Podcasts about britanci

Na god sv. Krištofa, 24. julija, so pred 57. leti odprli vrata prvega sodobnega hospica na svetu. Deset dni pred tem je poteklo 19. let od smrti njegove ustanoviteljice, Dame Cicely Saunders. Nič hudega, če njenega imena še niste slišali, saj tudi med njenimi rojaki ime ne sodi med najbolj prepoznavne. Njen biograf pravi, da je na področju paliativne oskrbe najbolj znana oseba, najmanj znana med Britanci. Omenjam jo zaradi njene zapuščine, ki je vsak dan dragocenejša. Komentar je pripravila dr. Irena Švab Kavčič, direktorica Doma sv. Jožefa v Celju.

SRPSKI RADIO CIKAGO – DŽEVAD GALIJAŠEVIĆEKSPERT ZA BEZBEDNOST I BORBU PROTIV TERORIZMATERORISTIČKI NAPAD U MOSKVI NIJE IZVRŠIO ISIS, A KRISTIJAN ŠMIT IZAZVAĆE RAT U BIHSERBIAN RADIO CHICAGO IS A KEY PLAYER AMONG THE ETHNIC BROADCASTERS IN THE U.S. AND IS CONSIDERED THE NUMBER ONE MEDIA OUTLET IN THE SERBIAN-AMERICAN AND BALKAN COMMUNITY IN THE UNITED STATES OF AMERICA AND CANADA.SERBIAN RADIO CHICAGO BROADCASTS DAILY FROM 3PM TO 4PM CST ON WNWI AM 1080, CHICAGO.HTTPS://WWW.SERBIANRADIOCHICAGO.COMHTTPS://WWW.SERBIANRADIOCHICAGO.NETSupport the show

24 - Milan Stojadinović je bio srpski i jugoslovenski političar i ekonomista, predsednik Vlade Jugoslavije od 1935. do 1939. godine. Šarmantan, upečatljiv, sposoban, tehnokrata, beskurpulozan i prilično lukav, brzo je sebe pozicionirao na političkoj sceni, pod patronatom Nikole Pašića. Bio je i ministar spoljnih poslova od 1935. do 1939. i ministar finansija tri puta (1922–1924, 1924–1926, 1934–1935). Osnivač i lider Jugoslovenske radikalne zajednice, desničarske stranke koja je podržavala autoritarni režim kneza Pavla Karađorđevića. Svedok dva svetska rata, nije učestvovao ni u jednom. Knez Pavle ga je, uz izgovor da je Stojadinović nesposoban da reši 'Hrvatsko pitanje', smenio 1939. godine iako je pobedio na izborima. Britanci su tražili da se Stojadinović udalji iz zemlje, pa je prognan na Mauricijus, gde je ostao tokom Drugog svetskog rata. Nakon rata nije mu dozvoljen povratak u Jugoslaviju, već je živeo i umro u Argentini. Istoričari Ivan Drljača i Nikola Đukić danas razgovaraju o njegovom, prilično kontroverznom i nadasve zanimljivom životu, karijeri i zaostavštini.

Nobena ločitev ni lahka, odhod Združenega kraljestva iz Evropske unije po skoraj 50 let trajajoči zvezi pa je bil vse prej kot hiter in neboleč. Štiri leta po njem bomo pogledali, kaj je brexit prinesel obema stranema in kaj odnesel. Katere težave imajo Britanci in Severni Irci, še posebno drugi, ki v novih razmerah pomenijo posebno izjemo? Javno mnenje brexit vse bolj vidi kot napako, priložnosti, o katerih se je v kampanji veliko govorilo, pa ostajajo neizkoriščene. Pogovor bo povezoval Matej Hrastar. Gosti: • dr. Andreja Pegan, fakulteta za management Univerze na Primorskem • dr. Jan Grobovšek, docent za ekonomijo na Univerzi v Edinburghu • dr. Jure Požgan, fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

Medtem ko so se zunanji ministri EU in OZN ukvarjali z vojno v Gazi, poskušajo številni pomagati trpečim civilistom. V Evropi se nadaljujejo protesti kmetov, tokrat v Franciji. Jemenski Hutiji še vedno napadajo tovorne ladje, zato so jih Američani in Britanci ta teden spet bombardirali. Donald Trump pa očitno koraka proti novi predsedniški nominaciji.

V dveh mesecih je Sudan zapustilo skoraj pol milijona ljudi. V Darfurju živi več kot 5,6 milijona otrok, 270 tisoč jih je na novo razseljenih zaradi konflikta. Do začetka tega meseca so ubili več kot 330 otrok, skoraj 2.000 ranili. Z gosti analiziramo, kaj se dogaja v Sudanu, zakaj ta vojna ni v središču medijskega poročanja in zakaj Tomo Križnar pravi, da velesile tam izvajajo politiko: "ubij sužnja s sužnjem"? Tomo Križnar razčleni tudi to, zakaj so Britanci ubili več kot 100 tisoč dervišev, kaj pomeni ime Kuku Abdigin, ki so mu ga dali Nube, pa tudi, kakšen vtis je dobil ob obisku Ukrajine? Sogovorniki:  Tomo Križnar, aktivist, humanitarec in režiser; Ikhlas Osman, profesorica na ženski univerzi v Kartumu; Romana Zidar, strokovna sodelavka Predstavništva Visokega komisariata Združenih narodov za begunce za Centralno Evropo, zadolžena za Slovenijo; Sarah Jamus, zobozdravnica in socialna aktivistka z darfurskimi koreninami iz Kartuma.  Zapiski: Intervju s Tomom Križnarjem lahko tukaj tudi preberete

Eden izmed Britancev, ki je ostal vpet v delovanje evropskih institucij. Govori o tem, kam si želi, da bi šla Evropska unija v prihodnosti, kako se soočiti z evroskepticizmom in o čem se pogovarja z ljudmi, ki jih obiskuje po celotni Uniji. Spregovori pa tudi o tem, kako je bilo dan, potem ko so Britanci na referndumu izglasovali brexit. Stephen Clark je vodja oziroma direktor pisarn Evropskega parlamenta v državah članicah Evropske unije.

Vsekakor pa bomo videli, kako se bo ta eksperiment z bogatimi za krmili držav končal. Te dni so si svojega milijonarja na čelo vlade izvolili še Britanci. Bolje rečeno manjšinski del Britancev, ampak kdo smo mi, da učimo demokracije otoške demokrate. Danes se bomo tako na kratko ozrli po modi ali celo fenomenu, ko si ljudstvo izvoli bogataša za voditelja. V zadnjih letih so imele milijonarja za predsednika Združene države, zdaj ga imajo Britanci, pa tudi slovenski premier ima kar nekaj pod palcem. Za slovenske razmere seveda. Najprej pa k psevdoteoriji. Ljudje se pri vsakem novem bogatašu za krmilom suverene države vsaj malo ujezijo, češ: »A zdaj nam bodo pa milijonarji vladali?« Le da ljudje ne vedo, da nam milijonarji vladajo že ves čas. Zadnjih dva tisoč let zgodovine se jim samo ni zdelo potrebno, da to počnejo z vrha demokratičnih ustanov. Hočemo povedati, kako so bogataši upravljali s planetom s pomočjo podizvajalcev, sami pa so se medtem posvečali bogatenju, bogastvu in škodljivim posledicam obojega. V zadnjih desetletjih pa sledimo trendu, ko se bogataši brez prevelikega cirkusa pustijo izvoliti na čelo vlad in držav ter tako prekinjajo stoletno abstinenco in nepisano pravilo, da je denar vedno bolje držati v senci oblasti. Kar seveda ne pomeni, da daleč od oblasti. Na tem mestu se moramo vprašati, čemu so bogataši dobili veselje do premierskih stolčkov? Nekaj je zagotovo na tem, da gre za šport, ki je manj naporen od vzpenjanja na Everest, frčanja v vesolje, pehanja za dekleti in kar je podobnih bogataških prostočasnih dejavnosti. V nadaljevanju pa je statistično zanimivo, da je na planetu zagotovo mnogo več multi-milijarderjev, kot je prostih premierskih stolčkov; in ko zmanjka najbolj ekskluzivnega luksuza, ko imajo najbolj prestižne predmete tako gangsterji kot evropski aristokrati in afriški diktatorji, se lahko bogataš pohvali pred bogataškimi kolegi samo še s tem, da je na čelu države. Ali premier ali predsednik ali kaj podobnega. Seveda milijonarji, milijarderji in ostali bogataši v svoj zagovor, čemu se gredo politike, radi povedo, da niso vsi že od rojstva bogati. Tako tudi najnovejši britanski premier. Do bogastva je prišel iz srednega sloja, je pa pomagalo, da se je poročil s hčerko indijskega milijarderja. Kakorkoli: ena največjih skrbi demokratičnih elementov v državi, kamor se na vodilna mesta inštalirajo milijonarji, je, da ti ne bodo razumeli težav in potreb običajnih ljudi. Se pravi, da ne bodo razumeli 99 odstotkov državljanov, ki jim vladajo … Nekaj je na tem, da je bogastvo mnogo lažje dojeti kot revščino, zato se ideja o bogatunskem nerazumevanju naših življenj ne zdi nujno slaba … Če bogataš za krmilom ne bo razumel našega vsakdana, imamo kar precej možnosti, da ga bo spremenil po svoji podobi. Se pravi, da se bomo okoli vozili z motornimi čolni in zajtrkovali kaviar, pa nas bo premier takoj lažje razumel. In tako naprej in tako nazaj. Ob tem pa obstaja še politološko nespodoben, a praktičen premislek, po katerem je mnogo bolj modro, da te na vrhu vlade ne razume bogataš, kot da te na vrhu vlade ne razume revež. Ker ta se bo takoj drugi dan javne službe začel truditi, da postane bogataš, bogatašu pa tega ni treba. Kar nas vodi v naslednji premislek; predvidevamo, da so bogataši vajeni plačati vse usluge … Čemu torej ne bi plačali tega, da so izvoljeni premieri in predsedniki. Pa ne mislimo samo volilne kompanije, lobiranja, podkupovanja in kupovanja medijev, uničenja političnih nasprotnikov, koruptivnih posegov v podsisteme države in ostalih finančnih operacij, ki jih bogata elita z akvareli paca na družbeno tkivo … Naj vladanje plačajo za vsak dan. In to direktno nam. Kot neke vrste dnevnico. Ni treba, da je posebej visoka, le toliko, da dobimo občutek, kako nismo vladani zastonj. Ker bilo bi lepo za spremembo, da namesto da mi plačujemo vladarje, vladar plača nas. Biti ljudstvo se zdi kar precej naporna služba. Vsekakor pa bomo videli, kako se bo ta eksperiment z bogatimi za krmili držav končal. Ker kaj dosti slabše ne more biti. Zadnji reveži, ki so nam vladali, so bili komunisti, pa vsi vemo, kako se je končalo.

Zdravo! Tokrat vam za začetek povemo, kako na žurki spoznate bodoče alkoholike (prosto po znanstvenih dognanjih, ki jih ne nekaj tednov nazaj v podkast epizodi objavil dr. Andrew Huberman), preden pa bi se zatekli k homeopatskim prijemom pa nas reši avizo. V 12. poglavju 4. knjige srečamo Arturja in Fenny v okrepčevalnici na železniški postaji, kjer bi morala biti sama, a njuno romantično debato (pred odhodom na vlak) brutalno prekine gospa, ki prodaja srečke. Ker zbira za ledvičke za Anjie (ki gre v penzijo) in da bi se je čimprej rešil, je Artur res dobrodelen in jih kupi cel šopek. In ne samo to, tudi kup nagrad dobita. Skozi pogovor (oz. kar je od njega ostalo) zvemo, da Fenny ni ime Fenny, ampak jo tako kliče njen brat Russel (ki ga še vedno ne maramo) in razloži, zakaj ji je ime Fenchurch. Razkritje Arturju vzame sapo, a se tega skoraj ne opazi, ker je tako ali tako precej tiho. Tako Fenchurch ugotovi, da morebiti sploh ne bi šlo tako gladko, če ne bi bilo gospe s srečkami. Zapleti gor ali dol, Fenchurch napiše Arturju telefonsko številko.

Točno 16 minut pred 12-to je kočija s krsto kraljice Elizabete II. krenila na zadnjo pot. Za njo so hodili štirje kraljičini otroci s kraljem Karlom III. na čelu ter vnuka, princa William in Harry. V klopeh Westminstrske opatije je bogoslužje spremljalo 2 tisoč visokih gostov, številni Britanci so se svoji monarhinji še zadnjič, tudi z molkom, poklonili na londonskih ulicah. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Kmetijska ministrica: S primerjalnikom cen osnovnih živil želimo porazdelili breme po celotni verigi - Pri odpravljanju posledic poplav v občinah Osilnica in Kostel bo pomagala vojska; popoldne si bo škodo ogledal okoljski minister - Sindikat igralniških delavcev v Hitu za konec meseca napovedal stavko

Za Veliko Britanijo in svet se je z včerajšnjim slovesom kraljice Elizabete II. končalo zgodovinsko pomembno obdobje. 96-letna kraljica je vladala sedem desetletij ter v tem času postala simbol trdnosti in stabilnosti monarhije. Za njo ne žalujejo le Britanci, ampak tudi državljani 14-ih držav po vsem svetu, ki britanskega vladarja priznavajo za svojega državnega voditelja. Drugi poudarki oddaje: - Predlagana cenovna kapica na ruski plin po neuradnih informacijah brez široke podpore na srečanju pristojnih evropskih ministrov. - Skupščina Telekoma odpoklicala člane nadzornega sveta in imenovala nove, med njimi Žigo Debeljaka. - Za sanacijo pogorelega gozda na Krasu bodo uporabili 150 tisoč sadik, skoraj 7 ton semen in 20 ton želoda.

Ob praznovanju rojstnega dne in platinastega jubileja britanske kraljice Elizabete nas je zanimalo, kaj Britancem pomeni kraljica, kako si lahko razlagamo navdušenje množic nad platinasto obletnico, kako Britanci praznujejo to obletnico in seveda tudi, kakšen je resničen vpliv kraljice v Združenem kraljestvu. O tem smo se pogovarjali s Slovenkama, ki sta tesno povezani z britanskim otokom; s prevajalko in sodno tolmačko Evelino Ferrar iz Oxforda, ki je tudi dejavna članica odbora skrbnikov Britansko slovenskega društva in z rojalistko Mojco Masterl Štefanič iz Kočevja, Slovenko, ki je prava britanska patriotka in se je nad britansko kraljevo družino navduševala že v otroštvu ter zaradi princese Diane vpisala študij anglistike.Zanimivo je, da kraljičin rojstni dan vedno praznujejo junija, čeprav je bila rojena aprilaOb praznovanju rojstnega dne in platinastega jubileja britanske kraljice Elizabete nas je zanimalo, kaj Britancem pomeni kraljica, kako si lahko razlagamo navdušenje množic nad platinasto obletnico, kako Britanci praznujejo to obletnico in seveda tudi, kakšen je resničen vpliv kraljice v Združenem kraljestvu. O tem smo se pogovarjali s Slovenkama, ki sta tesno povezani z britanskim otokom; s prevajalko in sodno tolmačko Evelino Ferrar iz Oxforda, ki je tudi dejavna članica odbora skrbnikov Britansko slovenskega društva in z rojalistko Mojco Masterl Štefanič iz Kočevja, Slovenko, ki je prava britanska patriotka in se je nad britansko kraljevo družino navduševala že v otroštvu ter zaradi princese Diane vpisala študij anglistike.

V pandemičnem času se veliko govori tudi o tem, kdo bo kril stroške testiranja delavcev. Zakonodaja o varnosti in zdravju pri delu to nalaga delodajalcem. Poiskali smo tudi odgovor na vprašanje, kaj se zgodi, če delavec odkloni testiranje. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Posojila prebivalcem se krepijo zlasti zaradi stanovanjskih posojil - Američani in Britanci v Afganistan pošiljajo dodatne vojake - Tirensko morje se je v zadnjih 30-ih letih segrelo za 2,5 stopinje Celzija - Mura po zmagi nad Žalgirisom za uvrstitev v Evropsko ligo z graškim Šturmom

Nekoč davno – recimo v času Džingiskana in mongolskih osvajanj v 13. stoletju – je še bilo mogoče zavzeti Afganistan, danes pa je to slej ko prej misija nemogoče. To so že ob koncu 19. stoletja izkusili Britanci, nato v 20. Sovjeti, no, v 21. stoletju pa še Američani, ki se, skladno pač z napovedmi predsednika Bidna, po dvajsetih letih okupacijske navzočnosti prav zdaj umikajo iz te večidel gorate in puščavske srednjeazijske države. Toda vse te presenetljive, kontraintuitivne zmage nad najmogočnejšimi imperiji Afganistanu niso prinesle ne miru ne blagostanja. V etnično pisani državi, ki je s 652 tisoč kvadratnimi kilometri površine malo večja od Francije, namreč že več kot 40 let brez prestanka divja vojna, z letnim bruto družbenim proizvodom, ki je leta 2018 znašal malo manj kot 500 dolarjev na prebivalca, pa 32 milijonov Afganistancev sodi med najbolj siromašne na svetu. Država za nameček velja tako za enega epicentrov mednarodnega islamističnega terorizma kakor za središče mednarodne trgovine z opijati. In četudi se Američani zdaj umikajo, ni verjeti, da bi se svetovne velesile, ki zadnje čase vse bolj zavzeto igrajo igro globalnega geostrateškega šaha, prenehale vpletati v Afganistan in za svoje cilje izkoriščati tamkajšnja medetnična rivalstva, predvsem tista med Tadžiki, Hazari in Uzbeki na eni ter Paštuni na drugi strani. Kaj vse to pomeni za Afganistan? Kakšna bi utegnila biti njegova srednjeročna prihodnost? In kakšna vloga bo tej srednjeazijski državi – pa naj bo še tako utrujena od neprekinjenega, večdesetletnega krvavega konflikta – pripadla v novi rundi prerivanja za moč in vpliv med Združenimi državami, Kitajsko, Rusijo, Indijo in še kom? – Odgovore smo iskali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili politologa, strokovnjaka za Bližnji vzhod in docenta na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, dr. Primoža Šterbenca. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Chickenonline (Pixabay)

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o Napoleonu, slavnem francoskem vojskovodjiNe najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačnoNe najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o Napoleonu, slavnem francoskem vojskovodji. Izmed spodnjih trditev poiščite napačno. 1. Veliki občudovalec Napoleona, Beethoven, je svoji znameniti 3. Simfoniji dal naslov Bonaparte. Pozneje je naslov zaradi razočaranje nad Korzičanom spremenil v Eroica. Trditev je resnična 2. Napoleon je bil za svoje čase nadpovprečno visok. Mit o nizkoraslem moškem so o njem kot del propagande razširili Britanci. Trditev je resnična 3. Zgodovinski zapisi pravijo, da naj bi v petek, 13. junija 1815, izjemno vraževerni Napoleon pred bitko pri Waterlooju na bojišču videl še črno mačko, zato je slutil, da bo bitko izgubil. Trditev je izmišljena 4. Braillova pisava je bila sprva ustvarjena kot pisava, ki bi jo lahko Napoleonovi vojaki brali v temi. Trditev je resnična 5. Paragvaj je ob 150. obletnici Napoleonove smrti izdal serijo znamk Napoleonove ženske. Na eni od njih je bila tudi Slovenka, doma iz Idrije. Trditev je resnična

Za večino je današnji ponedeljek prvi delovni dan v novem letu. Novoletni prazniki so vsaj malo pregnali skrbi, povezane z epidemijo koronavirusne bolezni, a vprašanja ostajajo: bomo bolezen premagali s cepljenjem, kdaj bodo spet zaživele šole in fakultete, ali bosta breme epidemije vzdržala zdravstveni sistem in gospodarstvo. Drugi poudarki oddaje: - Fitnesi, telovadnice in bazeni le delno odprli vrata - Za trgovanje z Britanci potrebnih več priprav - Trump se še ni sprijaznil s porazom - Pred Bischofshofnom Lanišek na skupnem 6-em mestu

Tako spopadanje z epidemijo kot rušenje vlade sta doma za zdaj neuspešna. V Evropi pa so vendarle dosegli kompromis o denarju za okrevanje ob zamiku nadzora nad vladavino prava, ne pa tudi o trgovinskem sporazumu z Britanci po njihovem dejanskem odhodu iz povezave čez nekaj tednov. V oddaji poleg tega osvetljujemo ozadje sindikalnih priprav na stavko zaradi minimalne plače, komentiramo diplomatska popotovanja in nato zremo v nebo: najprej zaradi ocene podnebnega ukrepanja pet let po sklenitvi Pariškega sporazuma, nato pa še za planiškimi orli. Kritični pregled tedna z Matejo Železnikar.

Teden, zaznamovan s prvim snegom in prihodom prvega decembrskega dobrega moža, je s črno statistiko obolelih in umrlih zaradi covida - 19 razblinil upe o odpravljanju omejitev. Že tako negotove razmere je zapletla še odločitev ustavnega sodišča glede veljavnosti vladnih sklepov o šolanju na daljavo. V oddaji spremljamo tudi oblikovanje šestega svežnja pomoči podjetjem in gospodinjstvom ter komentiramo izvolitev novega vodstva stranke Desus. Napeto je tudi v Evropski uniji, v kateri sredi pandemije v hudi časovni stiski iščejo kompromise za financiranje okrevanja in trgovanje z Britanci po njihovem dokončnem slovesu. Kritični pregled tedna z Rajko Pervanje.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Ob svetovnem dnevu brade tokrat tudi o brkih.Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Ob svetovnem dnevu brade tokrat tudi o brkih.Izmed spodnjih trditev izberi napačno.   1. Britanci so izračunali, da v enem letu na bradah in brkih samo v Veliki Britaniji ostane za približno pol milijona evrov piva (oziroma pene). Trditev je resnična 2. Peter Veliki je konec 17. stoletja v Rusiji prepovedal brade. Izjeme so plačevale visok davek, ob plačilu pa so nosilci brade morali pokazati neke vrste »bradno vinjeto«. Trditev je resnična 3. 20-centimetrsko zlato brado z razstavljene maske faraona Tutankamona je ukradel eden od delavcev v muzeju, kar so pristojni ugotovili po več kot enem mesecu, ko jih je na to opozoril obiskovalec. Trditev je izmišljena 4. CIA je med drugim načrtovala tudi sabotažo Castrove brade. Podtaknili so mu depilacijsko kremo, ki naj bi povzročila izpadanje dlak. Trditev je resnična 5. Hans Steindiger velja za enega od ljudi z najdaljšo brado vseh časov, merila je skoraj 2 metra. Brado je sicer običajno nosil navito v torbi. No, ne vedno. Znan je namreč tudi po tem, da je umrl tako, da si je stopil na brado, nerodno padel in si zlomil tilnik. Trditev je resnična

Epidemijo koronavirusa so nepošteni zaslužkarji izkoristili tako, da so iz UKC Ljubljana kradli zaščitno opremo, ki jo v največji bolnišnici v državi seveda nujno potrebujejo. Da z maskami in drugo opremo niti na državnem zavodu za blagovne rezerve ni šlo vse tako, kot bi moralo iti, pa kaže zanimanje policistov za domnevne nepravilnosti pri nakupu zaščitnih mask. Drugi poudarki oddaje: - Na Ptuju trdijo, da so jih včeraj narobe razumeli; Etična komisija: zavračanje bolnikov je sporno - Za ohranjanje delovnih mest drugi protikoronski sveženj prinaša za 2 milijardi jamstev - Ob Dnevu Zemlje slišati pozive: Ukrepi morajo biti tudi okoljsko naravnani - Cepivo za covid-19: Jutri ga začnejo preizkušati Britanci, kmalu Nemci

Marec je mesec obreleževanja dežnika - predmeta, ki nas pred dežnimi kapljami in sončnimi žarki ščiti že več kot 4 tisoč let.

Politično razburkan teden je prinesel dogovor o 14. slovenski vladi pod vodstvom Janeza Janše. Analiziramo, kaj pogodba dveh doslej opozicijskih in dveh vladajočih strank pomeni za razmerja v politiki, za ljudi in za državo. Sprašujemo se o koreninah panike v zvezi s koronavirusom, ki povzroča zdrse borznih indeksov in nižje gospodarske napovedi. Ocenjujemo možnost trgovinskega dogovora med Unijo in Britanci po nedavni objavi pogajalskih izhodišč in osvetljujemo dogajanje v Siriji, kjer so begunci znova orodje geopolitike. Tedenski aktualni mozaik pod taktirko Matjaža Trošta.

Britanska politika je v zadnjih letih postajala vse bolj razdeljena in hitro spreminjajoča. Spori glede brexita, za katere je videti, kot da nimajo konca, so v ozadje potiskali žgoče družbene težave, ki so v predvolilni tekmi znova priplavale na površje. V volilne skrinjice so 12. decembra torej leteli tudi odgovori, kako Britanci vidijo svojo pot v prihodnost. Dan po predčasnih volitvah z našim londonskim dopisnikom Adrijanom Bakičem razmišljamo, kako bodo rezultati vplivali na prihajajoče izzive za britansko družbo, na sporazum z Evropsko unijo glede brexita in na nov politični zemljevid Združenega kraljestva.

Epizoda 5: Čak 11000 znanstvenika upozorava da ulazimo u klimatsku krizu i da nas čekaju neviđene patnje. Zašto su krave gore od fosilnih goriva? Hoće li za 12 godina nestati zemlja kakvu poznajemo? Ako je sve to istina zašto se Britanci trude izaći iz EU? Što se uopće događa na Otoku? Je li odbijanje referendumskih inicijativa početak kraja republike u Hrvatskoj?

Pred 72 leti, novembra 1947, je generalna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo 181, s katero je predlagala vzpostavitev dveh novih držav – arabske Palestine in judovskega Izraela, ki naj bi si razdelila ozemlje med Sredozemskim morjem in reko Jordan, ozemlja torej, ki so ga že vse od konca prve svetovne vojne upravljali Britanci. Kot vemo, so Judje predlog sprejeli, Arabci zavrnili, kar je sledilo pa zdaj že skoraj tri četrt stoletja kroji svetovno politiko. Toda v tokratnih Glasovih svetov ne nismo pregledovali žalostnega kataloga nenehnega prelivanja krvi, ki je sledilo resoluciji 181, ampak smo raje pogledali nekoliko dlje v preteklost. Zanimalo nas je namreč, kako in zakaj je politična ideja, da bi v Sveti deželi Judje mogli ustanoviti svojo nacionalno državo, sploh vzniknila, se potem – ne brez zatikanj – širila najprej med Judi samimi, nato pridobivala veljavo v širši mednarodni skupnosti in navsezadnje, v senci katastrofe holokavsta, prepričala še Generalno skupščino OZN. To pa pomeni, da smo se posvetili programu političnega sionizma, kakor se je zlagoma oblikoval med evropskimi Judi od sredine 19. stoletja naprej in dosegel svoj polni izraz leta 1897 v švicarskem Baslu s prvim svetovnim sionističnim kongresom, ki ga je organiziral Theodor Herzl, mož, čigar portret je pozneje visel nad govorniškim mestom, s katerega je David Ben Gurion spomladi 1948 naposled uradno razglasil ustanovitev Izraela. Zanimalo nas je tudi, katere povsem praktične poteze so morali sionisti od 80. let 19. do 40. let 20. stoletja povleči v Sveti deželi, da so idejo svojega političnega programa lahko udejanjili v resničnosti. Pri vsem tem nam je bil v pomoč Miha Marek, filozof in prevajalec, ki je za Založbo ZRC nedavno pripravil zbornik Judovska država, v katerem je zbral, prevedel in bogato komentiral ključna besedila utemeljiteljev sionizma: Mosesa Hessa, Leona Pinskerja, Isaaka Rülfa, Nathana Birnbauma in, kajpada, Theodorja Herzla. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Theodor Herzl, eden utemeljiteljev sodobnega političnega sionizma (Wikipedia, javna last)

Britanci kljub novemu ločitvenemu dogovoru - kot kaže - ostajajo z nami. Pojasnjujemo, kaj bi pomenil prožni odlog brexita do konca januarja in ali bi šel razvpiti Boris Johnson res že decembra rad na volitve. Hrvaška je dobila pozitivno oceno tehnične pripravljenosti na vstop v schengensko območje, a na dejanski vstop bo morala še počakati. Slovenija se sprašuje, ali naj drago in zahtevno varovanje zunanje šengenske meje čim prej prepusti sosedi ali naj z zaviranjem tega procesa skuša izsiliti uveljavitev arbitražne razsodbe. Analiziramo tudi notranjepolitično dogajanje, kjer sporazum med vlado in Levico počasi ugaša, vlada je tudi podporo za popravke davkov dobila drugod. V ospredju sta jesenska festivalska vrhunca, tako umetnosti kot športa pri nas, Borštnikovo srečanje in Ljubljanski maraton. O vsem tem v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z Rajko Pervanje.

Naš sodelavec Adrijan Bakič prej kot drugi izve, česa Britanci še ne vedo. Kaj bi jih in nas še utegnilo presenetiti in zakaj še kar čakamo na maj; na Thereso May?

Ameriški predsednik Donald Trump je v posebnem nagovoru državljankam in državljanom zahteval finančna sredstva za izgradnjo zidu na meji z Mehiko. Njegov govor je vzbudil mešane občutke in veliko kritik. Britanski parlament je začel razpravo, ki naju bi se zaključila z glasovanjem o načrtu za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Premierka Theresa May poskuša najti čim več podpore, kajti drugače bi lahko Britanci odšli pred dogovora z EU. V Demokratični republiki Kongo so dobili novega predsednika, ki obljublja boj s korupcijo in revščino. V alpskih predelih, razen pri nas, pa neumorno sneži. Vaš vodnik skozi Labirinte sveta je Tomaž Gerden.

Pred dobrima dvema letoma so Britanci in Britanke glasovali ZA izstop iz Evropske unije. Pogajanja, kako izpeljati ločitev, zaenkrat (še) niso obrodila sadov, britanski...