Podcasts about veliki britaniji

Camilla Dobravc v Sloveniji živi že skoraj 16 let. Pred selitvijo v našo državo je bil njen dom v Egiptu, pred tem v Veliki Britaniji, rojena pa je na Danskem. Slišali ste jo že lahko v eni od majskih oddaj Radiosfera, ko smo govorili o njeni domovini, danes pa torej Danka pove več o svoji osebni zgodbi in tem, kaj jo je pripeljalo v Slovenijo, kjer se otroke pa vzgaja precej drugače kot na Danskem. Vse podrobneje pojasni v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.

Toba Ade-Balogun nas v torkovem Drugem pogledu odpelje v afriško državo, ki meji na Benin, Niger, Čad in Kamerun, Gvinejski zaliv pa je njen izhod na morje. Iz Nigerije prihaja naš tokratni sogovornik. Kako ga je njegova življenjska pot prek študija v Veliki Britaniji pripeljala do Slovenije, pa izveste v oddaji, ki jo je pripravila Darja Pograjc.

Shameen Prashantham je profesor ekonomije v Šanghaju. Rojen je bil v Veliki Britaniji, ima indijsko-šrilanške korenine, od leta 2015 živi in dela na Kitajskem. Napisal je knjigo z zanimivim naslovom “Plesati z gorilami”. V njej analizira razmerja med zagonskimi podjetji in velikimi korporacijami. Razloži kompleksnost kitajsko-evropskih odnosov. Pojasni ozadja carinske vojne. Argumentira, zakaj je svet veliko več od ZDA.

Tokratni sogovornik je strokovnjak za projektiranje in inženiring tako industrijske kot raziskovalne opreme mag. Janko Kolbas, dipl.ing. elektrotehnike in direktor podjetja COLBYCO. Na primeru gradnje pilotnega reaktorja v Reaktorskem centru Podgorica, ki so ga pomagali zgraditi, in so ga zagnali 8. aprila letos, bo povzel, kakšno je sodelovanje med znanstveniki in projektanti pri izgradnji zapletenih raziskovalnih naprav. Gre za izkušenega inženirja, ki je svojo pot začel pri meritvah jedrskega sevanja na Inštitutu Jožef Stefan, delal v elektrogospodarstvu, projektantske izkušnje gradnje zapletenih strojev in industrijskih postrojev pa je pridobil v razvojnem oddelku projektantskega podjetja v Veliki Britaniji. V 80-ih letih je na podlagi teh izkušenj postal projektant pri slovitem podjetju SMELT, in mu bil zvest do razpada sredi 90-ih let, ko je ustanovil lastno podjetje. FOTO: Janko Kolbas v prostorih podjetja COLBYCO VIR: Program Ars, Goran Tenze

Ustavili smo se v Veliki Britaniji in se o izkušnji življenja v tujini in aktivnostih britansko slovenskega društva v Londonu pogovarjali z vodjo društva Evelino Ferar, pomudili smo se tudi pri slovenskih rojakih v Nemčiji in nekaj več pozornosti namenili dejavnosti Slovencev v Stuttgartu, ki jih združuje društvo Triglav. Novoizvoljeni predsednik društva Borut Hižman je predstavil društvene aktivnosti in tudi svojo pot v Nemčiji. Obiskali pa smo tudi razstavo v Ljubljani ob koncu fotografskega natečaja Rafaelove družbe z naslovom Moj košček Slovenije in pokramljali z nekaterimi nagrajenci.

V oddaji vas seznanjamo z nacionalno platformo za izposojo elektronskih knjig - Cobbiselo, ki je dobrodošla tudi za izposojo pri Slovencih po svetu, ki so včlanjeni v ljubljanski NUK, predstavljamo pa tudi zbirko knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici. Predstavljamo tudi novo knjigo s področja migracij z naslovom Slovenske selitve v socializmu, gostimo francistko in sociologinjo kulture iz Ajdovščine Kajo Pečnik, ki že trinajst let biva v Veliki Britaniji, v Londonu pa med drugim vodi tudi slovenski pevski zbor, pogovarjali pa smo se tudi z mlado krajinsko arhitektko Zalo Dimc, ki si je izkušnje iz svojega delovnega področja nabirala na Danskem.

Dobrih deset le je že minilo, kar je mali prikupni medvedek z modrim plaščkom in velikim rdečim klobukom prispel naravnost iz Peruja na londonsko železniško postajo Paddington ter po številnih zabavnih prigodah očaral tako britansko družinico, ki ga je posvojila, kakor tudi široko filmsko občinstvo. Pretanjen britanski humor, s katerim je neštete napete knjižne dogodivščine medvedka Paddingtona začinil že njegov avtor pisatelj Michael Bond, je režiser Paul King nato zelo uspešno prenesel tudi v enako simpatično filmsko nadaljevanje iz leta 2017, te dni pa je na spored naših kinematografov prišel še tretji del – Medvedek Paddington v džungli. Kakor pove že naslov, se sladkosnedi medo, ki se v Veliki Britaniji kot prava mala popikona lahko pohvali celo s svojo poštno znamko in obiskom pri nekdanji kraljici, v tokratni pustolovščini poda na dolgo pot v svojo domovino, malo da bi se spomnil svoje preteklosti in toliko bolj, da bi našel svojo drago teto Lucy, ki je nenadoma izginila iz doma za ostarele medvede. Kakor v prejšnjih dveh filmskih adaptacijah, se Paddingtonu tudi sredi neprehodne džungle pripetijo vse mogoče in nemogoče nadloge, po robu se mu postavljajo prevaranti, ob strani pa mu trdno stoji družina …, a nekaj poglavitnega filmu vendarle manjka. Pristni britanski humor. Zdi se, da je rahlo spremenjena ustvarjalna ekipa z režiserjem Dougalom Wilsonom, za katerega je Medvedek Paddington v džungli celovečerni prvenec, preveč stavila na glasen situacijski humor in pretirano karikiranje, pri tem pa kar nekoliko pozabila, da je medvedek Paddington kot lik najbolj prepričljiv prav zaradi svoje izjemne vljudnosti in mirnosti, ki ga krasita v prvih dveh filmih. Tudi zlobnež, ki ga tokrat igra Antonio Banderas, je vse preveč intenziven in skoraj histerično neodločen, zares odlična in edina tudi ravno prav samoironična pa je Olivia Colman kot mati prednica. Škoda le, da njene pevske in interpretacijske sposobnosti zaradi podpovprečne sinhronizacije v slovenščino izgubijo kar precej britanskega šarma. Če film Medvedek Paddington v džungli ne bi imel dveh zares posrečenih predhodnikov, v katerih so ustvarjalci s širšim družbenim kontekstom znali in zmogli preseči detektivsko vsebino medvedkovih dogodivščin, bi verjetno obveljal za čisto soliden družinski film, a tokratna letvica je bila očitno postavljena nekoliko previsoko. Sodeč po precej zdolgočasenih vzdihih mlajših gledalcev na sinočnji premieri v kranjskem kinematografu MojKino, razvlečeno bezljanje po džungli, preočitno namignjeni zapleti in samo srednje duhoviti gagi namreč niso navdušili niti ciljnega občinstva. Piše: Gaja Pöschl Bere: Ajda Sokler

Prva hiša strahov je bila postavljena v okviru nekega zabaviščnega parka v Veliki Britaniji leta 1915! Peter Flegar, idejni vodja in kreator Gozda strahov, pa za Torkov kviz pove, kako je z ekipo, ki šteje približno 100 ljudi, ustvaril Gozd strahov!

Prihajajoči konec tedna bodo nogometna prvenstva po Evropi prekinjena za nove tekme lige narodov. Slovenija, ki je v svoji skupini po dveh tekmah neporažena, se bo v gosteh pomerila z Norveško in Kazahstanom. Posvetili se bomo še pokalu narodov v motokrosu oziroma ekipnemu svetovnem prvenstvu, s katerim se vsako leto konča sezona. Na 77. izvedbi tekmovanja je Slovenija v Veliki Britaniji nastopila v postavi Tim Gajser, Jan Pancar in Jaka Peklaj.

Obletnica rojstva pokojnega ustanovitelja radia Ognjišče Franca Boleta in napoved odkritja spomenika v rodnem Knežaku.Novinarka Nina Kojima (izg. kodžima) za Radio Ognjišče o protestih v Veliki Britaniji in vpletanju tretjih držav v njih.Katoliški in anglikanski škofje Združenega kraljestva obsodili izgrede in nasilje na Otoku.V Nagasakiju obeležili spomin na žrtve napada z atomsko bombo leta 1945.Električni skiroji niso igrače, opozarja policija. Vsako leto se z njimi poškoduje približno 700 ljudi, večina mladoletnih.V celjski bolnišnici imajo samo še tri radiologe, kar za bolnike vsekakor ni dobra novica.Vreme: Jutri bo pretežno jasno s temperaturami do 33 stopinj.Pred nami so prometno zelo obremenjeni dnevi. Policija z napotki opozarja na varnost v gorah.Ekološko stanje visokogorskih jezer v Julijskih Alpah se slabša, urediti bo treba planinske koče, tudi obiskovalci bodo morali spremeniti navade.Šport: Slovenski rokometaši drevi z Danci za finale olimpijskih iger.

Na olimpijskih igrah v Parizu je danes znova pomemben dan za slovenske športnike. Kajtar Toni Vodišek si je priboril finale v razredu formula kite, kjer mora za zlato medaljo zmagati na le še eni regati. Medtem se je začel ženski finale v skoku s palico, kjer se za medalje poteguje Tina Šutej, čez 2 uri pa bo med favoriti za medalje metalec diska Kristjan Čeh. V boj za medalje se lahko zvečer uvrstijo še rokometaši, za kar bodo morali premagati Norveško. Drugi poudarki oddaje: - Rusija trdi, da je zaustavila ukrajinski vdor v državo, spopadi v regiji Kursk se nadaljujejo. - Policija v Veliki Britaniji pripravljena na morebitne desničarske nerede. - V Sloveniji primanjkuje sodnih izvedencev, predvsem na področju psihologije.

Nadškof Cvikl leto dni po poplavah obiskal Koroško regijo in se zahvalil za neprecenljivo pomoč Župnijskih karitas.V Občini Gorenja vas-Poljane po ujmi uspeli uresničiti več kot polovico sanacijskih projektov.Dr. Turk o delu vlade: Mislim, da ne bomo opazili, da bodo med dopusti naredili kaj več kot takrat, ko so delali.Delniški indeksi včeraj močno zanihali navzdol, upravitelji pravijo, da bo še nekaj nihanja, a da ni razloga za paniko.Predvidoma v petek se bo začel avgustovski vročinski val.Policija v Veliki Britaniji po izgredih aretirala že skoraj 400 ljudi.Ameriški državni sekretar Blinken pozval k zmanjšanj napetosti na Bližnjem vzhodu.Šport: Janja Garnbret obrambo olimpijskega zlata začela z zanesljivo zmago v polfinalu na balvanih.Vreme: Jutri bo sončno, predvsem popoldne in zvečer bodo nastale plohe in nevihte.

Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?Ob omembi podjetij, ki jih imajo v lasti zaposleni, verjetno večina Slovencev bodisi z nezaupljivim posmehom bodisi z nostalgično melanholijo pomisli na družbeno lastnino in samoupravljanje v nekdanji Jugoslaviji. In vendar danes ta ideja živi v precej drugačnih oblikah, in to ne le v kakšni od preostalih samooklicanih socialističnih držav, ampak kar v zahodnih centrih kapitalističnega razvoja, denimo v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, Kanadi in Nemčiji, pa v Italiji, v Španiji in na Danskem, lastništvo zaposlenih pa se pojavlja tudi v slovenskih podjetjih in naša vlada je ravno nedavno potrdila izhodišča za zakon o lastniški zadrugi delavcev.Od kod torej razmah ideje, ki se je verjetno marsikomu zdela pokopana s padcem berlinskega zidu? Kako je videti solastništvo delavcev danes? Zakaj se podjetja odločajo zanj in kakšne prednosti ter težave jim prinaša? Ter zakaj ideje o solastništvu zaposlenih dobivajo vedno več podpore tako med desnimi kot med levimi politiki, tovrstna podjetja pa so začela zanimati celo nekatere večje finančne vlagatelje? To so nekatera od vprašanj, o katerih bomo razpravljali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo predstavnika dveh podjetij v lasti zaposlenih: Primoža Kokalja, direktorja Etikete v Žireh, ki so jo delavci odkupili že v času privatizacije in Sašo Muhič Pureber iz podjetja Inea, ki je nedavno pa prešlo v nov model solastništva zaposlenih. Pri pogovoru bosta sodelovala tudi dr. Tej Gonza, ekonomist in raziskovalec na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, in Kosta Juri, vodja raziskovalnega oddelka na Inštitutu za ekonomsko demokracijo. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Pixabay

V oddaji je politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver osvetlil dogajanje v Franciji in Veliki Britaniji - v obeh državah so namreč volivci izbrali nov parlament. Zanimal nas je tudi njegov pogled na obisk madžarskega predsednika Viktorja Orbana tako v Ukrajini kot v Rusiji, prav tako pa ocena, ali lahko v kratkem pride do prekinitve ognja.

V tokratni epizodi Domen, Luka in Žiga pregledajo in analizirajo dogajanje na dirki v Veliki Britaniji. Podprete nas lahko na: patreon.com/F1_FanatikiPovezava do Discorda: https://discord.gg/eVXv3FFKEhSupport the Show.

Karmen je ena prvih slovenskih diplomantk afriških in azijskih študij. Še pred začetkom šolanja na ljubljanski Filozofski fakulteti je nekaj časa v Sloveniji opravljala različna dela in leto dni preživela v Veliki Britaniji, po končanem študiju pa začela intenzivno iskati priložnosti za delo na Japonskem, kjer zdaj živi že 20 let. Točneje v mestu Myoko, ki je že dolgo pobrateno z našim Slovenj Gradcem. To pomeni, da imata vzpostavljene močne povezave, prek katerih potekajo različne oblike kulturne izmenjave: med drugim z medsebojnimi obiski krajanov, tudi srednješolcev, ki tako spoznavajo slovenski oz. japonski svet. Pri tej mednarodni povezavi je sama odigrala pomembno vlogo med svojim delom na občini v Myoku, kjer pa se je po slabih 15 letih dela vsega skupaj vendarle malo naveličala, in pred kratkim odločila, da poskusi z delom v turizmu. Zdaj dela v enem najbolj prestižnih myoških smučarskih središč.

Naš gost je bil ledni plezalec Gregor Šegel. Mladenič pri 25-ih letih zrelo gleda na svoje športno, plezalsko in poklicno življenje. Letos februarja je prvič v karieri stopil na zmagovalne stopničke na zadnji tekmi celinskega pokala v lednem plezanju v Veliki Britaniji. Gregor sodeluje tudi pri izdelavi cepinov za hitrostno plezanje, plezal je že v Indijski Himalaji, sicer pa je kot inženir metalurgije poklicno vpet v reciklažo akumulatorjev.

Odločba ustavnega sodišča o višjih sodniških plačah bo uresničena, vendar z zamikom, je danes zatrdila pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. Sodnike je pozvala k potrpežljivosti. O odstopu, k čemur so jo pozvali v Sodniškem društvu, ne razmišlja, razlogov za to ne vidijo niti v kabinetu predsednika vlade. Preostale novice: Izraelski napadi danes najhujši v osrednjem in južnem delu Gaze, vse bolj nemirno tudi na izraelsko-libanonski meji. Ob poplavah v Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji dodatne skrbi zaradi napovedane ohladitve. Rjoju Kobajaši najboljši v kvalifikacijah Bischofshofna, med 10 najboljših trije slovenski skakalci.

Tilc in Koudy zaključujeva snemalno leto Podcasta Blokada z novo epizodo "osnovne" rubrike ... Blokada!Še zadnje jamranje, oziroma izberite katerokoli drugo bolj primerno besedo, v letu 2023. Skupaj pokomentirava druženje direktorja kluba z mediji.Sva pa v epizodi izpostavila tudi eno objavo z našega foruma. Objavo tudi prebereva (00:23:20 - 00:28:45). Če ne želite poslušati prebiranja forumske objave tekom epizode si jo lahko tukaj spodaj tudi preberete.Želiva vam vesele praznike in srečno 2024!Vabljeni k poslušanju!FORUMSKA OBJAVA:Saj ne morem verjeti, ko berem te stvari, da trener ni nič kriv za trenutni rezultat. A se nekateri sploh zavedate, da smo edina ekipa v Eurocupu, ki bo dvanajstih odigranih tekmah še nima zmage? Še Slask je uspel zmagati eno tekmo, mi pa smo na poti da sezono zaključimo brez ene zmage kot prva ekipa v zgodovini tekmovanja odkar se igra v tem formatu. Ampak nekaterim je to očitno vseeno dobro, glavno da so tekme v egalu in nas ne razbijajo vse ekipe za +20 točk. Podoben rezultat je v ABA ligi imela Primorska v tisti sezoni, ko so se razpadli, ampak oni so vsaj imeli razlog zaradi finančnih problemov. Kaj je pa razlog za dvanajst zaporednih porazov pri nas? 2 poškodbi in odsotnost trenerja na parih tekmah? Če ostanem v regiji, Cibona se je komaj sestavila za letošnjo sezono zaradi finančnih težav in za državno prvenstvo ne morejo registrirati novih igralcev in glej ga zlomka, vseeno zmagujejo tekme v ABA in Hrvaški ligi. Pri nas na klopi sedi Simone Pianigiani. Trener z renomejem. Tu morajo biti rezultati takoj, ne naslednje leto. To so tudi poudarjali na začetku sezone, da kljub temu, da se gre v pomladitev rezultat ne bo trpel. Ok, odločili so se da je Pianigiani dovolj izkušen in kvaliteten, da bo lahko šlo eno z drugim (mladi in rezultat), očitno so se zmotili. Dejstvo ostaja, da bi tak trener moral že s svojim znanjem in kvaliteto zmagati kakšno tekmo pa če mu sestaviš ekipo iz igralcev samo s področja Balkana. Sagadin ali pa Obradović ne bi dovolila izhoda iz dvorane dokler se igralci ne streznejo in zmagajo ene tekme v Eurocupu.Mi pa imamo v postavi, kot tudi sam Gregi omenjaš, Matkovića in Stewarta kot potencialna igralca za Evroligo, Justina Cobbsa, ki je sebe označil kot najboljšega igralca v Evropi, ki nikoli ni igral v Evroligi, Jako Blažiča, ki ima 10 let izkušenj iz Evrolige in je eden izmed nosilcev top8 reprezentance na svetu. Imeli smo tudi Klemna Prepeliča, še enega igralca z ogromno izkušnjami iz Evrolige in reprezentance. In to vseeno ni bilo dovolj da uspeš nekoga presenetiti in zmagati v Eurocupu, kljub temu da imamo na papirju najboljšega trenerja v Eurocupu? Po samem renomeju bi rekel, da se lahko samo Neven Spahija omeni v istem stavku kot Pianigiani. Sem si pa vzel čas, odprl stran Proballers ter preveril ekipo Hamburg Towers, ki je druga najslabša v naši skupini in ima z naskokom najslabšo koš razliko v tekmovanju. To meni daje nek indic na sredini sezone, da Hamburg verjetno sodi med slabše ekipe v tekmovanju. Poimensko prvič slišim za vse igralce v ekipi, čeprav pogledam kar nekaj tekem Evrolige in Eurocupa. Najboljši strelec v Eurocupu je Aleksander Dziewa, ki prvič igra nekje drugje kot v Slasku. Drugi najboljši je Aljami Durham, ki je še lani igral v Veliki Britaniji. Tretji, Vincent King, tudi on je prišel iz Velike Britanije. Četrti, Mark Hughes, je zadnji dve sezoni igral v španski drugi ligi, pred tem pa eno sezono celo v španski tretji ligi. Peti, William Christmas, lani igral nemško drugo ligo, predlani nemško tretjo ligo. Z vsem spoštovanjem, to so amaterji proti našim igralcem in ne moremo reči, da je naš kader omejen, ko ima Hamburg še bolj omejenega.Ampak mi smo uspeli DOMA izgubiti proti Hamburgu, ki je med tekmo vodil tudi za 26 točk. Na koncu bi sicer skoraj dobili tekmo, ker očitno je bila razlika v kvaliteti obeh ekip dovolj velika, da je bilo 10 resnih minut dovolj, da se obrne 26 točk zaostanka. Najboljši strelci pri Hamburgu: Durham 21, Hughes 16, Meisner 14, Dziewa 10, Brauner 9, King 6, Christmas 4. Pa preveri v zgornjem odstavku kje so lani igrali te igralci.Dvanajst zaporednih porazov je sramota v kateri se ne da najti nič pozitivnega. Sramota za klub in državo s takšno košarkarsko tradicijo. Sramota za trenerja s takim renomejem. Sramota za igralce, ki so navajeni zmagovati. Sramota za upravo kluba, ki zadevo anemično gleda in ne ukrepa ter pride pred medije kot da gre vse po planu. 

Dejstvo je, da je denar zelo pomemben tako v življenju vsakega državljana kot v državi, gospodarstvu in svetovni gospodarski politiki. Z ekonomistko Marjano Kos odpiramo vprašanja, kaj je denar, kaj je nacionalni denar, kaj so komplementarne valute itd. Marjana Kos je leta 2006 v Veliki Britaniji dokončala magistrski študij na temo denarja, pred mikrofon jo je Goran Tenze povabili ob odprtju Bankariuma, Muzeja bančništva Slovenije leta 2021.

Ekonomistka Tina Kastrevc se je že med študijem odpravila v tujino. Dobro polovico zadnjih 11 let na tujem je preživela v švicarskem Zürichu, nekaj časa pa tudi na Portugalskem, Nizozemskem in v Veliki Britaniji. Zaradi preobremenjenosti in utrujenosti, ki sta pogosti posledici dela v svetu visokega finančništva, se je lani odločila vzeti leto odmora in raziskovati slabše uhojene poti na koncih sveta, ki jih še ni poznala. Z nahrbtnikom je prepotovala del Južne Amerike in Afrike ter preromala t. i. Jakobovo pot, v mednarodnem okolju znano kot El Camino. Oktobra se je preselila nazaj v Slovenijo.

Janja Lap pri nas ni tako znano ime, a bi moralo biti, saj je spregledana oblikovalka premikala meje. Vsake naloge se je lotila premišljeno in se odzvala na specifične zahteve. Pa naj je šlo za steklene izdelke, po katerih je najbolj znana, vojaške in medicinske naprave, ki jih je oblikovala za tovarno Iskra, ali pa za oblikovanje posod za bolnišnično prehrano v Veliki Britaniji, kjer je uvidela, da je nujno preučiti proces priprave hrane. Raznolikost njenega delovanja je izjemna, še bolj pa vsakokratna poglobljenost njenega pristopa. Njeno delo je zdaj predstavljeno v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Zakaj je vaza podobna hiši, kot je naslov razstave, med drugim razložita kustosinji Barbara Predan in Špela Šubic, vprašamo pa se tudi, kaj je tisto, kar vsa ta njena zanimanja druži in tudi – kaj kot družba izgubljamo zaradi spregledanosti ustvarjalk, kot je Janja Lap? Foto: FB stran MAO

V zadnji epizodi tretje sezone smo poslušali nadaljevanje interrail dogodivščine našega moderatorja Tilna, ki se je s svojo punco Tejo odpravil na čudovito potovanje po Veliki Britaniji. V tej epizodi izveste kako se je nadaljevala in končala njuna avantura. Po zahodu Anglije ter preko Walesa sta se naša popotnika vrnila v London. S03E10 Gosta: Teja Makuc in Tilen Nipič Moderator: Tilen Nipič Premiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 10. 10. 2023 Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh, kakor tudi na Facebook strani Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Povezave Popotniški snep Youtube: https://www.youtube.com/popotnistvo Spletna stran PZS: www.youth-hostel.si/si Facebook PZS: www.facebook.com/popotnistvo Instagram PZS: www.instagram.com/higlobetrotter

Sogovornica v dvajseti epizodi podkasta je Nuša Crnkovič, ki je opravila specializacijo iz forenzične psihologije na Univerzi v Maastrichtu na Nizozemskem. Njene delovne izkušnje so bogate in raznolike, od strogo varovanih psihiatričnih zaprtih oddelkov v Veliki Britaniji, preko varnih hiš Tajske pa vse do slovenskega NIJZ. Govorila sva o funkciji forenzičnega psihologa, o definicijah osebnostnih motenj in sociopatije ter o principih diagnostike in rehabilitacije posameznikov, ki bi jih morda označili za “psihopate”. Kaj sploh je definicija psihopata, kako se lahko vsak izmed nas izogne stigmi in v katerih filmskih uspešnicah so uspeli na najbolj prepričljiv način prikazati pravega psihopata, pa vam bo Nuša zaupala v pogovoru. Obenem pa tudi omenila, kako je v Republiki Sloveniji oblikovana mreža za psihološko pomoč, kam se lahko ob težavah zateče vsak od nas in zakaj je tako zelo pomembno, da v hudi stiski s tem ne odlašamo predolgo. Epizoda je nastala v sodelovanju z Varuhom zdravja, Vzajemno: https://www.vzajemna.si/varuj-zdravje/program-varuh-zdravja Nacionalni program duševnega zdravja MIRA je dostopen na: https://www.zadusevnozdravje.si/  Projekt Nisi Okej, Povej Naprej lahko spremljate na Instagramu (@nisiokejpovejnaprej) ali na: https://nisiokejpovejnaprej.si V pogovoru omenjava film No Country for Old Men, predvsem lik Antona Chigurha. Izsek pogovora na bencinski postaji lahko pogledate na: https://youtu.be/ZY0DG8rUnCA?si=uYxMGTU6dM9DBwHW Omenjava knjige: The Talented Mr. Ripley (Patricia Highsmith), Ko Telo Reče Ne (Gabor Maté), Ti Povem Zgodbo? (Jorge Bucay), Alkimist (Paulo Coehlo). Raziskava o nevarnosti socialne izolacije: Holt-Lunstad J et al. Social relationship and mortality risk: a meta-analytic review. PLoS Med, 2010.

Ocena filma Izvirni naslov: Les passagers de la nuit Režiser: Mikhaël Hers Nastopajo: Charlotte Gainsbourg, Quito Rayon-Richter, Noée Abita, Megan Northam, Emmanuelle Béart, Thibault Vinçon, Laurent Poitrenaux, Didier Sandre Piše: Gorazd Trušnovec Bere: Eva Longyka Marušič Élisabeth je mati dveh mladostnikov v situaciji tik pred ločitvijo. Vsi trije živijo v lepem pariškem stanovanju, a finančna situacija ni rožnata in Élisabeth si najde dve začasni službi: izmenično dela v knjižnici in kot asistentka v nočni pogovorni radijski oddaji. Medtem ko se hčerka in sin soočata s svojimi težavami odraščanja, se Élisabeth v knjižnici približa zadržani občudovalec, v nočni radijski oddaji pa spozna mlado, pomoči potrebno dekle, ki jo povabi k sebi domov. Film Potniki noči je novo delo francoskega avtorja srednje generacije Mikhaëla Hersa, ki se je s prejšnjimi celovečerci že uvrščal na najpomembnejše festivale in tudi film Potniki noči je bil premierno predvajan na lanskem Berlinalu. Zgodba je postavljena v več obdobij tekom 80. let prejšnjega stoletja, sam film pa daje nekako romanesken vtis. Soočeni smo sicer s kar nekaj težkimi in prelomnimi trenutki v življenju vseh članov družinske skupnosti, a vendar poudarek ni na dramatizaciji, ampak bolj na podrobnostih, vtisih, drobnih gestah in zagatah, atmosferi, njihovih čustvih in odzivih ter notranjih stanjih nasploh. Prevladujoč občutek je ležernost, režiserju se nikamor ne mudi, pristop Mikhaëla Hersa je skoraj observacijski in gledalca postavlja v položaj, ko postane tako rekoč eden od članov te družine. V veliki meri k temu vtisu pripomorejo igralci, v prvi vrsti je tu izvrstna Charlotte Gainsbourg, ki se mora kot Élisabeth na novo osrediščiti v življenju. Precejšnjo vlogo v filmu Potniki noči ima tudi novovalovska cinefilija, ne samo s stalnim obiskovanjem kina, ampak sin v vseh pogledih zelo spominja na mladega Jean-Pierra Léauda, njihova nova sostanovalka oziroma vrstnica pa na karizmatično igralko Pascale Ogier, prek katere pridemo do Érica Rohmerja. Truffaut in Rohmer pa sta ključni avtorski imeni, če bi želeli na kratko opisati Potnike noči. Film je po avtorjevih besedah tudi posvetilo določenemu obdobju in času njegovega lastnega odraščanja. Do poustvarjanja te ere je pristopal z veliko mero rahločutnosti, k čemur precej pripomore izbor glasbe. Kljub prikazu dokaj tipičnih problemov družine srednjega razreda prevlada vtis relativne brezskrbnosti, kar je na eni strani povezano z mladostno perspektivo, po drugi pa s samim zgodovinskim obdobjem. V 80. letih je bilo veliko stvari narobe, od vzorčne vpeljave neoliberalnih reform v Veliki Britaniji, brezposelnosti in inflacije, pomanjkanja dobrin in ekonomskih kriz, regionalnih vojaških spopadov pa tja do grozljive mode in frizur, za kar še danes ni jasno, kako smo to preživeli … Kljub temu pa se nikoli ni zdelo, tako kot danes, da smo samo en korak stran od popolne distopije. Potniki noči so v resnici zelo nostalgičen film.

Bliža se Pokal narodov v motokrosu. Gre za najbolj prestižno dirko v sezoni, ki jo tekmovalci imenujejo olimpijske igre motokrosa. Na ekipnem svetovnem prvenstvu v Franciji bo nastopila tudi Slovenija, ki je pred odhodom opravila menjavo v svoji postavi.Ob Timu Gajserju in Janu Pancarju bi moral slovenske barve braniti Jaka Peklaj, ki pa se je poškodoval na zadnji dirki sezone v Veliki Britaniji. Zamenjal ga bo Miha Bubnič, letošnji državni prvak v odprtem razredu. Z motokrosisti in selektorjem Sašem Kragljem se je po treningu o pričakovanjih in ciljih reprezentance, ki želi izboljšati svojo najboljšo uvrstitev doslej, 9. mesto iz leta 1998, pogovarjal Marko Polak.

Viralni trend na družabnih omrežjih, t.i. »stay at home girlfriends«, kar pomeni punce, partnerke, povečini mlade ženske, ki ostajajo doma, gospodinjijo in so finančno odvisne od partnerja, ti viralni videi imajo več deset, celo sto milijonske oglede. Medtem pa narašča tudi odstotek žena in mater, ki ostajajo doma, brez službe, gospodinjijo in skrbijo za otroke. Sploh v ZDA, kar 24 odstotkov ameriških mater je doma, lansko leto jih je bilo 15 odstotkov. Tudi v Veliki Britaniji je trenutno doma skoraj milijon in pol staršev, od tega velika večina žensk. Kaj se dogaja v družbi, da ženske ostajajo doma, se na nek način vračajo v vloge gospodinj iz 50-ih let prejšnjega stoletja? Na to kompleksno temo smo iskali odgovore, razloge v Intelekti z gostjami. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je gostila dr. Veroniko Tašner, izredno profesorico za področje sociologije edukacije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Tanjo Buda, doktorsko študentko socialnega dela na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani in Tonjo Jerele, mlado raziskovalko in zaupno osebo na Fakulteti za družbene vede ter podpredsednico Ženskega lobija Slovenije.

V deveti epizodi smo poslušali interrail dogodivščino našega moderatorja Tilna, ki se je s svojo punco Tejo odpravil na čudovito potovanje po Veliki Britaniji. Podali smo se na pot skozi impozantne železniške postaje in odkrili najrazličnejše kraje, od rimskih zdravilišč, valižanskih gradov do čudovitih škotskih dolin. Za vse zainteresirane smo predstavili tudi nasvete, kako si pridobiti Interrail vozovnico in kakšne prednosti prinaša še posebej mladim do 27. leta starosti. S03E09 Gosta: Teja Makuc in Tilen Nipič Moderator: Tilen Nipič Premiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 26. 9. 2023 Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh, kakor tudi na Facebook strani Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Povezave Popotniški snep Youtube: https://www.youtube.com/channel/@popotniskisnep Spletna stran PZS: www.youth-hostel.si/si Facebook PZS: www.facebook.com/popotnistvo Instagram PZS: www.instagram.com/higlobetrotter

En mesec nazaj se je v Veliki Britaniji končalo sojenje najbolj zloglasni serijski morilki otrok v moderni Britaniji. Lucy Letby je obraz zla, katerega ji na podlagi videza in njene življenjske zgodbe nikoli ne bi mogli pripisati. In edini primer, o katerem se mi je sanjalo.

V tokratnji epizodi Domen in Luka pregledata in analizirata dogajanje na dirki v Veliki Britaniji.Povezava do Discorda: https://discord.gg/Qmm3AdfTvcSupport the show

Dobro uro in pol oz. približno 140 km cest ločuje mesto, od koder prihaja, in mesto, kjer zdaj živi, Marija Marčan. Zagrebčanko je pred leti v Slovenijo za en semester pripeljal študijski program Erazmus. Pozneje se je vrnila in pri nas končala doktorat. Preden se je dokončno preselila v Ljubljano je s partnerjem nekaj časa živela v Veliki Britaniji. Danes je doktorica elektrotehnike zaposlena na področju vodenja projektov (pri katerih razvijajo programsko opremo za nove inovativne načine zdravljenja raka) pri prodjetju Cosylab. Z njo se je pogovarjala Darja Pograjc.

V epizodi #103 je bil moj gost Aleksander Batič, avtor knjige Vseeno. Vse je eno, mož in oče dveh najstniških otrok, po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist iz mednarodnega poslovanja in financ. Izobraževal se je tudi v Veliki Britaniji, več državah EU in Kanadi. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Kdo je Aleksander Batič? Kako najti nekaj, kar rad delaš? Odnos do stvari/dela, od kod izhaja odnos? Tehnike v meditaciji Razlogi za pisanje knjige Kaj je odgovornost za Aleksandra? Zver, ki stoji za tabo Kaj je ljubezen? Pastirjevanje Permakultura Vprašanje prejšnjega gosta ============================= Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). =============================

V Veliki Britaniji bodo danes - dan po kronanju kralja Karla Tretjega - potekala številna slavja in ulične zabave. Dogajanje bo vrhunec doseglo zvečer na območju Windsorskega gradu, kjer bo potekal slavnostni koncert. Na njem bodo nastopili številni zvezdniki, med drugim ameriška pevca Lionel Richie in Katy Perry. Koncert si bo po napovedih v živo ogledalo 20 tisoč ljudi. Drugi poudarki oddaje: - Iz polotoka Krim poročajo o novih eksplozijah. - Na hrvaških manjšinskih volitvah vnovič pričakovana nizka volilna udeležba. - Nogometašice Mure in nogometaši Olimpije novi pokalni prvaki.

Lepo pozdravljeni. V Westminstrski opatiji so danes v okviru slovesnega obreda kronali britanskega kralja Karla III. Obred je vodil canterburyjski nadškof Justin Welby. V London danes prihajajo čestitke z vsega sveta. Druge teme: - V Srbiji pokopali prve od skupno 17 smrtnih žrtev dveh strelskih napadov. - Italijanska vlada sprejela nov odlok o delovnih razmerjih, ki med drugim krči socialne transferje. - Belgijcu Evenepoelu uvodni kronometer na kolesarski dirki po Italiji, Roglič šesti.

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.

V tem tednu so se svetovne velesile večkrat držale načela, da je napad najboljša obramba. Ruska letala so nad Črnim morjem onesposobila ameriški brezpilotni letalnik, Avstralija je z ZDA in Veliko Britanijo podpisala dogovor o nakupu jedrskih podmornic, Poljska pa je napovedala, da bo v nekaj tednih Ukrajini dobavila lovska letala. Že samo ti trije dogodki so dodatno povečali napetosti med ZDA in zvezo NATO na eni ter Kitajsko in Rusijo na drugi strani. Spominjamo se dveh obletnic, ameriškega napada na Irak pred 20 leti in desetletnice vladavine papeža Frančiška, pestro pa je bilo tudi v svetu zabave. Podelitev oskarjev je minila brez incidentov, v Veliki Britaniji pa je za nenavaden zaplet, s katerim o se ukvarjali tudi v vrhu britanske politike, poskrbel nekdanji nogometni reprezentant in športni komentator Gary Lineker.

Katja Legin je v slovenskem prostoru in širše uveljavljena plesno-gledališka ustvarjalka, ki si je po šolanju v Veliki Britaniji ter začetnem angažmaju v plesnem ansamblu En-KnapGroup, začrtala samostojno umetniško pot. Na njej ustvarja lastna in kolektivna odrska dela, iz zadnjega obdobja so: Variacije na počasnost: Time Out, Zavezano, Oh, kako zelo običajno, sodeluje z različnimi plesnimi in gledališkimi umetnicami in umetniki, kot plesalka, performerka, dramaturška svetovalka, kuratorka in drugo. Zaključila je tudi podiplomski študij režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, med katerim se je ukvarjala predvsem s projekti, ki so se dotikali vprašanj improvizacije, živosti in performativnih kvalitet, teoretično je svoje raziskovanje zapisala v knjigi Dvojnosti: Performer in njegovo delo, ki je pri Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega izšla leta 2012. Performans in improvizacija sta še vedno vodilna motiva odrskega ustvarjanja Katje Legin. foto: Marcandrea, www.krusce.si

Zdravo. Tokratna epizoda je polna poslovnih idej (dobimo ideji za aplikacijo proti tinitusu in predlagamo avtobusnim podjetjem, naj začnejo na svojih linijah predvajati podkaste). Ugotovimo tudi, da peš hoja koristi zdravju in da vsak avtobus šteje. Artur in Fenchurch sta na Zahodnem kraju in počneta tisto, kar počne vsak galaktični štopar večino svojega časa. Čaka ... tako, kot čaka večina nas od plače do plače. Kot pravi Aljo gre leto tik-tak naokol', le od plače do plače noče. Mi pa najdemo povezavo med Retrogradnim merkurjem in prihodi vesoljcev in da je eden od vesoljcev, ki jih Artur pozna, prišel z letečim krožnikom in poskrbel za vrsto nepopisnih izgredov v krčmah. Tudi o Sirijski korporaciji, pospeševalcih prodaje njenih izdelkov in zaostalih civilizacijah, telefonskem klicu in o Galaktični uniji je govora, pa najbrž še o čem. Lepo poslušanje želimo.

Tokrat bomo sogovornico oddaje Drugi pogled poiskali v bližini Celja. Gurujoth Kaur, krajše Jo, se je rodila v Veliki Britaniji in pred prihodom v Slovenijo živela v Birminghamu. Slovenija je sploh prva tuja država, ki jo je obiskala, nato pa se je vanjo tudi preselila. Razlog je tipičen – ljubezen. Z Britanko z indijskimi koreninami bomo govorili o tem, kako je, ko udari priseljenska realnost, o spoznavanju vrtičkarstva, razočaranju ob obisku slovenskega kina, slovenski neposrednosti.

V oddaji smo gostili perspektivnega mladega zdravnika, specialista oftalmologije Petra Kiralyja, ki ga je pot iz rodne Lendave najprej vodila na študij v Maribor, nato na delo v ljubljanski klinični center, pred približno letom in pol pa se je preselil v Veliko Britanijo in zaposlil na Očesni kliniki v Oxfordu, kjer deluje tudi raziskovalno. Spregovoril je o slovenskem in britanskem zdravstvenem sistemu, svojem delu v tujini, ter o tem, kako se je navadil na britanski način življenja.

V oddaji smo gostili perspektivnega mladega zdravnika, specialista oftalmologije Petra Kiralyja, ki ga je pot iz rodne Lendave najprej vodila na študij v Maribor, nato na delo v ljubljanski klinični center, pred približno letom in pol pa se je preselil v Veliko Britanijo in zaposlil na Očesni kliniki v Oxfordu, kjer deluje tudi raziskovalno. Spregovoril je o slovenskem in britanskem zdravstvenem sistemu, svojem delu v tujini, ter o tem, kako se je navadil na britanski način življenja.

V zadnji letošnji oddaji boste slišali zgodbo doktorske študentke Neže Ribarič, ki akademsko raziskovalno pot nadaljuje v Veliki Britaniji. Pripovedovala bo o svoji raziskovalni dejavnosti, pa o tem zakaj jo je izmenjava v zadnjih mesecih iz Anglije odpeljala v Švico in kakšne želje ima pred vstopom v novo leto. Naša gostja bo tudi doktorica biomedicine Katarina Nemec, ki v ameriškem Memphisu s pomočjo podatkovne znanosti raziskuje in karakterizira inovativne tarče za nova onkološka zdravila. S plesalko ,glasbenico in plesno pedagoginjo Zalo Pezdir se bomo podali na sever Evrope in pokukali v prednovoletno vzdušje na Švedskem, lektorica slovenskega jezika v Buenos Airesu Tjaša Lorbek pa nam bo predstavila božično novoletno dogajanje in praznovanje v poletni Argentini.

Društvo V tujini izobraženih Slovencev - VTIS - je skupaj z ministrstvom za izobraževanje v Ljubljani pripravilo Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini. Cilj simpozija je vzpostavljanje in utrjevanje vezi med slovenskimi raziskovalci v tujini in profesorji, raziskovalci ter študenti v Sloveniji, in sicer na različnih področjih. Med sodelujočimi je tudi socialna antropologinja, doktorica PINA SADAR, ki že več kot desetletje živi v Veliki Britaniji, zadnja leta v Londonu, kjer trenutno deluje v okviru ene od vladnih agencij, ki se ukvarja z vključevanjem državljanov v politične procese in razvoj politik.

Ian Fleming je leta 1955 objavil svoj tretji roman o Jamesu Bondu. Roman Moonraker je precejšnje presenečenje. Dogaja se zgolj v Veliki Britaniji, znameniti tajni agent z licenco za ubijanje pa se spopade s premožnim poslovnežem Hugom Draxom, ki si kupi mesto v smetani britanske družbe z vesoljskim projektom (vam zveni sodobno?). Odlično spremno besedo k prevodu, objavljenem v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi, je napisal Marcel Štefančič, jr. Več o Bondu, Jamesu Bondu pove prevajalka in pisateljica Maja Novak. Nikar ne zamudite.

Gin je še pred nekaj leti, sploh v Veliki Britaniji, veljal za pijansko pijačo. Zdaj pa je spet v ospredju med trendovskimi alkoholnimi pijačami, predvsem zato ker lahko take vrste pijačo brez zapletene tehnologije naredimo tudi v domačih kraft delavnicah. Edino zapovedano pravilo pri izdelavi gina je namreč to, da moramo v proizvodnji te pijače uporabiti alkohol in vsaj nekaj gramov brinovih jagod. Dandanes se police trgovin šibijo pod raznovrstnimi znamkami ginov z vseh koncev sveta, vsako leto več pa je tudi domačih proizvajalcev, ki ponujajo gine z raznoliko paleto okusov. Erika Sarkiča iz podjetja BrinGin, pionirja slovenske kraft proizvodnje gina, ki je svoj posel zgradil na družinski tradiciji pridobivanja brinjevca, in njegovo ženo Petro Grilj Sarkič, ki iz brinovega olja izdeluje kozmetiko, je pred nekaj tedni ob Svetovnem dnevu biosfernih območij UNESCa v Rodiku obiskal Miha Švalj. *Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. 

Piše: Anja Radaljac Bere: Lidija Hartman Knjiga Dekle, ženska, druga_i Bernardine Evaristo je literarnozvrstno hibridno delo; v različnih virih je pretežno označeno za roman, a mogoče bi bilo trditi tudi, da gre za zbirko novel. Delo namreč nima osrednje pripovedi, grajeno je iz pripovedi enajstih žensk in ene nebinarne osebe, ki ji je bil ob rojstvu pripisan ženski spol, zdaj pa se dojema kot agender in uporablja zase tako moške kot ženske zaimke – te pri skupinskem naslavljanju zaradi radiofonskosti uporablja tudi pričujoča kritika. Ta zasnova besedilu omogoča, da se literarno vesolje dela vzpostavlja nelinearno in nehierarhično ter zajema zgodbe oseb z zelo raznolikimi izkušnjami, tudi na presekih različnih oblik zatiranja. Temu ustreza tudi dejstvo, da se likinje nahajajo v različnih obdobjih, bivajo v različnih okoljih (v podeželskem ali mestnem okolju Velike Britanije, v Afriki ali v ZDA) in imajo raznolika družinska ozadja. Na ta način avtorica v romanu razgrajuje podobo temnopolte ženske v Veliki Britaniji, obenem pa v svojem literarnem svetu odmerja prostor številnim likinjam, gradi na mnoštvu, na heterogenizaciji družbene skupine in s tem nastopa proti dejstvu, da so temnopolte ženske v angleški literaturi še vedno slabo zastopane – tudi v primerjavi z literaturami drugih angleško govorečih okolij. Posamične pripovedi nam ponujajo pogled tako v družinsko ozadje kot tudi v način mišljenja, vrednote, zmožnosti in cilje vsake od žensk; vse imajo afriške prednice in prednike, tudi Penelope, ki do genetskega testiranja v starosti nikoli ne podvomi o svoji belskosti. Vse so obremenjene z rasnim vprašanjem, toda obenem jih – od likinje do likinje različno – zaznamujejo tudi revščina, priseljenstvo, spol, spolna usmerjenost, izkušnje spolnega, telesnega in čustvenega nasilja, najstniška nosečnost in tako dalje; gre za širok nabor sistemskih zatiranj in njihovih konkretnih izrazov. Roman raziskuje, kako se te okoliščine prepletajo, dopolnjujejo in ustvarjajo individualne, neponovljive osebne zgodbe, s tem pa se razgrajuje tudi podoba temnopoltih žensk v Veliki Britaniji kot nekakšne monolitne družbene skupine z enako monolitnim bivanjskim izkustvom. Pripovedi so med seboj povezane zgolj z vezmi, ki si jih nastopajoče delijo; gre za pare matere in hčere, prijateljic, partnerk, ki jih v najširšem smislu poveže obisk predstave, ki jo režira ena od njih. Razen tega gre pretežno za ločene vsebinske enote, ki popisujejo življenjsko zgodbo vsake od njih od rojstva prek odraščanja in odraslosti, vse do starosti v času dogajanja romana. Ker likinje obstajajo v različnih časovnih okvirjih, spremljamo tudi, kako se spreminjajo družbene okoliščine v Veliki Britaniji, kako se spreminja odnos do temnopoltih, do priseljenske populacije in kaj se (ne) dogaja z rasizmom, pa tudi feminizmom, kvirom in razrednim bojem skozi čas, pa tudi skozi prostor; nakazane so razlike v mentaliteti, ki vznika zlasti po liniji razreda in (ne)urbanosti okolja, pri čemer je londonsko občasno mestoma ironizirano, periferija in podeželje pa predstavljena s plastičnimi raznolikostmi. Sprejemajočnost in solidarnost tako nista nekaj, kar bi bilo vezano na urbana okolja ali humanistične, intelektualne kroge; pogosto se vzpostavljata kot del medosebnih odnosov v manjših skupnostih. Zadržek, ki ga je ob delu Dekle, ženska, druga_i mogoče izraziti, je zlasti ta, da zgodbe ponekod izzvenijo pretirano opisno, skorajda shematično, kot svojevrstni portreti, ki so vsi opredeljeni z družinskim ozadjem, karierno potjo in partnerskim odnosom. V tako ozko odmerjenem prostoru se zdi, da bi si bilo mogoče želeti več detajlnosti, več specifik o nastopajočih, četudi se, po drugi strani, prav skozi to shemo dobro izrišejo nekateri grobi preseki in razhajanja med likinjami. Prevajalsko je delo zahtevno, saj se giblje nekje med poetičnim in proznim. Avtorica uporablja za prozno besedilo neobičajne prelome vrstic, ne uporablja končnih ločil, prehaja po različnih naglasih in dialektih, ena od likinj je tudi spolno nebinarna oseba. Katja Zakrajšek je delo pretežno izvrstno prevedla, uspelo ji je doseči raznolikost glasov in dialektov, tudi jezikov, krasna so številna slovenjenja slengovskih besed. Nekoliko zmoti le eden izmed dialektov, ki radikalneje sega v slovensko slovnico in sintakso, rezultat pa je zelo nenaraven vtis, lomljenje jezika, ki si ga je težko zamišljati v govorjeni obliki in ki, če beremo vzporedno z izvirnikom, v angleščini deluje, ima smisel, v slovenščini, z uporabo njenih specifik (npr. sklanjatve), pa resnično ne. Dekle, ženska, druga¬¬_i Bernardine Evaristo je roman, ki strukturno ponekod deluje nekoliko shematsko, ponuja pa bogat literarni svet in kompleksen pogled v rasno in razredno vprašanje ter vprašanje spolne identitete.

Poletje 2000 je bilo v mnogih pogledih podobno letošnjem poletju. Izredna suša, pomanjkanje pitne vode, na stotine požarov in potem izredno obilno deževje v jeseni so botrovali številnim poplavam v jeseni. Zdi se, da je največjo ceno plačala idilična vasica, Log pod Mangartom. V novi epizodi boste izvedeli, kaj imata skupnega Log pod Mangartom in Aberfan v Veliki Britaniji. Epizoda pride na podkast aplikacije danes tekom dneva .

Študija v Veliki Britaniji je pokazala, da se je spolna dejavnost v prvem letu epidemije zmanjšala za kar 40 odstotkov. Večina težav v spolnosti je posledica tega, da se o njej ne znamo odkrito pogovarjati, je prepričana gostja četrtkovega Svetovalnega servisa, dr. medicine, internistka, hematologinja in specialistka za spolno medicino Frosina Krstanoska. Z njo v oddaji o seksualnih motnjah in rešitvah zanje, podrobneje pa tudi o spolnosti hematološko-onkoloških bolnikov. Vabljeni k poslušanju.

Ob vse pogostejših motnjah glede dobave plina iz Rusije v Evropo države pospešeno sprejemajo protikrizne ukrepe in iščejo alternative. Kakšne so možne pri nas? Kaj pomenijo novi ukrepi glede cen elektrike? Kako plodni so lahko dogovori o pomoči iz drugih držav? Kakšna je bera državnega zbora tik pred parlamentarnimi počitnicami? Zakaj je Slovenija na tnalu v Evropskem poročilu o vladavini prava? Kako poteka odstranjevanje ograje na meji, pa tudi o presenečenjih na dirki po Franciji v Tedenskem aktualnem mozaiku s Heleno Lovinčič.

Kaj nam o naših možganih povedo fosili iz pradavnine? Natanko to bomo raziskovali tokrat! Vabljeni na potep tisočletja v zgodovino. Naša glavna navigatorka bo doktorica Alexandra de Sousa z Univerze BathSpa v Veliki Britaniji, ki strastno raziskuje povezave med človeškim vedenjem in njegovimi možgani. Pripravlja: Mojca Delač.

Premier Robert Golob je pred nekaj minutami predstavil vladne predloge za blažitev posledic draginje. Vlada je uresničila napovedi, da bo najprej ukrepala pri cenah naftnih derivatov. Ti so bili doslej cenovno zamrznjeni. Vlada bo znova uvedla regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocest ter sprostila marže in cene na avtocestah. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Banka Slovenije letos pri nas pričakuje 9-odstotno inflacijo, kar bo več od povprečja v območju evra. Kot pravi Robert Zorko iz analitskega centra Banke Slovenije, je inflacija široko utemeljena. V prihodnjih dveh letih naj bi se sicer postopno spustila na 2,3 odstotka. - Evropska komisija zaradi napovedanih britanskih sprememb severnoirskega protokola nadaljuje pravne postopke proti Veliki Britaniji, ki jih je prekinila lani, in ob tem sprožila še nove. - Pred nekaj urami se je v Novi Gorici začela kolesarska dirka Po Sloveniji, lansko skupno zmagi brani Tadej Pogačar.

Katherine Dunn je Kanadčanka, ki že vrsto let biva in deluje v Veliki Britaniji. Trenutno deluje kot urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer novinarje, urednike in pisce usmerjajo in jim pomagajo pri obravnavanju okoljskih tematik. In če spremljate novice zadnjih nekaj let, sta zavedanje in poročanje o podnebnih spremembah pereča, boleča, a hkrati tema, s katero se moramo ukvarjati vedno znova. To poglobljeno počne tudi Katherine, ki bo v pogovoru za Evropo osebno več povedala o poročanju o okoljski krizi, kje iskati vire, kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem in zakaj je dobro o okolju poročati skozi lokalne zgodbe.

Katherine Dunn je Kanadčanka, ki že vrsto let biva in deluje v Veliki Britaniji. Trenutno deluje kot urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer novinarje, urednike in pisce usmerjajo in jim pomagajo pri obravnavanju okoljskih tematik. In če spremljate novice zadnjih nekaj let, sta zavedanje in poročanje o podnebnih spremembah pereča, boleča, a hkrati tema, s katero se moramo ukvarjati vedno znova. To poglobljeno počne tudi Katherine, ki bo v pogovoru za Evropo osebno več povedala o poročanju o okoljski krizi, kje iskati vire, kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem in zakaj je dobro o okolju poročati skozi lokalne zgodbe.

V treh največjih trgovskih sistemih v Veliki Britaniji so uvedli omejitve pri nakupu jedilnega olja in sicer dovoljujejo nakup po dva ali tri litre oljčnega, repičnega in sončničnega olja. Trgovci pojasnjujejo da gre za začasen ukrep, da bi zagotovili dostopnost za vse, nekateri dobri poznavalci trga pa napovedujejo, da že čez nekaj mesecev sončničnega olja sploh ne bo na voljo.

V treh največjih trgovskih sistemih v Veliki Britaniji so uvedli omejitve pri nakupu jedilnega olja in sicer dovoljujejo nakup po dva ali tri litre oljčnega, repičnega in sončničnega olja. Trgovci pojasnjujejo da gre za začasen ukrep, da bi zagotovili dostopnost za vse, nekateri dobri poznavalci trga pa napovedujejo, da že čez nekaj mesecev sončničnega olja sploh ne bo na voljo.

Praznični dnevi so za marsikoga pomenili, da si je privoščil kakšen priboljšek več kot sicer. Ponekod so bile mize polne dobrot. Siti ste sedeli z družbo, pa vas je še kar zamikalo, da ste vzeli tisti čudoviti kos potice, ali pa šunke, ali pa … Zakaj rečemo, da »jemo z očmi?« Ali pa – »same oči so me bile, pa sem se napokala do onemoglosti?« Odgovarja prof. dr. Charles Spence, profesor eksperimentalne psihologije na Univerzi Oxford v Veliki Britaniji in vodja laboratorija za čezmodalno raziskovanje. Če poslušate tokratno epizodo lačni, morda vpliva na to, da vam začne kruliti po želodcu. Tudi zvok imam namreč svojo moč. Pripravlja: Mojca Delač.

Naporen torek je pred ekipo zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja. Sindikati zdravstva, socialnega varstva in zdravstvene nege, ki so za jutri napovedali stavko, pričakujejo konkretno zavezo za razrešitev njihovih zahtev, javnost pa zanima zlasti, kakšen bo načrt sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije. Ostale teme: - V Kanadi se zaradi protestnih blokad cest in mejnih prehodov nadaljuje kaos. - Vse več bojazni pred skorajšnjim ruskim napadom na Ukrajino. V Združenih državah in Veliki Britaniji še niso izgubili upanja za diplomatsko rešitev krize. - Olimpijska zmagovalka v smuku je Švicarka Corinne Cutter. Ilki Štuhec se nastop ni posrečil

V Labirintih sveta o naraščanju napetosti v Ukrajini in o poudarjanju enotnosti članic Nata, pri čemer pa se včasih kateremu izmed voditeljev manjših držav izmuznejo tudi povsem nediplomatska sporočila. Zabave, ki si jih je v času najstrožjih epidemioloških ukrepov v Veliki Britaniji privoščil premier Boris Johnson, zdaj preiskuje tudi policija. Tudi o tem, da se pravica včasih izkaže šele po dolgih letih. Da pa je vse naše prerekanje nepomembno, ko smo soočeni z grožnjo, ki jo lahko premagamo le s skupnimi močmi.

Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vseh koncev Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki. Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:

Dr. Miha Modic je najprej študiral pravo, po treh letih je presedlal na biotehnologijo. Raziskoval je v Cambridgeu in Muenchnu, zdaj že nekaj let dela na Francis Crick Institute v Londonu. Ukvarja se predvsem z vprašanjem molekularnih mehanizmov, ki so pomembni za človekov razvoj. Že premik samo enega izmed 20 tisoč proteinov je lahko odločilen zato, ali se naše življenje nadaljuje ali pa pride do velikih težav, ki lahko vodijo celo v smrt. Podrobno tudi o raziskovalnem delu, pogojih za znanost v različnih državah, življenju in delu v Veliki Britaniji, aktualnih znanstvenih in družbenih izzivih.

Nobelova nagrada za mir je podeljena. Letos sta jo dobila novinarja Maria Ressa in Dmitrij Muratov. Mnenje, da lahko dosežemo napredek s tehnologijo in nasiljem namesto s spoštovanjem človekovih pravic in svoboščin, je zmotno, pravi ruski nagrajenec. Ressa pa je opozorila, da se nasilje s spleta vse pogosteje seli v realnost. Ob svetovnem dnevu človekovih pravic je na kršenje tudi najbolj temeljnih pravic opozoril varuh Peter Svetina. Kot pravi, zdravstvena kriza ne sme biti izgovor za nejasne protikoronske ukrepe. Druge teme: Dan potem: katere storitve bo zakon o dolgotrajni oskrbi prinesel v praksi in kdaj? Ekologa Urša Zgojznik in Uroš Macerl napovedala ustanovitev nove stranke Vesna; v ospredju reševanje okoljskih problemov, enakopravnost žensk in spoštovanje demokratičnih standardov Višje sodišče v Veliki Britaniji razveljavilo zavrnitev izročitve Juliana Assangea Združenim državam

Simona Bennett je bila že kot najstnica navdušena nad Veliko Britanijo. Kmalu po koncu 2. svetovne vojne si je gimnazijka z Jesenic začela dopisovati z angleško vrstnico, spominja se, kako ji je dopisovalska prijateljica pošiljala podobe takrat mlade kraljice Elizabete. Leta 2021 je kraljica še vedno ista, vmes pa se je Simoni zgodilo vznemirljivo življenje. Pred skoraj 60 leti je z Gorenjske odšla v Veliko Britanijo na podiplomski študij jezikov. Ostala je do danes, vmes je živela in poučevala tudi v ZDA in na Kitajskem. Z pokojnim možem Davidom, uglednim britanskim lingvistom, sta si ustvarila veliko družino v predmestju Londona. O življenju v akademskem okolju, vzdušju pod več kot desetimi britanskimi premieri in eno kraljico, brexitu, pandemiji. Tudi o hišici v zaledju Bleda, slovenski mentaliteti, pohodništvu in aktivnostih v tretjem življenjskem obdobju.

Koronavirusna različica omikron se širi tudi po Evropi, doslej so okužbo potrdili v Belgiji in Veliki Britaniji, nanjo sumijo tudi pri primerih v Nemčiji in na Češkem. Stroka je ob tem v skrbeh zaradi velikega števila mutacij, pravi Janez Tomažič z infekcijske klinike v Ljubljani. Svetovna zdravstvena organizacija je različico zelo hitro dala na seznam skrb vzbujajočih, kar po Tomažičevih besedah pomeni, da ima različica pandemične lastnosti. Takšni sta tudi različici alfa in delta, s katerima že imamo izkušnje, a smo se predvsem pri delti odzivali prepočasi. Drugi poudarki oddaje: - LMŠ in NSi na kongresih začrtali volilni program - Srbska mesta popoldne ohromili protivladni protesti - Zmagoslavje smučarskih skakalk z drugim mestom na Finskem dopolnil Anže Lanišek

Marie-Claire Pagano je odraščala v predmestju Birminghama v Veliki Britaniji. Po očetovi strani ima italijanske korenine, zato je znotraj meja naše zahodne sosede preživela številna poletja in praznike, zadnja leta pa vse pogosteje prihaja tudi v Slovenijo. Zdaj v sklopu doktorskega študija raziskuje, kako psi izražajo čustva z obrazno mimiko, premiki repa in telesno držo.

Zdravnica Monika Sobočan je doma iz Pomurja – natančneje iz občine Turnišče. Uspešno je zaključila študij medicine na Medicinski fakulteti v Mariboru in kot specializantka ginekologije in porodništva dela v mariborskem Kliničnem centru. Zdaj svoje izobraževanje in raziskave opravlja v Veliki Britaniji – v Londonu. Kot specializantka in doktorska študentka preučuje, kako bi lahko uspešneje zdravili raka na jajčnikih. »Raziskovanje je temelj nadaljnjega razvoja medicine,« je prepričana. Monika Sobočan je ena od treh letošnjih prejemnic štipendije programa Za ženske v znanosti, ki ga podpirata L'Oreal in UNESCO. V London jo je poklical Iztok Konc. Foto: therapractice/ pixabay

Po 11-dnevnem delnem zaprtju države od danes veljajo manj strogi ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa, ki po prenovljenem vladnem semaforju sodijo v rdečo fazo. Otroci in učenci se vračajo v vrtce in šole, odpirajo s evse trgovine in številne storitvene dejavnosti. Prenehala je veljati tudi nočna omejitev gibanja. V oddaji tudi: - Ukrepe ob visoki precepljenosti prebivalstva sproščajo tudi v Veliki Britaniji. Tam se med drugim odpirajo terase restavracij in lokalov, na katerih bo dovoljeno streči hrano in pijačo. - Več kot milijarda muslimanov po vsem svetu začenja postni mesec ramazan. Čeprav so pri nas znova dovoljena bogoslužja ob prisotnosti vernikov, jih Islamska skupnost poziva k molitvam doma. - Dežela nomadov zmagovalka sinočnjih baft. Poleg nagrade za najboljši film je dobila še bafti za režijo in glavno igralko.

Tokratna gostja že več kot 17 let živi v tujini, od tega večino časa v Združenem kraljestvu. Po izobrazbi pravnica, specializirana za področje človekovih pravic, je z nami delila izkušnjo življenja in izobraževanja v tujini, spregovorila pa je tudi o človekovih pravicah in raziskovalnem delu.

V Ljubljani je bil za danes načrtovan začetek poskusnega množičnega testiranja na koronavirus, a ga je ministrstvo preložilo na jutri. Testov v Sloveniji menda sploh še ni, prav tako naj ne bi bilo znano, kdo bo izvajal testiranja, pristojni iščejo tudi dodatne lokacije. V članicah Evropske unije medtem pričakujejo zeleno luč za uporabo cepiva proizvajalcev Pfizer in BioNTech. V oddaji tudi o tem: - Zaradi novega seva koronavirusa v Veliki Britaniji se vrstijo dodatni ukrepi - Pogajanja od odnosih po brexitu še brez epiloga - Izteka se dveletni rok za odpravo neustavnosti volilnih okrajev - Severjeva nagrada Jette Ostan Vejrup in Vladimirju Vlaškaliću

Gostja tokratne oddaje že približno osem let živi in dela v Londonu. Tja se je preselila po študijski izmenjavi in opravljenem pripravništvu, ki sta ji približali Združeno kraljestvo in britanski način življenja. Jessica Jagec je v oddaji spregovorila o življenju v Veliki Britaniji, pa tudi predprazničnem času v Londonu.

Poleg pandemije covida-19 so svet ta mesec skoraj zagotovo najbolj zaposlovale predsedniške volitve v Združenih državah Amerike. Da bi torej bolje razumeli napeto politično dogajanje na oni strani Atlantika, smo pred mikrofon tokratnih Podob znanja povabili politologinjo, redno profesorico na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, dr. Danico Fink Hafner. Naša gostja je bila sicer pobudnica in prva predstojnica Katedre za analizo politik in javno upravo ter predstojnica Centra za politološke raziskave. V preteklosti je bila tudi gostujoča predavateljica na univerzah v Veliki Britaniji in Ameriki, njeno znanstveno-raziskovalno delo pa sega od preučevanja političnih strank in javno-političnih omrežij do primerjalne analize političnih sistemov, med katerimi so tako različne oblike vladavine, kot sta britanski parlamentarizem in afganistanska teokracija. V zadnjem času jo še prav posebej zaposlujejo vprašanja populizma in vzpostavitve tako imenovanih neliberalnih demokracij. Z dr. Danico Fink Hafner se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva dr. Danice Fink Hafner

Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk. Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.). Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka. Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.

"Ali jajce sadje ali sodi med zelenjavo?", "Ali imajo v Kanadi ptice?" in "Ko sem bil otrok, me je ugriznila želva. Ali lahko še vedno pijem pomarančni sok?" To je nekaj vprašanj, ki jih najdete na svetovnem spletu, če v angleškem jeziku iščete geslo "neumna vprašanja". Dan neumnih vprašanj sicer obeležujejo v Indiji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, idejo za obeležitev pa je prispevala skupina učiteljev, ki je želela s tem spodbuditi učence, da v učilnicah sprašujejo brez sramu. Mirt Komel, filozof, pisatelj in predstojnik Katedre za kulturologinjo na Fakulteti za družbene vede, o svojih izkušnjah s pedagoškim procesom in o tem, ali obstajajo neumna vprašanja.

Marta Lamovšek je končala podiplomski študij fotografije na umetnostni univerzi Central Saint Martin College of Art & Design v Londonu in se odtlej uveljavila kot priznana fotografinja in vizualna umetnica. Bila je med petnajstimi najboljšimi študenti umetnosti svoje generacije v Veliki Britaniji, med drugim je sodelovala z velikimi imeni, kot sta recimo Ann Summers in Impuls Tanz Vienna med institucijami ter Vivienne Westwood med svetovno priznanimi umetnicami in umetniki. Pred sedmimi leti jo je pot zanesla v Dubaj – za nekaj mesecev ali pa pol leta –, a se je, kot se to zgodi, če svetovljanski in za novosti odprt človek sproti spreminja svoje načrte, zavleklo. Zdaj v državi, kjer potek življenja močno določajo gospodarski interesi in kjer je rasna diskriminacija tesno vpeta v družbeno strukturo, fotografira portrete navadnih ljudi z različnimi ozadji ter njihove podobe z domiselnimi in pogosto preprostimi dodatki v obliki pregrinjal ali pa okraskov povzdiguje v nekaj, čemur pravi veličastni jaz portretiranca – na raven, na kateri so vsi – ne glede na rasno ali socialno ozadje – enaki.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Ob svetovnem dnevu brade tokrat tudi o brkih.Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Ob svetovnem dnevu brade tokrat tudi o brkih.Izmed spodnjih trditev izberi napačno.   1. Britanci so izračunali, da v enem letu na bradah in brkih samo v Veliki Britaniji ostane za približno pol milijona evrov piva (oziroma pene). Trditev je resnična 2. Peter Veliki je konec 17. stoletja v Rusiji prepovedal brade. Izjeme so plačevale visok davek, ob plačilu pa so nosilci brade morali pokazati neke vrste »bradno vinjeto«. Trditev je resnična 3. 20-centimetrsko zlato brado z razstavljene maske faraona Tutankamona je ukradel eden od delavcev v muzeju, kar so pristojni ugotovili po več kot enem mesecu, ko jih je na to opozoril obiskovalec. Trditev je izmišljena 4. CIA je med drugim načrtovala tudi sabotažo Castrove brade. Podtaknili so mu depilacijsko kremo, ki naj bi povzročila izpadanje dlak. Trditev je resnična 5. Hans Steindiger velja za enega od ljudi z najdaljšo brado vseh časov, merila je skoraj 2 metra. Brado je sicer običajno nosil navito v torbi. No, ne vedno. Znan je namreč tudi po tem, da je umrl tako, da si je stopil na brado, nerodno padel in si zlomil tilnik. Trditev je resnična

Skozi vso človeško zgodovino postavljamo spomenike in jih nato rušimo. V 90-ih letih prejšnjega stoletja so v Srednji in Vzhodni Evropi odstranjevali socialistične spomenike. Nedavno so padali spomeniki pomembnih osebnosti iz obdobja kolonializma v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji in Belgiji. Je prav, da se odstrani kipe spornih osebnosti in ideologij ali pa bi morali ostati, kot spomin in opomin?

Dobra novica: slovenski najstniki veliko bolje kot njihovi vrstniki v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike poznajo dejavnike tveganja za nastanek raka. In kaj po njihovem mnenju najbolj škoduje? Po raziskavi, ki jo je opravila onkologinja prof. dr. Jasna But Hadžić z Onkološkega inštituta v Ljubljani, so učenci na prvo mesto postavili kajenje, na drugo pa alkohol. Slaba novica: glede na trenutne trende lahko pričakujemo, da naj bi eden od dveh fantov in ena od treh deklet, ki so danes v najstniških letih, do svojega 75. leta zbolel oziroma zbolela za rakom. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Lismarianne/ Pixabay

Letošnjo nagrado desetnica, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja, je za delo Ding dong zgodbe prejela Jana Bauer. Pisateljica in urednica piše fantastično prozo za otroke, trikrat je že bila nominirana za nagrado večernica, dvakrat za desetnico, prevodi njenih del so izšli v Veliki Britaniji, na Hrvaške, na Poljskem, v Španiji, Litvi, Turčiji, Nemčiji, Srbiji in na Islandiji. O pomenu pisanja in branja, o otroški literaturi, o idejah za mladinske zgodbe, o nagradah in prevodih in še čem se bo z Jano Bauer na začetku nedeljske noči pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.

V tokratni epizodi vas Mojca Delač vabi na sprehod … v gozd. Z nami na potep gre tudi dr. Karla Klokočovnik Evans, kognitivna nevroznanstvenica z Univerze York v Veliki Britaniji, ki je malodane že celo življenje tudi »Slovenka po svetu« in smo jo v naših oddajah pred leti že gostili. Tokrat sta za izziv vzeli tisto znano frazo – »Zaradi dreves ne vidi gozda«. Seveda to v prispodobi pomeni, da zaradi osredotočenja na posamezne elemente ne vidimo širše slike, a tokrat bova frazo vzeli za izziv preučevanja našega vidnega zaznavanja.

Na splošno je veljalo prepričanje, da otroci covid-19 prebolijo brez večjih težav. Zdaj pa zdravniki v Italiji, Franciji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike opažajo povečano število otrok s Kawasakijevo boleznijo, z redko in hudo otroško boleznijo, oziroma s sindromom, ki je Kawasakijevi bolezni zelo podoben. Zanjo je značilno vnetje žil. Iz Bergama v Italiji tako poročajo o kar 30-kratnem povečanju števila primerov. Kako pa je v Sloveniji? Ali gre le za naključje, ali sta hudo vnetje žil in covid-19 povezana? Iztok Konc se je pogovarjal s pediatrinjo na Infekcijski kliniki dr. Tino Plankar Srovin. Foto: pedro_wroclaw/ pixabay

Delova komentatorja o tem, da je denar mogoče distribuirati tudi v smeri javnega dobrega pa se svet zaradi tega ne podre. Nova stvarnost Evropske unije so, kot kaže, evropske koronaobveznice kot kompromis med severom in jugom, med osjo Pariz–Berlin na eni strani in predvsem Italijo na drugi. Kaj nam to govori o kondiciji Evropske unije, se sprašuje Ali Žerdin? Emmanuel Macron in Angela Merkel sta po mnenju Markeša stopila v navezo, očitno zavedajoč se, da je EU nepogrešljiva dobrina, ki lahko tudi razpade, meni Janez Markeš. Macron je govoril v smeri, da je denar mogoče distribuirati tudi v smeri javnega dobrega na način, da se svet zaradi tega ne podre. Koronavirus je, kaže, prispeval delček k tej logiki. Po drugi strani se Trump otepa interpretacij, da je javni sistem ZDA zatajil, take težave imajo tudi v Veliki Britaniji. Nemčija in Angela Merkel sta uvideli, da država brez EU ne more preživeti. Ne moreš ubiti konja, na katerem jahaš, sicer si tudi sam mrtev. Gre za optimizem? Ni nujno, a gre za prepoznavo nujnosti, solidarnosti s tistimi, ki so utrpeli ogromno škode, ne da bi si jo zaslužili. Si jo sami pridelali. Gre za poskus ustvarjanja šivov v razpokani tvorbi EU, po drugi strani pa imamo silovito negotovost, namreč nove finančno-politično-ekonomske modele, s katerimi nimamo izkušenj. Do neke mere gre za modele zaustavljanja, kot so bili v času druge svetovne vojne. Je tovrsten razmislek šel mimo nas? Se zanašamo na katastrofične scenarije z doktrino šoka? Gre za izkoriščanja šoka za družbeni reinženiring? Mimo teh vprašanj so ljudje pri nas zaznali, da so se drobne, a nujno potrebne živilske potrebščine in storitve zelo tiho podražile. Delodajalci in podjetniki menijo, da lahko izpad dohodka »prinesejo not« s tihimi podražitvami. Vse prej kot tiha pa so po drugi strani ugibanja o usodi Janševe koalicije in SMC, selitvah poslancev, morebitnih izrednih volitvah ali opcije tehnične vlade.

Matematik Alan Turing je bil dolga desetletja prezrt in neznan. Genialni Britanec je med drugo svetovno vojno dešifriral nemško Enigmo, kar je zmago v vojni prevesilo na stran zaveznikov. Še več – tudi po njegovi zaslugi se je vojna končala prej in z manj žrtvami. Življenje in delo Alana Turinga bomo osvetlili v oddaji Glasovi svetov. Revija Time ga je uvrstila med sto najpomembnejših ljudi dvajsetega stoletja. Strokovnjaki ga opisujejo kot pionirja sodobnega računalništva in očeta umetne inteligence. Iz njegove biografije pa ne moremo in ne smemo mimo podatka, da je bil Alan Turing gej, ki svoje spolne usmerjenosti, kljub kazni, ki mu je grozila, ni skril ali zanikal. V oddaji sodelujejo kuratorka Peronel Craddock iz Bletchley Parka v Veliki Britaniji, matematik dr. Matjaž Konvalinka s Fakultete za matematiko in fiziko, zgodovinar dr. Blaž Torkar s Centra vojaških šol Slovenske vojske in računalničar dr. Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo in informatiko. Glasove svetov je pripravil Iztok Konc. Foto: parameter_bond/ flickr: public domain

Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.

Po svetu hodi pošast z imenom Covid - 19. Navzela je globalne razsežnosti in pandemija še ni dosegla vrha. Z izjemo Kitajske, kjer se življenje po večmesečnem obdobju karantene, uradno vrača v normalne tirnice. Po Italiji, ki je največje evropsko žarišče bolezni, največ žrtev beležijo v Španiji, medtem ko so na Otoku, v Veliki Britaniji, naposled razglasili najstrožje ukrepe. Z očitno zamudo so boj proti pandemiji napovedali v Rusiji, medtem ko ameriški predsednik pragmatično razglaša, da zdravilo proti pandemiji ne sme biti hujše od bolezni same. Veter pandemije je za leto dni odpihnil Olimpijske igre v Tokiu, medtem pa svetovno javnost begajo tudi lažni preroki in prav neverjetne teorije zarote.

S Timom Podlogarjem o sintezi glikogena med in po športni vadbi. #MetaPHoDcast Tim Podlogar končuje doktorski študij na Univerzi v Birminghamu v Veliki Britaniji....

Ta teden bomo v oddaji poslušali posnetek koncerta, na katerem je novembra nastopil flavtist An Černe. Organizirala ga je Glasbena mladina ljubljanska, začel pa se je s krstno izvedbo dela mladega slovenskega skladatelja Lana Podletnika Ašiča z naslovom Sprehod v jesenskem gaju. Sledila bo skladba angleškega flavtista Iana Clarka z naslovom Velika dirka vlakov, za konec pa nas čaka še delo Alfreda Caselle Siciliana in burleska za flavto in klavir, op. 23. An Černe je prejemnik več mednarodnih in državnih priznanj. Že s šestimi leti je nastopil na RTV Slovenija, od leta 2016 pa je član skupine Terrafolk, s katero je leta 2017 nastopal v Veliki Britaniji in na Poljskem. Leta 2017 je končal glasbeno šolo v Sežani, kjer je bila njegova mentorica Marija Maretič Hiršter, in se vpisal na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani v razred Milene Lipovšek. V drugem letniku se je izobraževal pod mentorstvom Irene Kavčič, na začetku tretjega pa je bila njegova mentorica Irena Rovtar.

Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.

Tokratno oddajo bomo posvetili italijanski mistikinji in verski prenoviteljici Katarini Sienski (1347-1380), ki je kot druga ženska v zgodovini dobila naziv Učiteljica Cerkve. Po eni strani bomo osvetlili njeno teologijo askeze in spokornosti, po drugi pa nas bo zanimalo, na kakšen način je bila vpletena v širše družbeno in politično dogajanje, ko so tako Italijo kot tudi papežko državo pretresali notranji spori in boj za oblast. Naša gostja bo dr. Carolyn Muessig, poznavalka srednjeveške religije in profesorica na Univerzi v Bristolu v Veliki Britaniji.

Pitagora in njegovi učenci so verjeli, da je vse v vesolju mogoče matematično izraziti s števili. “Jaz matematiko primerjam z družabnimi igrami, ker tako kot pri igrah tudi pri matematiki nekako določiš pravila, na podlagi katerih boš igral,” pravi Marko Čmrlec, bodoči študent na Cambridgeu, olimpijec, ki je letos dosegel srebrno medaljo na mednarodni olimpijadi v matematiki v Veliki Britaniji. “Če nekdo doseže pohvalo, kaj šele medaljo, je to za tako mladega človeka življenjski uspeh,” pravi Andrej Guštin iz Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Mladi olimpijci – Tevž Lotrič, Ema Mlinar in Marko Čmrlec, ki so poletne počitnice preživeli alternativno … “Je dobra nagrada, da greš za en teden v tujino. Ampak ne samo to, lahko se družiš z ljudmi, ki so ti podobni.” … so bili sogovorniki Frekvence X.

Letošnja mednarodna matematična olimpijada v Veliki Britaniji je bila za slovenske dijake najbolj uspešna do sedaj. Domov so se vrnili z dvema srebrnima in eno bronasto medaljo ter ekipnim 44. mestom med 112-imi sodelujočimi državami. Srednješolske matematične lavreate bomo gostili v tokratnem Gymnasiumu. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič

Operni spektakel Aida bo drevi ob 21.30 na Kongresnem trgu uvedel 67. Ljubljana Festival.Danes se začenja tudi Mednarodni Festival Bled.V Sloveniji bodo gostovalimladi glasbeniki ZBORA IN ORKESTRA KRALJEVE GIMNAZIJE IZ COLCHESTRA v Veliki Britaniji.Piranska Glasbena šola ima velike težave zaradi pomanjkanja dvorane in nedostopnosti prostorov v središču Pirana.

Za britanski parlament pravijo, da je v globalnem merilu zibelka vseh demokratičnih institucij, njihov pravzor. V zgodovini je marsikdaj igral pomembno, celo ključno vlogo in sprejemal odločitve, ki so pomagale do temeljev preobraziti svet. Ko je, denimo, v 16. stoletju znameniti kralj Henrik VIII. iskal način, kako se – nasprotovanju papeža navkljub – ločiti od prve žene, Katarine, in se vnovič poročiti z Anne Boleyn, mu je na pomoč priskočil prav parlament in ga razglasil za poglavarja državne, anglikanske cerkve. Slavna zgodovina britanskega parlamenta se nadaljuje v 17. stoletju, ko je vojska v njegovem imenu s prestola strmoglavila dinastijo Stuart, pa v 18. in 19. stoletju, ko je bilo treba sprejemati ključne politične odločitve, ki so pospeševale dva kolosalna procesa – kolonializem in industrializacijo. V prvi polovici 20. stoletja, ko je v večini evropskih držav demokracijo zamenjala avtokratska, pogosto celo fašistična oblast, je britanski parlament pred očmi svetovne javnosti zanesljivo igral vlogo branika demokratične politične kulture. Britanski parlament, skratka, ni le še ena institucija v vrsti drugih. A tega bi danes, ko spremljamo politično krizo, ki je zajela Združeno kraljestvo po referendumu o izstopu Britanije iz Evropske Unije, ne uganili nujno. Kako je mogoče, da parlament ne more presekati gordijskega vozla, ki se mu reče brexit? Je za to preprosto kriva generacija majhnih in malenkostnih politikov – ali pa so vzroki vendarle globlje, strukturne narave, povezani pač z načinom, kako je ustrojeno politično življenje v Veliki Britaniji? Če drži ta, druga možnost, tedaj si velja podrobneje ogledati naravo britanske demokracije, naravo britanskega parlamentarizma. In prav tega smo se lotili v tokratnih Glasovih svetov. V tem kontekstu smo pred mikrofonom gostili politologinjo, predavateljico na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, dr. Danico Fink Hafner, ki prav te dni čaka na izid Britanske demokracije, svoje nove knjige, študije, ki govori, kakor pove že njen naslov, natanko o političnem sistemu, ki je v veljavi na Otoku. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Westminstrska palača, poslopje britanskega parlamenta v Londonu (luxstorm/Pixabay)

Slovenščino je poleg v Sloveniji mogoče študirati tudi v naših sosednjih državah, pa recimo v Bolgariji, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, celo na Japonskem in Kitajskem, če naštejemo le nekaj držav. Med njimi je tudi Poljska, kjer jo poučujejo v petih krajih – Varšavi, Gdansku, Katovicah, Krakovu in Lodžu. Iz slednjega prihaja Karolina Pyzik. V Slovenijo jo je prek študijske izmenjave leta 2013 pripeljal prav študij slovenščine, ki ji je Karolina nadela naziv hipster jezika. Kot pojasnjuje je za njeno odločitev za študij “sokriv” oče.

Saga Remškar, part 1. :D E8 je bolj tehnično obarvana in z zelo moderno tematiko: umetno inteligenco! Ajda je na prvi stopnji študirala matematiko in pravi, da se je kar malo zgubila, ker ni točno vedela, kaj naj s tem znanjem matematike počne. Pogosto slišimo nekaj v tem stilu: "Študiraj matematiko, s tem znanjem lahko delaš kar želiš!". Ajda je po nekem spletu naklučji in vmešanju njenega strica odkrila umetno inteligenco. - Ali je študij matematike dobra osnova za uspeh na področju umetne inteligence? - Študij matematike je na Edinburghu zelo fleksibilen in ti pušča svobodo. Kaj točno to pomeni in kaj ti to lahko prinese? - Kako U of Edinburgh skrbi za Ajdine športne podvige v plezanju in jo pri tem podpira? - Prijava in kaj je pomembno! - Kako je Ajda doživljala odhod od doma in od prijateljev. Zakaj to ni tako hudo, kot se sliši? Vse in še več v 8. epizodi! Naslednjič pa 2. del Sage Remškar, z Ajdino sestro Mašo, ki študira "Psychology with Sport & Exercise Science" na univerzi Exeter, prav tako v Veliki Britaniji! Stay tuned! #striciiztujine

Delia Carmela Chiaro je profesorica na oddelku za prevajanje in tolmačenje Univerze v Bologni. Rojena je bila v Veliki Britaniji, že desetletja pa živi in dela v Italiji. Glavna področja njenega raziskovanja so filmsko in televizijsko prevajanje, humor in medkulturna komunikacija. V oddaji Jezikovni pogovori boste slišali nekaj odlomkov iz pogovora, ki ga je imel z dr. Delio Carmelo Chiaro na sejmu akademske knjige LiberAc predstojnik oddelka za prevajalstvo dr. David Limon, ter poglavje iz njene knjige z naslovom Jezik šal; analiza besedne igre, ki je izšla leta 1992.

»Dogodek sem spremljal celo soboto«, prizna Delov komentator Janez Markeš, ki je kraljevo poroko spremljal, kot pravi, izključno iz politično analitskih razlogov. »Videl sem več kot sem pričakoval, gledal sem pa odtenke stanja duha v Veliki Britaniji. Kraljeva družina je pet ali šest korakov nad angleško politiko.«

S kognitivno znanstvenico Zarjo Muršič o socialnem učenju, znanstvenem razmišljanju in inovativnosti. #MetaPHoDcast Zarja Muršič je doktorska študentka evolucijske antropologije na Univerzi v Durhamu v Veliki Britaniji....

Odbita do bita se loteva tehnologij, ki izginjajo. Med njimi naj bi bil teletekst, Maruša in Anže pa s sogovorniki ugotavljata, da teletekst tudi v letu 2017 na dan bere 20 odstotkov Slovencev. Čeprav napredka ni videti, teletekst zelo dobro živi v sožitju z novimi tehnologijami. Ukinili so ga le v Veliki Britaniji, Avstrijci so še vedno znani po hitrem objavljanju športnih rezultatov, na Madžarskem pa so poleg ljubezenskih pisem na teletekstu popularne še klepetalnice za zmenkarije.

Debelost ni le težava sodobnega človeka, ampak tudi njegovih hišnih ljubljenčkov. Po nekaterih podatkih naj bi bilo v ZDA in Veliki Britaniji predebelih do 40 odstotkov psov in 35 odstotkov mačk, v Sloveniji pa točnih podatkov nimamo, vendar okvirne ocene kažejo, da ima preveliko telesno težo četrtina naših mačjih in pasjih spremljevalcev.