali bo državni zbor sporno sredino glasovanje ponovil, še ni jasno, o tem bo odločila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. - Naše kmetijstvo bo za sanacijo po poplavah prejelo 8,6 milijona evropskih sredstev, škodo si je danes ogledal evropski komisar Janusz Wojciechowski. - Mariborski policisti pridržali 4 požigalce, ki so podtikali požar v avtomobilih. Skupno so povzročili za več kot 600 tisoč evrov škode.

Rdeči križ Slovenije bo začel izplačevati finančno pomoč vlade za prizadete v neurjih. Skupno so prejeli približno 9 tisoč 500 vlog za pomoč. Škodo že izplačujejo tudi zavarovalnice, ki ocenjujejo, da bodo morale zavarovancem plačati približno 370 milijonov škodnih zahtevkov. Obseg celotne škode ujm sicer še ni znan. Druge teme: - Evropski solidarnostni sklad za hitro pomoč pri odpravljanju posledic naravnih nesreč vse plitvejši. - V neurju Danijel, ki je pustošilo po Libiji, več tisoč smrtnih žrtev; maroški reševalci pod ruševinami še vedno iščejo morebitne preživele. - Slovenski odbojkarji v polfinale evropskega prvenstva.

Na pomoč prizadetim v vremenski ujmi, ki je pustošila po Sloveniji in avstrijski Koroški, so priskočili tudi rojaki iz sosednjih držav. "Pomoč Sloveniji" so solidarnostno akcijo poimenovali Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. "Skupno.Pomagamo. – Gemeinsam.Helfen" je naslov akcije, s katero zbirajo denar koroške slovenske organizacije. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem bo prizadetim v poplavah namenila denar, ki bi ga porabili za tradicionalno vseslovensko srečanje. Srečanje bo letos, kot so soglasno sklenili, odpadlo. Spomnimo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu ob 110. obletnici rojstva poklonili z novima izdajama; s slovenskim prevodom avtobiografije "Nikogaršnji sin" ter italijanskim prevodom risoromana "Nekropola" mladega ilustratorja Jurija Devetaka. Ozremo pa se tudi dobrih 40 let v preteklost, na začetke oddaje Sotočja.

Silovita neurja so sinoči vnovič prizadela nekatere dele države. Tudi tokrat je bilo najhuje na Celjskem, še posebej v Novi Cerkvi v občini Vojnik, kjer nekaj hiš ni več primernih za bivanje. Skupno je tam pokodovanih več kot 50 hiš. Ostali poudarki oddaje: Po prvih ocenah podrtih dreves za skoraj pol milijona kubičnih metrov lesa Delodajalske organizacije začasno izstopajo iz Ekonomsko-socialnega sveta Ukrajina v spopadih izgubila več 10 tisoč vojakov, trdi ruski predsednik Putin

Od leta 2019 Slovenija zaznava solidno gospodarsko rast in večanje zaposlenosti. Od takrat do danes se je v zdravstveno blagajno stekla dodatna milijarda evrov. Skupno za zdravstvo iz vseh virov namenimo približno pet milijard oziroma 9,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Razmer na tem področju pa v tem času nismo nič izboljšali, so se strinjali udeleženci današnje okrogle mize o odgovornosti za vzdržnost slovenskega zdravstva, ki jo je organizirala ameriška gospodarska zbornica. Gospodarstvo je kritično tudi do načrta prenosa dopolnilnega v obvezno zdravstveno zavarovanje. Druge teme: - KPK primer domnevno prirejenega javnega naročila v UKC Ljubljana predala policiji. - Ukrajina opozarja na nevarnost ruskega napada na nuklearko v Zaporožju. - Na mednarodnem vrhu v Parizu o finančni solidarnosti z manj razvitimi državami.

Matej Mohorič je zmagovalec zaključne etape kolesarske dirke po Sloveniji s ciljem v Novem mestu. Svojo sploh prvo etapno zmago na dirki po Sloveniji je posvetil ta teden tragično preminulemu ekipnemu kolegu in prijatelju Ginu Mäderju. Skupno zmago je osvojil Italijan Filippo Zana V oddaji tudi: - Ameriški zunanji minister Blinken na Kitajskem gladi napete odnose med velesilama. - V Stični ta konec tedna zbrani pevski zbori iz Slovenije in soseščine. - Prihaja prvi letošnji vročinski val, a suša za zdaj ne grozi.

Naš največji kolesarski praznik se počasi končuje. 42-tega maratona Franja se je skupno udeležilo približno 4 tisoč 600 ljudi. Čeprav vsi niso imele sreče z vremenom, plohe niso pokvarile odličnega razpoloženja. Drugi poudarki oddaje: - Predčasne volitve v Črni gori v znamenju znatno nižje udeležbe kot na prejšnjih volitvah. - Evropska unija tunizijskemu gospodarstu obljublja skoraj milijardo evrov pomoči. - Ob odprtju filmskega festivala v Kranju odprli tudi nov kino.

V tokratnih Kulturnicah Nina Zagoričnik predstavlja letošnje prejemnike Plečnikove nagrade, medalj in študentskih štipendij, ki so jih maja razglasili na vrtu Plečnikove hiše v Ljubljani. Plečnikovo nagrado so prejeli Matjaž Bolčina, Ernest Milčinović in Jan Žonta iz ARP studia za projekt šolske knjižnice na Osnovni šoli Vič. Medalje pa so šle v roke ustvarjalcev projekta enote Čebelica v Vrtcu Kočevje, projekta Krater – tipologija mestne divjine in projekta slovenskega paviljona na mednarodni arhitekturni razstavi v Benetkah leta 2021 z naslovom "Skupno v skupnosti: 70 let zadružnih domov kot družbene infrastrukture".

Slovenski kolesarski šampion Primož Roglič je v dramatičnem zaključku današnje vožnje na čas na Svetih Višarjah dosegel veličastno zmago in s tem prevzel vodstvo pred zadnjo etapo kolesarske dirke po Italiji, ki se bo jutri končala v italijanski prestolnici. Po tako imenovani paradi šampionov bo po treh zmagah na španski Vuelti jutri slavil prvo zmago na Giru. V Radijskem dnevniku tudi: - Ukrajinska vojska naj bi imela dovolj tujega orožja za začetek protiofenzive - Avstrijski model zdravstvene reforme: domače lekarne osebnih zdravnikov - Francoze deli zakon, ki onemogoča krajše polete, če je možno pot opraviti z vlakom

V duhu časa, ko ženske v Katoliški cerkvi prevzemajo vse pomembnejše naloge, so slovenski škofje za generalno sekretarko Slovenske škofovske konference imenovali sestro, prvo žensko, redovnico dr. Marijo Šimenc. Petletni mandat bo nastopila v ponedeljek. Kdo je ta ženska, za katero pravijo, da je izjemna intelektualka z odličnimi operativnimi sposobnostmi. Kakšna je njena vizija Cerkve danes? Kaj pravi o vlogi žensk laikinj, pa tudi redovnic v Cerkvi?

Ime tedna in meseca aprila so Aleksander, Zlatko in Jože Fratar, bratje s Koroške, ki so v dobrodelni akciji Katra zbrali 275 tisoč evrov. Skupno je denar prispevalo 5169 donatorjev, izmed katerih so izžrebali tudi novega lastnika starodobnika. Sredstva iz največje dobrodelne akcije na Koroškem bodo namenili društvu Junaki 3. nadstropja, Inštitutu zlata pentljica in Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Kandidatki sta bili še:  Saša Novak Krmpotič, raziskovalka z Instituta Jožef Stefan in vodja projekta Znanost na cesti, s katerim raziskovalci prispevajo k zavedanju pomena znanosti za gospodarstvo in družbo. Zasnovali so ga pred 10 leti kot odgovor na vztrajno krčenje sredstev za znanost in v tem času priredili več kot 200 dogodkov. Slovenska znanstvena fundacija je raziskovalki namenila častni naziv Komunikatorica znanosti. Jelica Pintarič, sobarica, ki je kot vodja sindikata v družbi Sava Turizem odločno nasprotovala nameri vodstva o prenosu sobaric v Hotelih Bernardin na zunanjega izvajalca. Če ne bi sprožile stavke, bi taka usoda najverjetneje doletela tudi sobarice v hotelih LifeClass. Tam je vodstvo družbe lastnice preklicalo svojo namero.

V polni dvorani dunajskega kina Metro so odprli največjo retrospektivo slovenskega filma v Avstriji. Dunajsko občinstvo redko vidi slovenske filme, zadnja retrospektivna slovenskega filma je bila v avstrijski prestolnici pred 20 leti, zato je odlično vzdušje v dvorani hišnega kina Avstrijskega filmskega arhiva pozitivno presenetilo tudi organizatorje. Dogodek je pripravila Slovenska kinoteka v Ljubljani v sodelovanju s Slovenskim kulturno informacijskim centrom Skica na Dunaju in nekaterimi drugimi institucijami. Skupno bo na ogled 34 slovenskih filmov, začela pa se je s prvim slovenskim celovečercem V kraljestvu Zlatoroga Janka Ravnika iz leta 1931. V Ljubljani pa se odvija 25. festival dokumentarnega filma, kjer je v sklopu aktualnih, družbenokritičnih filmov letos opazen poudarek na ozaveščanju glede okoljevarstvenih in naravovarstvenih tem.

V včerajšnjem prvem krogu lokalnih volitev so županje ali župane dobili v 165 občinah, v 47 jih bodo izbrali v drugem krogu četrtega decembra. V Ljubljani, Kopru, na Ptuju, v Slovenj Gradcu, Novem mestu in Velenju na položaju ostajajo zdajšnji župani. V mestnih občinah Maribor, Kranj, Celje, Nova Gorica, Murska Sobota in Krško pa bo o županu odločal drugi krog. Občinske volilne komisije danes štejejo še glasove, ki so prispeli po pošti iz Slovenije. Druge teme oddaje: - Pocenitev reguliranih cen pogonskih goriv: dizel bo od jutri cenejši za 9,5 centa, 95-oktanski bencin pa za 1,8 centa - Po podnebni konferenci COP27 opozorila, da sklepi glede zmanjševanja izpustov še zdaleč ne bodo dovolj - Po silovitem potresu v Indoneziji reševalci iščejo morebitne preživele, število žrtev se približuje 60

Odprla so se volišča na osmih lokalnih volitvah v zgodovini samostojne Slovenije. Do 19h bo odprtih približno 3.200 volišč, na katerih bodo lahko volivci odločali o tem, kdo bo v prihodnjih štirih letih vodil 212 slovenskih občin. Skupno se bo lahko o novih predstavnikih lokalnih oblasti izreklo skoraj 1,7 milijona volilnih upravičencev. Več po drugih poudarkih oddaje: Druge teme: - Podnebna konferenca v Egiptu z dogovorom o financiranju podnebne škode najrevnejšim - V Katarju se začenja 22. svetovno prvenstvo v nogometu, najdražje doslej - "Varen kraj" režiserja Juraja Lerotića veliki zmagovalec 33. Liffa

Smo sredi obdobja volitev in referendumov in dobro se je ozreti na politiko. Kaj je politika? Ljudje se strinjamo, da je politika urejanje skupnih zadev. Nekateri politiko opredelijo kot delo za skupno dobro. Ta opredelitev je precej zahtevna, kajti v politiki pogosteje kot skupno dobro prevladujejo ideologije ali interesi skupine, stranke. Veliko politikov politiko uporablja za pretirano uveljavljanje sebe.

Novoizvoljena predsednica republike Nataša Pirc Musar bi se po nastopu položaja rada srečala z vodji vseh parlamentarnih strank. Za prvo pot v tujino načrtuje turnejo po Zahodnem Balkanu. Več pozornosti namerava nameniti vprašanju revščine, zlasti starejših žensk, je povedala v jutranjem pogovoru na Prvem programu Radia Slovenija. Prvi podatki o izidu drugega kroga volitev kažejo, da je Nataša Pirc Musar ob 53-odstotni volilni udeležbi prepričala več ljudi v mestih in na zahodu države, Logar pa na podeželju in na vzhodu. Druge teme oddaje: - Notranja ministrica Tatjana Bobnar ob interpelaciji pravi, da očitki opozicije letijo na spoštovanje človekovih pravic - Na zunanjem ministrstvu v luči migracij poudarjajo možnost nadzora na meji s Hrvaško po njenem vstopu v šengen - Rokometašice prav zdaj v Ljubljani z Norvežankami, košarkarji v Kopru proti Nemcem

Vsi ste torej sopotniki, nositelji Boga, nositelji templja, nositelji Kristusa, nostielji svetega, v vsem okrašeni z zapovedmi Jezusa Kristusa.Tako beremo v pismu Efežanom, v katehezi nam je brat Jan Dominik Bogataj govoril o našem skupnem romanju k istemu cilju.

Vsi ste torej sopotniki, nositelji Boga, nositelji templja, nositelji Kristusa, nostielji svetega, v vsem okrašeni z zapovedmi Jezusa Kristusa.Tako beremo v pismu Efežanom, v katehezi nam je brat Jan Dominik Bogataj govoril o našem skupnem romanju k istemu cilju.

Prinaša tudi pet nagrajenih plesnih predstav domačih in tujih ustvarjalcev. V Mariboru slovesno odpirajo 16. festival sodobnega plesa Platforma, ki bo s plesnimi predstavami in drugimi dogodki na številnih prizoriščih v mestu in na prostem vabil občinstvo vse do nedelje. Skupno vsem dogodkom bo raziskovanje igrivosti kot metafore bivanja, obstajanja, razpetosti med pravili in svobodnim izrazom. Pred slovesnim odprtjem se je z umetniško vodjo festivala Mojco Kasjak pogovarjala Brigita Mohorič.

Leta 1972 je v Jugoslaviji izbruhnila zadnja epidemija črnih koz v Evropi. V času pandemije covida je srbski režiser Mladen Kovačević na to temo posnel dokumentarec z naslovom Še ena pomlad. Film so prikazali na filmskem festivalu v Sarajevu, premierno pa pred mesecem dni v Karlovih Varih. Takrat se je z režiserjem pogovarjala Petra Meterc.

Za več kot 500 gasilci je znova neprespana noč. Na goriškem Krasu je sinoči med drugim zagorelo še pri Cerju in na Trstelju, a jim je uspelo nadzirati ogenj. Na območje prihajajo novi gasilci. Skupno jih pričakujejo 700 z več kot 200 vozili. V oddaji še: - Omejitev cene plina za najranljivejše s septembrom, takrat tudi o pomoči gospodarstvu - Prvemu zvišanju ključne obrestne mere v Evropi po enajstih letih bo jeseni verjetno sledilo novo - Vrednost rublja se kljub sankcijam proti Rusiji vztrajno krepi

Partnerji v ekonomsko-socialnem svetu bodo danes po več kot enem letu sedli za skupno mizo. Sindikati so iz sveta izstopili sredi maja lani zaradi spora s prejšnjo vlado. Takrat je pet sindikalnih central od sedmih očitalo vladi, da jih ignorira pri pripravi zakonodaje. Današnja seja ESS je pomemben dogodek. Le socialni dialog med sindikati, delodajalci in vlado namreč omogoča socialni mir. To je pomembno v luči izzivov, ki so pred nami v prihajajočih mesecih. V oddaji tudi: - Opozicija sinočnje potrditve zakona o RTV ne bo sprejela brez odpora. - V Beli krajini bodo padli prvi metri žičnate ograje ob meji. - Po Mariboru v evropskih tekmovanjih uspešni tudi nogometaši Olimpije in Mure.

Človek je bitje, ki že po naravi išče trascendentni svet. Vse kulture sveta, naj bodo še tako primitivne, nam kažejo to realnost. Človeka torej žeja po onstranstvu in Bogu, ki se razodeva v lepoti, ker ta vodi k Bogu. Naš razum išče resnico in volja hrepeni po dobroti, ker v njej najde notranji mir in zadoščenje, ki sta potrebna za dosego radosti in osebne sreče. Takrat zavladata v človeku lepota in harmonija. Najgloblje misli in čustva, zamisli in spoznanja človek spontano sporoča drugim. Orodje tega sporočila je umetnost, ki ljudi plemeniti in usmerja k višjemu idealu. Skupno doživljanje lepote poglablja in boljša kakovost komunikacije, umetnost pa odpira pot k veri kot nov dar. Vera in lepota najbolje izražata človekovo presežnost. Umetnik ustvarja, govori o sebi, o svetu, o stvareh, ob tem pa poje hvalnico Bogu, stvarniku, večni Lepoti in tudi človeku, ker si Bog in človek nista v nasprotju, saj sta povezana. Bog je izbral človeka za sodelavca, za oblikovanje družbe in vsega stvarstva. Človek je v svoji znanstveni, družbeni, umetniški poti samostojen in avtonomen, saj mu je bila dana svoboda izbere. Ko se posveča umetnosti, prispeva k temu, da se človeštvo dviga v boljši svet vrednot, resnice, lepote, dobrote, odpuščanja ... Sveti Janez Pavel II. je v svojem Pismu umetnikom nanizal nepogrešljive misli o tem, da je umetnik tisti, ki še najbolj lahko začuti Boga in ki se mu pri ustvarjanju "pridruži". Bog stvarnik prikliče nekaj iz niča, mojster umetnik pa upodablja nekaj, kar že obstaja, in temu daje obliko in pomen. Umetnik s svojimi deli nagovarja soljudi in navezuje stik z njimi. Daruje se za druge v svoji družbi, družbo z odgovornostjo sooblikuje in si ne dovoli iskanja prazne slave ali poceni popularnosti. Ko smo v neposrednem stiku s pravo umetnino, veliko mojstrovino, recimo z Bachovim Matejevim pasijonom, Michelangelovo Pietá ali Dantejevo Božansko komedijo, opazimo, da se naša duša vznemiri zaradi tolikšne lepote. Tudi naše telo začuti veličino vrhunske kulturne dobrine, ki kar vabi k vriskanju od občudovanja. Da to doživimo, moramo biti odprti in dostopni za lepoto, to pa zahteva, da gremo najprej vase in v sebi odkrivamo razsežnost duhovnosti in ji damo prostor in čas, da se razvija. Torej, stik z vrhunskimi umetninami nas popelje v višje oblike duhovnosti. Takrat lahko postanemo boljši ljudje, bolj dovzetni za doživljanje lepote, ker ne dopustimo, da gredo ta doživetja mimo nas, ne da bi nas nagovorila. Naša zavest jih dojame in shrani. Postanejo referenčne dobrine za pravilno vrednotenje drugih dobrin. In kaj pomeni biti boljši človek? Predvsem biti blagohoten do sočloveka, dober do njega, v sočutju in empatiji do drugih in tako v zmožnosti odpuščanja, izraza najvišje oblike Ljubezni. Družba, v kateri prevladujejo dobri ljudje, je homogena in notranje uravnovešena.

V Bruslju se je končalo dvodnevno zasedanje voditeljev članic Evropske unije, ki sta ga zaznamovali predvsem dve temi - vojna v Ukrajini in energija - tako visoke cene električne energije kot poskus zmanjševanja evropske odvisnosti od ruskih fosilnih goriv. Ob koncu zasedanja, ki se je zavleklo v večerne ure so objavili sklepe, med drugim tudi o prostovoljnih skupnih evropskih nabavah zemeljskega in utekočinjenega plina ter vodika. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: Glavni cilj ruske vojske odslej popolno zavzetje regij Doneck in Lugansk. Nagrada za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva Jožici Grgič in Gloriji Lorenci. Četvorna zmaga slovenskih orlov v Planici.

V epizodi #74 z Jaša Andrenšek in Andrejem P. Škrabo debatiramo o geopolitiki in izzivih 21. stoletja. Dotaknemo se tematik, kot so: Intro Prisotnost v podcast studiu Učbenik življenja Klemenov cilj Komentar na vizijo Država kot podjetje Svoboda govora in Rusija Resne države Skupno vsem ljudem Ali lahko države na miroljuben način tekmujejo? Kje se prvič srečamo z nasiljem? Kolonije in nastanek kolonialnih držav Ekonomske sankcije Interes Korporacije kot novi player pri sankcijah in odločanju Individum in okolica Omenjeno v epizodi: How The Economic Machine Works by Ray Dalio https://youtu.be/PHe0bXAIuk0 Principles for Dealing with the Changing World Order by Ray Dalio https://youtu.be/xguam0TKMw8 

Rusko orožje naj bi ob osmih po našem času vsaj za kratek čas potihnilo, da bi lahko evakuirali prebivalce več obkoljenih ukrajinskih mest. Ruske sile so tudi minuli konec tedna stopnjevale napade. Številni prebivalci skušajo zapustiti državo, nekateri so beg plačali z življenjem. V oddaji boste slišali tudi: - SDS prehitel Gibanje Svoboda, kaže najnovejša raziskava Mediane. - Šolskih počitnic je konec, učenci se v razrede vračajo brez mask. - Nika Križnar zmagovalka norveške turneje, Urša Bogataj na zadnji tekmi druga; drugi tudi Anže Lanišek.

9. julija 2017 ste bralke in bralci MMC-ja lahko prebrali prvi popotniški zapis, imenovan 'Šef, jaz grem'. Skupno oseminpetdeset ponedeljkov ste lahko spremljali enoletno potovanje Jana Konečnika, takrat novinarja TV Slovenija, ki je za svojo izhodiščno destinacijo izbral Mehiko. Že takrat – kot pravi Jan – so bili odzivi izredno pozitivni. Zdaj je te zbral v knjižni obliki, imenovani tako kot popotniški blog 'Kje je Jan?', ter dodal še kakšen nov spomin, ki ni našel svojega mesta v spletnem blogu. Z njim se je pogovarjala Tina Lamovšek.

Aleš Zamuda je padalski inštruktor, ki že 29 let skače s padalom. Skupno je skočil že več kot 5000-krat, v tem času pa odprl le pet rezervnih padal

Stavbe iz lesa ljudje gradijo že tisoče let, zadnje desetletje pa so marsikje predvsem v razvitem svetu začeli graditi večnadstropne, celo stolpnicam podobne zgradbe. V okviru iskanja doslej neobstoječih standardov za takšno gradnjo bo docent z Univerze v Kopru dr. Iztok Šušteršič govoril tudi o tem, zakaj les ni nujno požarno najbolj nevaren material, in med drugim povzel, kateri so najbolj izraziti izzivi pri projektiranju takšnih stavb. Sogovornik je koordinator mednarodnega projekta oziroma akcije HELEN COST, Holistični dizajn visokih lesenih zgradb. Ta pa je del strateških načrtov EU na poti v brezogljično družbo in gospodarstvo. Cilj štiriletnega projekta je povezati izkušnje mnogih strok na poti k poenotenim standardom gradnje doslej povečini nižjih lesenih zgradb. Les kot obnovljiva surovina, predvsem pa njegove gradbene sposobnosti za višje stavbe naj bi občutno nadomestile doslejšna beton in jeklo, in tako dolgoročno znižala trenutni tretjinski delež emisij CO2 gradbenega sektorja. Sedež koordinacije je raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, ki se bo to jesen in zimo preselil v večnadstropno, tudi z lesom zgrajeno stavbo inštituta v Izoli. Na fotografiji 85m visoka lesena stolpnica HoHo Wien v 22. dunajskem okrožju Seestadt Aspern, vseljena l.2019 vir: https://www.wien.gv.at/stadtentwicklung/projekte/aspern-seestadt/wohnen-arbeiten/holzhochhaus.html

Izguba in žalovanje je nekaj s čimer se bo vsak od nas soočal na neki točki v življenju. Večno slovo je težko in vsak ga doživlja na svoj način. Nekateri bi se radi pogovarjali, drugi zaprli vase. Eni so jezni, drugi pomirjeni. Skupno vprašanje vsem pa je ''Kako naprej?'' Skupaj z dipl. psihologinjo Sabino Majerič, ki jo na instagramu najdeš pod imenom @zivljenjejelahkodobro. ______ Prijave na individualni coaching za vse tiste, ki se soočate z negativno samopodobo, odnosom do hrane, prenajedanjem. Vem, da se lahko zdi kot začaran krog, ampak se tudi to obdobje konča:) Več si lahko prebereš kar TUKAJ. Lahko pa mi pišeš kar direktno na coaching@inbed.si Pridruži se mi tudi na instagramu @inbedwithklara in @inbed_podcast. Zelo bom vesela tvojega feedbacka glede epizode. Rada bi te slišala. Objem, Klara

Današnja zmaga kolesarja Tadeja Pogačarja na Dirki po Franciji je skupno njegova peta na Touru in hkrati druga v letošnji izvedbi ter prva v rumeni majici vodilnega. Po zmagi v današnji kraljevski etapi, s čimer je še povečal prednost v skupnem seštevku pred nedeljsko parado šampionov na Elizejskih poljanah, je poudaril predvsem pomoč moštvenih kolegov. Preostali poudarki oddaje: - Evropski sveženj podnebnih ukrepov za našo državo predvideva 27-odstotno znižanje izpustov do konca desetletja. - Končana razprava o demografskem skladu, poslanci Desusa pred jutrišnjim glasovanjem neopredeljeni. - Nova opozorila pred hitrim širjenjem koronavirusne različice delta in pozivi k cepljenju.

Ob začetku prazničnega tedna, ko bo Slovenija praznovala 30. obletnico samostojnosti, smo v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve govorili o pomenu in poslanstvu politike. Izhajali smo iz papeževe okrožnice Vsi smo bratje. Z nami sta bila sociolog dr. Igor Bahovec in Matej Cepin iz Socialne akademije. Pogovarjali smo se o vlogi ljudstva in domoljubja, o populizmu in liberalizmu, pa tudi o politiki kot najvišji obliki ljubezni.

Osrednja tema bienala – kako bomo živeli skupaj - je bila zasnovana še pred pandemijo, a v njeni luči dobiva nove razsežnosti in še večjo relevantnost, meni kurator bienala Hashim Sarkis, ki na osrednji kurirani postavitvi to vprašanje odpira prek zelo raznolikih projektov in petih poglavij: prvo je posvečeno novemu pojmovanju človeškega telesa in življenja z drugimi bitji, drugo razmišlja o novem dojemanju gospodinjstev, tretje o različnih skupnostih, četrto o mejah in migracijah, peto pa o prihodnostih planeta. V sklopu nacionalnih predstavitev sodeluje 63 držav, predstavitve paviljonov pred odprtjem so večinoma bile spletne in mnogi kuratorji se začetka bienala niso udeležili v živo. Nekaj vtisov z bienala v času umirjajoče se pandemije smo zbrali v oddaji, ki predstavlja tudi slovenski paviljon. Projekt z naslovom Skupno v skupnosti so kurirali Blaž Babnik Romaniuk, Rastko Pečar, Martina Malešič in Asta Vrečko, osredotoča pa se na zadružne domove – večnamenske javne stavbe, ki so jih intenzivno začeli graditi po letu 1947. Njihova javna vloga, široka namembnost in prilagodljivost pa dobro sovpadajo z letošnjo temo, vprašanjem kako bomo živeli skupaj, tudi Sarkis namreč izpostavlja pomen prostorov, ki omogočajo različne načine združevanja, ne da bi jim narekovali načine delovanja in obnašanja. Foto: Jana Jocif, MAO, izrez fotografije

Iz Benetk v živo: Kako bomo živeli skupaj je geslo 17. beneškega arhitekturnega bienala. Slovenska ekipa, ki jo sestavljata arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar ter kustosinji, umetnostni zgodovinarki Martina Malešič in Asta Vrečko, tam predstavlja projekt Skupno v skupnosti. Raziskujejo nekdanje družbene infrastrukture zadružnih domov.

Skupno poročilo Evropske mreže za boj proti revščini EAPN ni le še ena akademska zbirka podatkov. Gre za zbir izkušenj iz terena, zbranih pri številnih neodvisnih nevladnih organizacijah, ki že dobri dve desetletji delujejo z roko v roki z ljudmi, ki so revščino izkusili. In prav neposredne izkušnje z uporabniki njihovih programov kažejo, da bo epidemija še poglobila revščino na evropskih tleh. Pri pripravi poročila za leto 2020, ki je bilo predstavljeno pred kratkim, so s svojimi izkušnjami s terena prvič sodelovale tudi humanitarne organizacije iz Slovenije, med drugim tudi ZPM Ljubljana Moste Polje, pod okriljem katere poteka tudi Botrstvo.

Od danes je Sloveniji na voljo 200 milijonov evrov evropske pomoči, s čimer želimo pomagati pri izplačevanju plač, da bo strokovno znanje ostalo v podjetjih. To je sinoči v intervjuju za našo RTV hišo sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Skupno bo Sloveniji v obliki ugodnih posojil namenjena milijarda evrov. Von der Leynova je govorila tudi o cepivu. Drugi poudarki oddaje: Državni zbor o proračunih; gospodarska rast se odmika. Epidemija podaljšana za še en mesec, sproščanje ukrepov pa morebiti čez dva tedna. V prvem valu predpisanih tudi za 40 odstotkov več antidepresivov. Pred 20-timi leti je Log pod Mangartom zasula blatna groza.

Drugi val pandemije koronavirusne bolezni se po svetu še naprej krepi. Vrha ni dosegel niti pri nas, kjer je skupno število smrtnih žrtev danes preseglo 500 in glede na projekcije se bo ta žalostna statistika začela umirjati šele decembra. Ker je povečanje števila brisov po navedbah pristojnih zelo pomembno za obvladovanje epidemije, se testiranje po novem spet izvaja pri vseh s sumom na okužbo. V oddaji tudi: - Vlada bo pretresla najnovejši osnutek šestega protikoronskega svežnja - Dodatno pomoč prizadetim zaradi epidemije sprejeli v Italiji in Avstriji - Biden še povečuje prednost pred Trumpom, ta prosi za denar za pravdanje - Roglič si je na Vuelti že zagotovil zeleno majico, kmalu bo jasno, ali je ubranil rdečo

Kar je bilo blagodejno za slovensko narodno skupnost na Koroškem, je v vrstah svobodnjakov izzvalo oceno, da je šlo za nepotrebno ponižnost. Opravičilo zveznega predsednika v govoru ob stoti obletnici koroškega plebiscita je, kar je mogoče povzeti iz številnih stališč in komentarjev, preseglo vse preostale geste in besede. Dogodek sta živo prenašali tako avstrijska radiotelevizija ORF kot tudi RTV Slovenija, 200.000 ljudi je spravno gesto spremljalo po spletu deželne vlade oziroma spletnih portalih deželnega studia ORF v Celovcu. V poročilih koroških dnevnikov so omenjena poročila slovenskih medijev. Z vidika medijske pozornosti vsekakor edinstven primer. Torej imajo danes svoje mesto tudi osebna izkustva in razmišljanja. Skupno oddajo Radia Trst A, programa Ars in uredništva Slovenskega sporeda ORF zato (kot že januarja) namenjamo 100. obletnici koroškega plebiscita. Veliko prelomnico v slovenski zgodovini v oddaji premišljujejo: pravnica Mirjam Polzer Srienz, pristojna za manjšinsko pravo in koordinacijo medkulturnih zadev v Biroju za slovensko narodno skupnost, podjetnik Miha Kampuš, pobudnik in predsednik iniciative Unser Land zusammenwachsen.at, rastimoskupaj.at in predsednik MePZ Jakoba Petelina Gallusa v Celovcu, ter Daniel Wutti, visokošolski profesor na Inštitutu za večjezičnost in transkulturno izobraževanje Pedagoške visoke šole na Koroškem. V prostorsko ločenem studiu Slovenskega sporeda ORF v Celovcu pogovor vodi Miha Pasterk.

Del podpore naše RTV hiše programu Botrstvo so že 6 let tudi dobrodelne dražbe. v petek zjutraj je v etru Vala 202 potekala 9. večja dražba, Zmagovalec dirke vseh dirk Tadej Pogačar je namreč zmagovito rumeno majico dirke po Franciji podaril za pomoč mladim športnim talentom iz programa Botrstvo v Sloveniji. Kupec, podjetje Bauhaus Slovenija, je zanjo odštel 45.000 evrov in s tem izenačil doslej najvišji izkupiček tovrstnih dražb, 45.000 evrov za zmagovite smuči Petra Prevca iz sezone 2016. Celoten izkupiček je višji še za 2009 evrov, saj je dražitelj Danilo, ki je od dražbe odstopil, končnemu znesku dodal še simbolični znesek v enakih številkah kot je bil datum konca te, za Slovence nedvomno znamenite dirke: 20.09. Skupno je bilo v 9 dražbah v 6 letih z dražbami na Valu 202 zbranih že več kot 232.000 evrov.

Velika večina od 27-ih novih okužb s koronavirusom je iz Hrastnika. V tamkajšnjem domu starejših, kamor sta se odpravila pristojna ministra, se je skupno število primerov zvišalo na 40. Medtem iz Celja poročajo o okužbah v tamkajšnji bolnišnici in vrtcu. Druge teme: - Subvencioniranje čakanja na delo podaljšano do konca avgusta - Izhodišča rebalansa proračuna predvidevajo 3 milijarde evrov minusa - Bruselj: Slovenija na medijskem področju ne bi smela slediti Madžarski - Evropske poslance v svežnju za obnovo moti znižanje sredstev za zdravstvo

Predsednik republike, g. Borut Pahor v parlamentu na svojo pobudo nagovoril poslance. Predstavnike ljudstva je namreč pozval k spremembi volilne zakonodaje. Domovina in država, tudi vse njene institucije niso nekaj samoumevnega, kar nam pripada samo po sebi. So stvari za katere se moramo zavzemati, se vključiti, biti dejavni, se za njih potruditi … Slovenci smo večkrat dokazali, da znamo stopiti skupaj, preseči razlike in svoje sebičnosti ter delati za skupno dobro. Upam, da bodo to zmogli tudi naši parlamentarci.

V oddaji Pogovor o smo poslušali prenos okrogle mize z naslovom Skupaj za skupno dobro, in sicer je bila posvečena 30 letnici demokratičnih procesov v Sloveniji in razmisleku, katere so stične točke našega naroda, kako ustvarjati dobro ozračje v naši domovini, kakšno vlogo imajo pri tem mediji in šolstvo in kaj pozitivnega lahko prispeva vsak med nami. Naši gostje so bili dr. Ernest Petrič, dr. Jože Možina, dr. Žiga Turk in dr. Ljubica Jelušič. Omizje je vodila Tanja Dominko.

Meje v Evropi počasi padajo. Slovenci bomo lahko od jutri potovali tudi Avstrijo, potem ko je ta država napovedala odprtje meja z vsemi sosednjimi državami, razen z Italijo. Čeprav je zahodna soseda odprla mejo s Slovenijo, je bilo dopoldne na nekaterih mejnih prehodih nekaj težav. Nemška vlada pa bo sredi junija odpravila opozorilo pred potovanji v 29 evropskih držav. V oddaji tudi o teh temah: - Po okužbi v Mariboru v karanteno skupno 42 ljudi - Maja na zavodu za zaposlovanje več kot 90 tisoč brezposelnih - Potrebna večina za izvolitev novega ustavnega sodnika se obeta Andražu Teršku - Rasizem in policijsko nasilje v ZDA na ulice pognala tudi Londončane

Pandemija koronavirusa nas je za določeno obdobje ustavila in spremenila naš način življenja.

Šole in vrtci samevajo že pet tednov, do konca šolskega leta jih je ostalo še osem. Kljub vsem okoliščinam matura letos bo, v celoti. Kdaj in kako nazaj v šolske klopi, bo seveda odvisno od tega, kako se bo koronavirus širil v prihodnje. Najnovejša statistika na dnevni ravni: včeraj 13 novih okužb, štirje smrtni primeri, osem bolnikov so po uspešnem zdravljenju odpustili domov. Skupno je več kot tisoč 317 potrjenih okužb, umrlo je 70 ljudi, na intenzivni negi je 27 bolnikov. Sodeč po podatkih je epidemija pod nadzorom, zato od danes veljajo dodatne izjeme pri omejitvah prehajanja med občinami. Preostale novice: Ne hitite z registracijami in zavarovanji vozil, veljavna bodo še dva meseca. Težave samozaposlenih v kulturi pri pridobivanju protikoronske pomoči Bo tudi naša država sprejela begunske otroke iz Grčije? Slovenija še bolj zelena: začenja se obsežno pogozdovanje.

Gostili smo Majo Halb Knafelj, Prekmurko, ki se je preselila v Združene arabske emirate, kjer dela za letalsko družbo Emirati. Skupno je obiskala že več kot 60 držav, za zdaj pa vrnitve v Slovenijo ne načrtuje.

»V kontekstu, ki ga določajo vse večja politična razhajanja in ekonomske neenakosti, se obračamo na arhitekte, da si zamislijo nove prostore, v katerih bomo lahko prijazno sobivali kot človeška bitja, ki se želijo povezati med seboj in z drugimi vrstami v digitalnem in realnem prostoru.« Tako razmišlja Hashim Sarkis, kurator letošnjega beneškega arhitekturnega bienala, ki meni, da človeštvo potrebuje »novo prostorsko pogodbo«. Slovenski projekt Skupno v skupnosti se na temo bienala odlično navezuje. Zadružne domove, velike objekte z veliko namembnostjo, so intenzivno začeli graditi po koncu druge svetovne vojne – načrtovana je bila mreža kar 523 zadružnih domov, postavljenih več kot 100, vključevali pa so upravljavsko, gospodarsko, kulturno in prostočasno delovanje. Po besedah organizatorjev njihova graditev, raba in zgodovina ponujajo priložnost za razmislek, kako lahko vzpostavimo notranje javne prostore kot družbeno infrastrukturo, ki bo krepila združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje. Avtorji projekta Skupno v skupnosti, ki bo raziskoval sedemdesetletno zgodovino zadružnih domov kot družbene infrastrukture, so Blaž Babnik Romaniuk, Rastko Pečar, Martina Malešič in Asta Vrečko. Projekt in zadružne domove sta v pogovoru osvetlila Blaž Babnik Romaniuk in Martina Malešič. FOTO: vir Obrat d.o.o.

Gost v 103 oddaji podkasta BIMpogovori je Aleš Korbar iz podjetja DALUX, ki je eden izmed mnogih ponudnikov t.i. skupnih podatkovnih okolij ali pod domače CDE-a. Kaj sploh je CDE in kaj uporaba le-tega pomeni za klasične in "BIM" gradbene projekte?

Prejšnji četrtek se je v Ljubljani začel 26. bienale oblikovanja, ki nosi naslov Skupno znanje. Osrednja tema je kriza na področju informacij. Vse do 9. februarja prihodnjega leta bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Fužinah na ogled obsežna razstava, ob njej pa letošnji bienale prinaša tudi šest projektov v različnih institucijah kot so muzej, knjižnica, časopisna hiša, univerza, dom starejših občanov, botanični vrt, ki so odprle vrata oblikovalcem.

Pred vrati so volitve v Avstriji, zaenkrat kaže da bo ljudska stranka prepričljivo zmagala. Ni pa še jasno, kdo bo v koaliciji."Še nikoli se ni toliko govorilo o tem, da so stranke brez pribite pare. Skupno naj bi si stranke za kampanje sposodile kar 26 milijonov evrov."Poleg dokončne prepovedi kajenja v zaprtih prostorih, bodo v Avstriji prepovedali tudi uporabo plastičnih vrečk. Medtem pa je kot kaže boja za pravice manjšin konec."Generacije, ki jim je to veliko pomenilo, se počasi poslavljajo, mladi pa nimajo nobenega interesa, da bi se borili za manjšinske pravice."

Pravljice so po svojem izvoru ena najstarejših oblik besedne umetnosti in veljajo za najbolj neposreden izraz človekove domišljije in duhovitosti. Do 18. stoletja so bile v zabavo predvsem odraslim, zatem pa tudi otrokom. Danes so bolj v veselje otrokom kot odraslim. Svet pozna veliko različnih vrst pravljic, kolikor jih je pač človeška domišljija zmogla ustvariti. Pravljica kot literarna zvrst je tudi danes enako priljubljena, kot je bila včasih. Tako za bralce kot za njihove snovalce. Jurija Popova je zanimalo, kakšen je občutek biti oče ali mati pravljičnih likov. Zato se je odpravil v dva svetova, svet Močvirnikov in svet Mokronožcev. Skupno jima je to, da sta oba pravljična, čeprav med seboj zelo različna svetova. Tako po svoji pravljični podobi kot po avtorjih. Svetu Močvirnikov je življenje vcepila dr. Barbara Simoniti, poklicna pisateljica in prevajalka, poleg tega tudi pesnica, sicer pa Ljubljančanka iz Slovenj Gradca, svet Mokronožcev pa Stane Peček, ljubiteljski pisatelj, predvsem pa glasbenik in dirigent, tudi zborovodja in organizator kulturnega življenja v Mirnski dolini, sicer pa sokrajan svojih junakov, torej Mokronožan ali Mokronajzar, kot si pogosto rečejo sami. Svet Močvirnikov je v velikem in skrivnostnem gozdu, ki se imenuje Zelena Dobrava in je nedaleč od Slovenj Gradca, svet Mokronožcev pa je Mirnska dolina. V Močvirnikih nastopajo živali, predvsem močeradi, poleg vseh drugih, ki so značilne za mokrišča, pa so glavni junaki Pečkovih pravljic škratje iz Mokronoga in okolice. Stane Peček je verjetno še edini živeči oče škratov na Slovenskem (mogoče tudi širše). Razlik je še več.

V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v ankaransko zaklonišče. To je v zadnjih nekaj letih postalo prostor združevanja mladih in ustvarjanja. Nekoč prazno in zapuščeno zaklonišče na vrhu mesta so namreč naselili mladi in malo manj mladi glasbeniki, ki ustvarjajo nekomercialno glasbo. Njihovo vodilo je : " Daj naprej"! Svoje znanje, izkušnje in prostor. Skupno pa jim je tudi iskanje svojega glasbenega izraza. Obiskala jih je Vesna Potočar Godnič.

Predstavili smo projekt Sobivamo, ki odpira nove možnosti bivanja starejših pri nas. Skupno bivanje prinaša veliko dobrobiti: druženje, medsebojno pomoč in tudi finančni prihranek. Več nam je povedala tokratna gostja: gospo Ireno Majcen, ministrico Ministrstva za okolje in prostor.

Nakupovalni listki, koledarji obšolskih dejavnosti, varnostna gesla za vso družino ... Katere aplikacije uporabljate v družinskih in prijateljskih krogih? Na podkast Odbita do bita se lahko naročite, pripravljata ga Maruša Kerec in Anže Tomić.