Podcasts about Kamnik

Piše Jože Štucin, bere Igor Velše. Kratka proza, še bolje prozica, a ne v slabšalnem smislu, ki je nastala izpod peresa Miše Gams, ima lastnosti nekakšnih prigodnic, zapisanih dogodkov, ki so se zgodili, ali pa tudi ne, kar je popolnoma irelevantno. Zapisani so na način, kot da jih pripovedovalec pove zbrani družbi ob kavi, nemara za šankom, ali pa tako, mimogrede, na sprehodu s prijateljem. Paleta vsebin je temu primerno pestra, raznorodna, zastavljena na vse strani neba, skoraj tako, kot bi pisateljica hotela nekemu relativno "mrtvemu" kraju, kjer se nič posebnega ne dogaja, kjer je dan podoben dnevu in se leta štukajo v dolgočasen niz praznine, za vsako ceno vliti nekaj duše, nekaj življenjskega "žmohta", ki je vreden pozornosti in debate. Ker gre za realističen pristop, že v prvem stavku Podalpskih odštekank spoznamo, da je to mestece Kamnik, zgodovinsko in arhitekturno zaščitena gruča hiš, v katerih so se med navadnimi ljudmi rodili tudi slavni in nadvse pomembni Slovenci, na primer Rudolf Maister, pa še kdo, večina pa jih tu le preživlja noč, svoj dragoceni čas in energijo pa preko dneva potrošijo v Ljubljani, kamor se vozijo na delo. Vendar to ni pomembno, sploh ni v fokusu zbirke, ni vezivno tkivo mesta, pač pa je pomembno dogajanje, ki mestu dodaja šarm in širši pomen, Zgodbe bi bile vse lahko resnične, predvidevamo celo, da večinoma so, toda, ko jih enkrat dobi v zobe ljudski duh, neusmiljen pripovedovalski stroj "rekla-kazala", se rade pretvorijo v prave dogodivščine s poanto, vsebino in literarno "encikliko", pismo, ki zaokroži od ust do ust, dokler se ne kanonizira v pisateljičini delavnici in postane zbirka zgodb. Seveda nismo do te mere naivni, da bi verjeli, da je vse res, hkrati pa prav dobro vemo, da je res prav vse, od pike do pike, od mamuta do generala in dekleta z gomoljastimi udi ali treh svetnikov (svetnîkov in svétnikov), ki so omamljeni od pijače in v trenutku navihanega navdiha ukradli mestni avtobus ter se razposajeno podili z njim naokrog, do Dneva, ko se ni zgodilo nič. Kraji, kot je Kamnik, imajo v "undergroundu" ogromno zgodb, večino skritih, večno zastrtih v rokah podzemlja, a nikoli se ne ve, kdaj pride mimo pisatelj, no, pisateljica, in jih "vrže na papir". Potem je slika mesta diametralno drugačna - iz spalnega naselja se prelevi v disneyland, kraljestvo pravljic, iluzij in neverjetnih štorij. Prav zabavno je v tem Kamniku, ni kaj! Pisateljičin način je mojstrsko preprost, piše z vidika nevtralne osebe, opazovalca, nič ne razlaga, ne komentira preveč, sploh zelo faktično beleži dogodke; ker pa je nevtralno oko lahko tudi negotovo v svoji presoji, ima vsaka zgodba tri verzije konca. Pač, po želji bralca, kar bi se mu zdelo najbolj verjetno in relevantno. Seveda bralec prebere vse tri možnosti, nad vsemi je navdušen, nikakor se ne more odločiti za najbolj veristično in primerno, zato zgodba ostane taka, kot je bila zapisana – z glavo in tremi repki. Prebereš na dušek, ker je tudi jezik točno tak – za na dušek. Nič literariziranja, nobenih bravur, zelo malo metaforike, če sploh kaj, vse faktično zabeleženo z rahlo distanco, včasih celo z duhcem humorja in iz šaljive distance. Nabor je pa tako širok, da se čudiš, kako je vse to možno strpati v mestece, ki je na trenutke tudi navadna vas ali spalni zaselek. Da ne bo nesporazuma, intenca knjige Podalpske odštekanke vsekakor ni samo sarkastična in duhovita, v svojem jedru je seriozna in poduhovljena, le napisana je tako, da zdrsne skozi možgane kot nekakšen newageevski odmev slavnih Butalcev. A brez strahu, primerjava je zgolj naključna in z resničnostjo nima nobene povezave, je pa nekaj na tem, da se redko kdaj znamo na šaljiv način pogovarjati o resnih in tudi žalostnih rečeh. To nam kot Slovencem nemara manjka, Miša Gams pa dotično psihološko strukturo podalpskega človeka nonšalantno preskoči in prostodušno zapiše zgodbe na mehak način, z nasmeškom v kotičku ust, a z majhnim črvičkom v umu, ki bralca vendarle sili k tehtnemu razmisleku. To je bravuroznost te knjižice. Skoraj bi si želeli nadaljevanja, razširitve, a, bog ve, da se v avtoričine literarne plane ne moremo spuščati, pa tudi Kamnika je verjetno nekje konec.

Tokrat smo spregovorili, da so v občini Ivančna Gorica obeležili 35. obletnico potrditve dokumentov vojaškega zavarovanja slovenske osamosvojitve. Šli smo v najstarejše slovensko mesto, na Ptuj, kjer so postavili več kot pet metrov visoko bronasto skulpturo kurenta ter v Lendavo, kjer mineva deset let od odprtja stolpa Vinarium. Povabili smo vas še v Stiški samostan, kjer bo tradicionalni Semanji dan rokodelcev in pridelovalcev hrane ter v Kamnik na dneve narodnih noš in oblačilne dediščine. Spomnili pa smo tudi, da bratovščina odraslih skavtinj in skavtov Domžale praznuje 25 let delovanja.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Se je le našla rešitev zapleta, ki je oviral nadaljevanje gradnje kolesarke med Bledom in Bohinjem? - V Radečah ob občinskem prazniku predali v uporabo prenovljen vhodni del bazena in sanirali plaz Žébnik. - Novogoriški občinski svet potrdil združitev dveh javnih podjetij. - Kamnik znova v znamenju narodnih noš in oblačilne dediščine.

Simfonični orkester Domžale - Kamnik ob začetku poletja že tradicionalno prireja koncertni večer na prostem v domžalskem Češminov parku ter na kamniškem Glavnem trgu. Letošnjega z naslovom Melodije Mediterana je predstavil član orkestra Matic Klopčič.

Ob svetovnem dnevu ledenikov in svetovnem dnevu voda je 21. marca 2025 Slovensko društvo za zaščito voda organiziralo simpozij Vodni dnevi, že 31-ič po vrsti. Povezovalna nit letošnjih je bila "Preveč ali premalo vode" z motom "Čas je za ukrepanje", tri osrednje teme pa so bile povezane z globalnimi izzivi: ohranjanje ledenikov, onesnaženost vodnih virov in trajnostna raba pitne, odpadne in padavinske vode. O vsem tem, pa tudi kaj lahko vsak sam kot posameznik ali kot skupnost storimo, da vodo zaščitimo, in še o marsičem aktualnem je tekla beseda v nedeljskem pogovoru s predsednico Slovenskega društva za zaščito voda dr. Marjetko Levstek, doktorico kemijskega inženirstva in direktorico Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Foto: Klemen Razinger

Poročali smo o naložbi Term Snovik, radijskem obisku Doma starejših v Kamniku, začetku kurentovanja na Ptuju, več dogodkih ob obletnicah v Slovenskih Konjicah, praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Kranju ter državnem ocenjevanju in razstavi štrukljev v Mirni Peči.

Ste se morda že kdaj sprehodili po poligonu za slepe? Ste se preizkusili v bocci, paranamiznem tenisu, odbojki sede ali baskinu? Gre za parašporte, v katerih tekmujejo ljudje z invalidnostmi. V okviru projekta Korak k Sončku, izvaja se v okviru Zveze Sonček, nastajajo inkluzivni športni dnevi Vsi za enega, eden za vse z namenom, da otrokom v vrtcih in osnovnih šolah predstavijo parašporte, v katerih se lahko ob pomoči vrhunskih parašportnikov tudi preizkusijo. Še posebno pa spodbujajo otroke z invalidnostjo, da se odločijo za šport. Inkluzivni športni dan Korak k Sončku je bil v drugi polovici oktobra namenjen učencem osnovne šole 27. julij Kamnik. V parašportih so se učenci preizkušali v telovadnici Ciriusa Kamnik, Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje, pridružila pa se jim je tudi Petra Medved in nastala je današnja Nedeljska reportaža.

Kaj bi lahko rekli o Milanu Kamniku? Milan je svojevrsten posebnež med slovenskimi glasbeniki, ki v večini prisegajo na pop in podlegajo trenutnim komercialnim vplivom, Milan pa ostaja zvest samemu sebi in glasbi, s katero se je  seznanil prav na začetku glasbene poti. Vplivi countryja so zaznamovali njegovo glasbeno pot in to na njegov svojevrsten slovenski še bolje koroški način. Te dni praznuje 50 let glasbene kariere. V Intervjuju ga gosti Jane Weber.

In this captivating Feel Slovenia podcast episode titled "Kamnik, the National Costume Parade and Noah's Hometown", Dr. Noah Charney takes you on a journey through the heart of Kamnik, Slovenia—a town bursting with history, tradition, and vibrant culture – and also his adopted hometown. Join Ksenija Mravlja, who runs the popular Beer Way Tasting Tour, as she shares her love for local flavours and the unique experiences Kamnik has to offer. You'll also hear from Luka Svetec, the head of the Kamnik Tourism Board, as he unravels the rich heritage of the town, and alongside him, Doroteja Narat who sheds light on its iconic National Costume Parade, a celebration of traditional Slovenian dress that brings history to life in the streets. And for a truly personal touch, Robert Posl, a local with South African roots, offers his unique perspective on reconnecting with his Kamnik heritage. With fascinating anecdotes and rich storytelling, this episode promises to engage anyone curious about Slovenia's hidden gems. Whether you're a history buff, a cultural enthusiast, or just someone looking for your next travel destination, you won't want to miss this lively and informative discussion!Feel Slovenia the Podcast is brought to you by the Slovenian Tourist Board and hosted by Dr Noah Charney.Sound Production: Urska Charney For more inspirational content, check out www.slovenia.info and our social media channels, including Instagram, Facebook, YouTube, Twitter, Pinterest, LinkedIn and Tripadvisor.

Danes se v Svetu kulture podajamo na pesniško potovanje od Kamnika do Ptuja. Na Ptuju potekajo dnevi poezije in vina, ki že 28 let združujejo pesniško besedo in vina. Letošnji častni gostje so danska pesnica Pia Tafdrup, belorusko-ameriška pesnica Valžina Mort ter poljski pesnik Jacek Dehnel, ki je letošnji avtor Odprtega pisma Evropi. Predstavili bomo tudi knjigo Maistrovih trideset. V Maistrovem letu, ki ga je vlada razglasila ob 150-letnici rojstva ter 90-letnici smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra, je v sozaložništvu Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in založbe Buča izšla knjiga Maistrovih pesmi.

Za zgodbo o treh čeladah je bilo odločilno sodelovanje muzejev: Medobčinskega muzeja Kamnik, Dolenjskega muzeja Novo mesto in Narodnega muzeja Slovenije. Kamničani so namreč pripravili razstavo – Mamut po mamutu v Novem mestu, sledilo je poizvedovanje o negovski čeladi z Vrhpolja pri Kamniku, ta pa je spodbudila pogovore o čeladah, ki jih hrani dolenjski muzej. Tako je nastal projekt, imenovan Skrivnostne poti negovskih čelad, ki vsaka zase prinaša nenavadne poti, zgodbe in usode teh izjemnih halštatskih predmetov. Vse to so potem strnili v razstavo, ki so ji dodali katalog in kratke videofilme. V njih predstavijo usodo čelade iz Novega mesta, ki so jo nepridipravi ukradli. Dodani so posnetki, ki so nastali pri sinu znamenitega zbiratelja Sadnikarja, ki je pridobil čelado z Vrhpolja pri Kamniku. Tu pa je bila tudi predstavitev čelade s Kope nad Kompoljami, ki je nekoč krasila vodnjak v Lukovici. O teh čeladah izvemo več v oddaji Sledi časa.

Slovenia has numerous fascinating art museums, but none that are household names abroad, so they remain very pleasant surprises for visitors who discover them. In this episode, Dr. Noah Charney explores some of his favourite art museums in Slovenia, with a focus on those outside of Ljubljana. To cover some of those in Ljubljana, Dr. Noah Charney asked a few art world friends – Marko Jenko, a curator at the forthcoming Lah Museum, Matthew McQuarrie, a gallery owner and an American architect living in Slovenia, Blaž Peršin, the director of the City Museums of Ljubljana, and an Jaša Mrevlje-Pollak, a conceptual artist, for their tips. With Matthew McQuarrie, an American architect living in Slovenia, who coordinates the Dobre novice art exhibition featuring renowned international artists in Kamnik, the discussion delves into the importance of art in revitalizing communities and promoting critical thinking. Marko Jenko, a renowned curator, offers insights into the Lah Museum set to open in 2024. Blaž Peršin, Director of Museums and Galleries of Ljubljana, oversees various museums and galleries in the city and discusses the diverse art scene in Slovenia, spanning historical influences to contemporary trends. Jaša Mrevlje-Pollak, arguably Slovenia's highest-profile conceptual artist, with appearances at the Venice Biennale and the Frieze Art Fair, shares his perspective on the contemporary art landscape in Slovenia, spotlighting institutions such as Moderna Galerija, Cukrarna, UGM, the Art Gallery in Maribor, and Obalne Galerije Piran.Feel Slovenia the Podcast is brought to you by the Slovenian Tourist Board and hosted by Dr Noah Charney.Sound Production: Urska Charney For more inspirational content, check out www.slovenia.info and our social media channels, including Instagram, Facebook, YouTube, Twitter, Pinterest, LinkedIn and Tripadvisor.

20. februarja 2023 je bil v Veliki dvorani ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet koncert Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je sopranistka Ana Plahutnik ob klavirski spremljavi Andreje Kosmač izvedla izbor slovenskih samospevov: Lucijan Marija Škerjanc: Večerna impresija (Igo Gruden), Pisma (Alojz Gradnik) Josip Pavčič: Ciciban, cicifuj (Oton Župančič), Ženjica (Ferdo Kozak) Aldo Kumar: Pa da bi znal (Srečko Kosovel) Samo Vovk: Lahko noč (Josip Murn Aleksandrov) Pevka je svojo umetniško pot začela kot pianistka na Glasbeni šoli Kamnik, ob izobraževanju na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana pa se je začela še učiti petje v Glasbeni šoli Logatec pri Nini Kompare Volasko. Po uspešno opravljenem sprejemnem vpisu je leta 2016 na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet študirala pri Tatjani Vasle, od leta 2020 pa je na Akademiji za glasbo njen profesor Matjaž Robavs.

Piše Marica Škorjanec Kosterca, bere Lidija Hartman. Avstrijski pisatelj dr. Felix Kucher se je rodil leta 1965 v Celovcu. Študiral je filozofijo, teologijo in klasično filologijo. Poučeval je na več srednjih šolah v Celovcu, zdaj je ravnatelj gimnazije v Beljaku. Naučil se je tudi slovenščine, ki je drugi deželni jezik na Koroškem – njegovi predniki so imeli namreč še pred stotimi leti slovenske korenine. Roman Kamnik iz leta 2018 je posvetil v spomin Jozlu in Francu (Franciscusu) Petku, po pisateljevi izjavi naj bi bila to njegova prastrica – brata njegove babice. Felix Kucher zajema snov iz dveh zgodovinskih virov: družbenega in političnega dogajanja v Evropi, zlasti na Koroškem po zgodovinsko pomembnem plebiscitu leta 1920 in vzniku nemškega nacizma, Hitlerjevega vzpona in osvajalske politike med drugo svetovno vojno do nemškega poraza. Drugi sklop pa sestavljajo ekonomske migracije na Koroškem v obdobju med svetovnima vojnama z življenjsko zgodbo migranta Antona Lipica. Po številnih ovirah se mu končno le uspe umakniti v Argentino, kamor je v desetletjih po prvi svetovni vojni za kruhom odhajalo mnogo Slovencev. Dogajalni čas se vrača do prve svetovne vojne, epilog iz leta 2008 pa govori o nastajanju te knjige, ki poznim potomcem razkriva grozljive zamolčane zločine v nemških koncentracijskih taboriščih Dachau in Mauthausen. Kompozicija romana ni sintetična, pisatelj ne sledi časovnemu poteku življenjskih zgodb literarnih junakov, ampak preskakuje od začetka leta 1947 do 1925, prav tako se menjujejo dogajalni kraji: Roman se začne v Buenos Airesu, ki je osrednje prizorišče Antonove zgodbe, analitično pa si sledijo dogodki v Podgori, Celovcu. Hamburgu, taborišču Mauthausen, Genovi, Bolzanu. Naslov romana Kamnik je privzet po priimku antijunaka, ki se sramuje slovenskega porekla. Je navdušen privrženec nacizma in prevzame priimek Steiner. Ponižen je do trenutne oblasti, vedno skrbi za svoje koristi, hlepi po oblasti, povsod vidi predvsem sebe, tudi poroči se zaradi premoženja. Njegov značaj najbolj prikazujejo zločinska dejanja v taborišču, kjer z nazivom »podvodja skupine« dobi želeno popolno oblast nad brezpravnimi: »Rešpekt. Ponižanje. Podrejanje. To je štelo,« pravi. Ljudje so zanj le predmeti, ki mu lahko služijo. Prva žena je bila hči bogatega industrialca, nemškega Juda, vendar zakon ne izpolni njegovih pričakovanj. Nekdanjega znanca uporabi za pomoč, da se v Berlinu priplazi v SS. Protagonist romana je Anton Lipic, mlajši sin iz revne kmečke družine na Koroškem. Ves čas si prizadeva, da bi si z delom in vztrajnostjo ustvaril boljše življenje. Odloči se, da se bo tako kot mnogi drugi izselil v Argentino, in po številnih ovirah mu tudi uspe. Podrobno so opisane vse postaje njegovega dolgega potovanja, zdravniški pregledi in uradne formalnosti v Hamburgu, od koder je izplula sicer tovorna ladja s potniki iz različnih krajev in držav. Po naporni vožnji in pristanku v Buenos Airesu z drugimi iskalci zaposlitve dan za dnem zaman čaka na delo, zato zagrabi prvo možnost – na veliki kmetiji. A vse garanje je daleč od njegovih načrtov. Po propadu kmetije, ki ji smrtni udarec zada roj kobilic, se Anton s prijateljem postopoma osamosvoji s prodajo svojih izdelkov od vrat do vrat, po vztrajnem delu ustanovi svoje podjetje in v nekaj letih si ustvari tudi družino. Zanimivo je, da sprejema kulturo in jezik svoje nove domovine, pozabiti hoče nemščino, ki so mu jo v šoli vsilili namesto slovenščine. Antonov brat Jozl je ostal v Podgori, v revščini in nemoči se predaja pijači in se zadolžuje. Nekega jutra, ko na pozdrav dveh uniformiranih mladincev Heil Hitler odgovori: »Podelam se na vajinega Hitlerja!« Sledijo aretacija, zapor, delovno taborišče Dachau in končna postaja Mauthausen. Tu se križata življenji rablja Steinerja in njegove žrtve,¬ Jozlna. V tretjem poglavju postane nepomembni kmečki fant iz zakotja Avstrije, takrat že nemškega rajha, tragičen junak. Pisatelj pretresljivo predstavlja najhujše plasti zla v taborišču Mauthausen: Zaplinjevanje in sežiganje trupel. A Kamniku – Steinerju se posreči, da se izogne kazni. Po zvezah se nekdanji nacisti preselijo na varno v Argentino in se srečujejo z rojaki, ki živijo tam že več desetletij. Roman Felixa Kucherja Kamnik je realističen mozaik življenja v prvi polovici 20. stoletja. Pretresljiva in zelo razgibana pripoved zastavlja veliko vprašanj o skoraj pozabljenem času, grozljivih prizorih v koncentracijskem taborišču in življenju posameznikov v stoletju zločinskih ideologij in dveh svetovnih vojn.

Obredi velikega petka postavljajo v ospredje Jezusovo trpljenje in njegov smrti.Brat Štefan Kožuh: Kristus se ni izmaknil svoji nalogi, ostal je zvest človeku.Škof Saje: Naša dejanja umivanja nog drugim se pokažejo tako, da si odpuščamo, smo solidarni in si pomagamo.Sveto Tridnevje pri sestrah karmeličankah in salezijankah: Združene so v isti veri in ljubezni do Kristusa.Slovenija je marca na letni ravni beležila 3,6 odstotno infalcijo.SDS po neuspešni interpelaciji Stojmenove Duh: Izid glasovanja je pomenljiv.Namera vlade o vzpostavitvi azilnega doma v Središču ob Dravi še naprej buri duhove.V zračnih napadih izraelske vojske na položaje Hezbolaha v Siriji najmanj 38 mrtvih. Začasni pomol za dostavo humanitarne pomoči v Gazi morda že aprila.Vreme: Popoldne bo spremenljivo do pretežno oblačno. Jutri bo večinoma sončno in toplo.Priprave na veliko noč v domu starejših Deos Medvode.Rusija Ukrajino spet obsežno napadla z zraka. Na Poljskem racije proti ruskim vohunom.Ob 150 letnici rojstva Rudolfa Maistra v njegovi hiši razstava Maister in rodni Kamnik.

Ministrstvo za zdravje bo preoblikovalo sistem nujne medicinske pomoči. Za to so se odločili zaradi hitrejše in bolj enakomerno dostopne nujne medicinske pomoči po vsej državi. Uredba postopno uvaja več novosti: vozilo dežurnega zdravnika, ki po novem ne bo več v reševalnem vozilu, do leta 2027 naj bi vzpostavili petnajst satelitskih urgentnih centrov, potem pa bo sledilo zmanjševanje dežurnih mest. Ministrstvo za zdravje zagotavlja, da so pripravili strokovna merila, s katerimi pa ponekod na terenu niso zadovoljni in so zaskrbljeni za prihodnost delovanja spremenjenega sistema. V ambulantah nujne medicinske pomoči, kjer se bo spremenilo delo dežurnega zdravnika, pa opozarjajo tudi na kadrovske in prostorske nedorečenosti. O tem v Studiu ob 17-ih z Aljano Jocif in gosti: Denis Kordež, državni sekretar na ministrstvu za zdravje Renata Rajapakse, direktorica Zdravstvenega doma Domžale Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik

Poročali smo o upravljanju soteske Vintgar, pridobitvi na Veliki planini, novem bazenskem kompleksu v Novem mestu, posvetu na temo oskrbe starejših v Podravju in natečaju mladi pisatelj leta.

Poročali smo o zimski turistični sezoni v Kranjski Gori, v Bohinju in na Bledu, razstavah jaslic in praznični okrasitvi parkov Mozirski gaj in Arboretum Volčji Potok, sprejemu zmagovalca oddaje Slovenija ima talent Domna Kljuna v domači vasi in nevarnosti pirotehnike za hišne ljubljenčke.

V občini Gorenja vas - Poljane so četrti dan po poplavah našteli 210 plazov, zdaj so jih sanirali nekje deset odstotkov. V prvih dneh so bila od sveta odrezana cela naselja, zdaj, v sicer zelo veliki občini po površini, ki ima veliko stranskih dolin in 380 kilometrov cest, ni dostopa le do štirih hiš. Nekaj časa so bili odrezani tudi domačini v dolini Hrastnice na Škofjeloškem. A tam ni samo poplavljala Hrastnica, v kraju Sveta Barbara se je za hišo sprožil 150 metrov dolg plaz, ki zdaj miruje, sanacija pa bo dolgotrajna.Sogovorniki: Elizabeta Rakovec, direktorica občinske uprave Gorenja vas - Poljane, Vinko Guzelj, Pavel Jereb, Ervin Vivoda, vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, ki sodi v sklop Ministrstva za naravne vire in prostor, dr. Klemen Teran, vodja oddelka Regionalna geologija na Geološkem zavodu Slovenije, Tomaž Zabavnik, poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite Kamnik.

Prof. dr. Roman Kamnik, prodekan za pedagoško dejavnost na Fakulteti za elektrotehniko UL, je opisal Poletni tabor sodobnih tehnologij, s katerim mladim približajo raziskovalno delo in vsebine, ki jih spoznavajo in osvojijo v času študija.

Poročali smo o po poplavni obnovi Litije, manjšem pridelku buč na severovzhodu države, reki Muri in spremenjenem odnosu do voda, Poti piva in svobode v Kamniku ter o ponudbi smučišča Gače.

Vremenoslovci in hidrologi opozarjajo, da nas bo jutri zajelo močno deževje. Ob tem je pričakovati hitro naraščanje hudourniških vodotokov, kar še posebej povzroča skrbi na območjih, ki so jih prizadele poplave v začetku meseca. Pristojni prebivalce pozivajo k samozaščitnim ukrepom. Kot pravi poveljnik civilne zaščite za zahodno Štajersko Janez Melanšek, bodo na terenu storili kar se da, da preprečijo najhujši scenarij. Ostali poudarki oddaje: Predsednik Evropskega sveta Michel v občini Kamnik zagotovil, da lahko Slovenija računa na evropsko solidarnost. Strokovnjaki potrdili smrt vodje Wagnerja Jevgenija Prigožina. Nogometaši Celja prevzeli vodstvo v državnem prvenstvu, v Budimpešti se je končalo svetovno prvenstvo v atletiki.

Dan pred začetkom blejskega strateškega foruma je v Slovenijo dopotoval predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki si je v občini Kamnik ogledal razdejanje, ki ga je za sabo pustila vodna ujma v začetku meseca. Kot je poudaril, ima Slovenija v Evropi veliko prijateljev. Po njegovih besedah lahko na evropsko solidarnost računamo danes in tudi v prihodnosti, saj bo obnova trajala kar nekaj časa. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Pristojni pred jutrišnjimi padavinami pozvali k previdnosti in samozaščitnim ukrepom. - Smrt Prigožina potrjena, okoliščine strmoglavljenja letala še niso jasne. - V Italiji glasna razprava zaradi napovedi tržiške županje o prepovedi kopanja v burkiniju

Lani so pri Gorski reševalni zvezi Slovenije izvedli rekordnih 667 intervencij, pri katerih so v 55 odstotkih pomagali tujim državljanom. Letos je bilo do zdaj v gorah manj nesreč, kot jih je bilo ta čas lani, a s povečevanjem obiska in turizma lahko pričakujemo več nesreč, ki se pogosto zgodijo tudi zaradi nepripravljenosti in neustrezne opreme. Kako opremljeni hodijo tuji obiskovalci v naše gore, koliko so seznanjeni z zahtevnostjo izbranih planinskih poti in kje iščejo informacije?Sogovorniki: Klemen Belhar, alpinist, gorski reševalec in podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije, Matjaž Šerkezi, alpinist, gorski reševalec, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, Nina Irt, strokovna sodelavka v Turistično informacijskem centru Kamnik, Martina Gojkošek, vodja korporativnega komuniciranja pri Slovenski turistični organizaciji.

V okviru projekta B Air, ki posebno pozornost namenja novim zvočnim vsebinam za najmlajše in ranljive skupine, je nastalo sodelovanje z učenci in učenkami Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik. Pet otrok je ustvarilo štiri Zvočne avtoportrete, v katerih so raziskovali načine izražanja na področju zvoka in preizkušali svoje ideje in predstave o "zvočnem odsevu sebe". Več o delu z mladimi ustvarjalci bo v Nočnem obisku v nedeljo povedala mentorica projekta, režiserka Ana Krauthaker.

Zvočni avtoportret je davno v preteklosti odložena zamisel režiserke Ane Krauthaker, ki pa je v kontekstu aktualnega mednarodnega projekta B-AIR, katerega nosilec je Radio Slovenija in je namenjen raziskovanju vloge zvoka v razvoju človeka, vendarle dobil prostor in čas uresničitve. Režiserko, ki se je tokrat avtorsko umaknila v ozadje, da bi s tem za drugega obdržala prazen prostor notranjega ogledala, je namreč od nekdaj zanimala zaznava – ali je mogoče ujeti točko enačaja med lastno zaznavo in zunanjo resničnostjo oziroma kako prepoznati svojo, sicer precej izmuzljivo identiteto? V sodelovanju s Centrom za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, ki vzgaja in celostno usposablja gibalno ovirane otroke in mladostnike, se je naposled na režiserkino zamisel odzvalo pet učencev višjih razredov osnovne šole, da bi raziskovali zvok, besede in govor v odnosu do sebe in svoje ustvarjalnosti. V polletnem procesu so Gal, Melani, Klara, Nail in Nika pripravili avtorska besedila ali scenarije in zanje poiskali najustreznejši zvočni oziroma besedilni izraz. Ob pomoči radijske ekipe ustvarjalcev, ob režiserki še avtor izvirne glasbe Rudi Pančur, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonje Strenar in dramski igralec Gregor Zorc, pa zarisali svoje obraze, selfije ali sebke v zvoku. Rezultat te poti vase so štiri zgodbe, tokrat zajete v samostojni premierni cikel, ki ga je, tudi z mislijo na pomen inkluzivnosti v sodobni družbi in zbliževanja različnih svetov ljudi za program zasnoval Klemen Markovčič. Gal Kordič nam v svojem avtoportretu skozi dve fantazijski zgodbi pripoveduje, da smo lahko kdor koli, kadar koli in kjer koli, če si le dovolimo. Biti vse drugo in vedeti, da si vse to TI, je neskončna zgodba čudežne dežele v nas. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Produkcija B-AIR, marec 2023 Zvočni avtoportret je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

V oddaji smo slišali odlomke z omizja ob evropskem tednu cepljenja. Na njem sta sodelovala vodja mariborske enote NIJZ Branko Simonovič in pediater iz Zdravstvenega doma Kamnik dr. Denis Baš, ki je za radijski mikrofon odgovoril še na nekaj drugih vprašanj o zdravju otrok in mladostnikov.

V oddaji smo slišali odlomke z omizja ob evropskem tednu cepljenja. Na njem sta sodelovala vodja mariborske enote NIJZ Branko Simonovič in pediater iz Zdravstvenega doma Kamnik dr. Denis Baš, ki je za radijski mikrofon odgovoril še na nekaj drugih vprašanj o zdravju otrok in mladostnikov.

Poročali smo o praznovanju in investicijah v občini Kamnik, načrtih za pokrito smučišče v gozdu pod Svetim Joštom pri Kranju, novih orglah v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju in gorsko-kolesarskem centru pri Kobaridu, ki tudi letos ne bo deloval.

Poročali smo o praznovanju in investicijah v občini Kamnik, načrtih za pokrito smučišče v gozdu pod Svetim Joštom pri Kranju, novih orglah v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju in gorsko-kolesarskem centru pri Kobaridu, ki tudi letos ne bo deloval.

Join us in a few days for Part 2 of The Big Fat Summer Trip 2022. After exploring the cities of Budapest and Bratislava, we were ready for some time in nature. After a quick stop in Ljubljana, we camped out in Kamnik, Slovenia and it was exactly what we needed. We hope you enjoy it as much as we did!