Podcasts about znan

Irenej Lyonski je eden od najbolj znamenitih piscev zgodnjega obdobja krščanstva. Znan je po svojih spisih, v katerih je branil krščanstvo pred poganstvom in različnimi herezijami. V oddaji ponavljamo pogovor dr. Roberta Kralja z jezuitom Benjaminom Bevcem.

Avstriji se pred graško šolo, v kateri se je včeraj zgodil smrtonosen strelski napad, ves dan zbirajo dijaki in drugi, ki se s polaganjem rož in sveč spominjajo žrtev. Tam ostajajo pripadniki Rdečega križa avstrijske Štajerske. Kot je dejal njihov predstavnik Stefan Loseries, je ključna naloga danes vsem, ki se zbirajo v okolici šole, zagotovijo trenutek tišine, spomina in miru. Policisti medtem nadaljujejo preiskavo, nagiba za napad še ne poznajo. Druge teme: - Poljski parlament izglasoval zaupnico vladi - Bančniki na Brdu pri Kranju o izzivih negotovega geopolitičnega okolja - Tadej Pogačar po četrti etapi kolesarske dirke po Dofineji osmi v skupnem seštevku

V Parizu je bila sinoči odigrana druga povratna tekma polfinala nogometne lige prvakov. PSG je gostil Arsenal, zmagovalec pa se bo konec meseca v finalu v Münchnu pomeril z Interjem. V dopoldanskih športnih minutah izveste še, s kakšno popotnico se iz Litve vračajo slovenski rokometaši, ki končujejo kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2026.

V Parizu je bila sinoči odigrana druga povratna tekma polfinala nogometne lige prvakov. PSG je gostil Arsenal, zmagovalec pa se bo konec meseca v finalu v Münchnu pomeril z Interjem. V dopoldanskih športnih minutah izveste še, s kakšno popotnico se iz Litve vračajo slovenski rokometaši, ki končujejo kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2026.

Na prvi povratni polfinalni tekmi nogometne lige prvakov se bosta nocoj v Milanu pomerila Inter in Barcelona, ki sta se pretekli teden v Kataloniji razšla z neodločenim izidom 3 : 3.

Na Pirenejskem polotoku se razmere po električnem mrku umirjajo. Elektriko so do jutra dobili skoraj vsi prebivalci, železniški promet je vzpostavljen, neodgovorjena pa so vprašanja o vzrokih. Tako v Španiji kot na Portugalskem menijo, da ni znakov, da bi šlo za kibernetski napad, so pa v Madridu v zvezi s to možnostjo sprožili sodno preiskavo. Španski premier Pedro Sanchez je izključil tudi možnost, da je izpad povzročil presežek elektrike iz obnovljivih virov. Slovensko omrežje je medtem delovalo neovirano, so sporočili iz družbe Eles.

V Španiji, na Portugalskem in delih Francije se je danes zgodil električni mrk. Vzrok za izpad še ni znan, v portugalskem upravljalcu omrežja ne izključujejo možnosti, da je bil izpad posledica zelo velikega nihanja električne napetosti, najprej v španskem sistemu, ki se je nato razširilo na portugalski sistem. Operaterji na Pirenejskem polotoku si prizadevajo za obnovo oskrbe, ponekod jim je to že uspelo.

Zdravo. V tokratni epizodi se nadaljujemo z idejo, ki smo jo načeli že v prejšnji epizodi in to je, da je naš Bog (več kot očitno) že davno pokojen. Študiramo tudi, da se je najbrž skril že stoletja, preden je šel na oni svet. Bil je očitno že star in betežen in kličemo mu večno slavo. Toda, več kot očitno namreč je, da ga več ni. Zato debato rahlo razširimo in se bolj kot ne ognemo 6. poglavja, za na konec pa ugotovimo, da je Bog v bistvu Schrödingerjeva mačka: hkrati živ in mrtev, odvisno od tega, ali verjamemo vanj. Ne pozabite pa, da bi bilo na svetu veliko bolje, če bi vsak verjel v svojega Boga in ne težil drugim s to intimno izbiro.

Danes v oddaji izpostavljamo zbirko grafik, ki so jih primorski in zamejski umetniki ustvarili v letih od 1951 do 1989. Širši javnosti so na ogled v igralniško-zabaviščnem centru Park v Novi Gorici. Najstarejši matrici v zbirki pripadata Riku Debenjaku, najnovejše grafike pa so akvatinte zamejskega primorskega umetnika Marjana Kravosa. Predstavljamo tudi novo delo zgodovinarke, publicistke in feministke Mance G. Renko, ki je pri svoji založbi No!Press objavila esejistično zbirko Živalsko mesto, v kateri občuteno pripoveduje o svojih svetovih. Znan pa je tudi tekmovalni program letošnjega festivala Borštnikovo srečanje, izbor vrhunskih gledaliških predstav slovenskih in tujih producentov je tokrat izbrala selektorica Ajda Rooss.

Socialni partnerji se tudi na današnji seji ekonomsko-socialnega sveta niso uspeli uskladiti glede višine minimalne plače za letos. Sindikalna stran predlaga 3,5-odstotno uskladitev, delodajalska pa uskladitev z inflacijo oziroma 1,9-odstotno zvišanje. Drugi poudarki oddaje: - V parlamentarni postopek vložen predlog sprememb ustave uvaja spremenjeno število volilnih enot. - Slovence na avstrijskem Koroškem pod morebitno svobodnjaško vlado čakajo zahtevna pogajanja o manjšinskih vprašanjih. - Izraelska vlada še razpravlja o potrditvi dogovora o premirju v Gazi.

Piše Katja Šifkovič, bereta Eva longyka Marušič in Igor Velše. Vmesni čas, zbirka enajstih kratkih zgodb Borisa Pangerca, je delo, ki se ne pretvarja in s svojo preprostostjo piše zgodbo o ljudeh, kraju in preteklosti, o pozabljenem času. Pangerčeva sposobnost prepletanja osebnih in kolektivnih zgodb iz Doline pri Trstu z brezčasnimi vprašanji o življenju, smrti in minevanju pritegne bralca tako, da se počuti, kot bi bil sam del teh pripovedi. Boris Pangerc je slovenski jezikoslovec, pedagog, kulturnik in publicist. Šolal se je v domačem kraju in v Trstu, nato pa v Ljubljani diplomiral iz slovenskega jezika in književnosti. Poučeval je slovenščino, zgodovino in zemljepis ter bil ravnatelj šole na Proseku. Dejavno je sodeloval z radijskimi in televizijskimi postajami, raziskoval ljudsko gradivo ter objavljal članke in reportaže, zlasti za Primorski dnevnik. Znan je tudi kot raziskovalec dolinskega govora in ustvarjalec vrhunskega oljčnega olja, za katero je prejel številne nagrade. Ustanovil je salon kakovostnih oljčnih olj Olio Capitale in dejavno deluje v zborovskem petju. Njegova literarna in kulturna zapuščina vključuje tudi njegove pesmi, ki so jih uglasbili ugledni skladatelji. Tematsko se zbirka Vmesni čas dotika najglobljih vprašanj človekovega bivanja: minevanja, identitete, ljubezni, telesnosti in pripadnosti. Pangerc raziskuje, kako dogodki iz preteklosti oblikujejo naše življenje danes, kako so naši osebni spomini del širše zgodovinske naracije ter kako se v teh prepletih oblikuje občutek pripadnosti – kraju, ljudem, času. V času, ko literatura pogosto išče zapletene oblike izražanja, Pangerčev pristop dokazuje, kako močan je lahko jezik, ko je omejen na tisto najnujnejše: "In vidiš pred sabo vse kot na filmskem traku. Vidiš sebe in celo vas, vso okolico in vse ljudi, ki jih ne poznaš in vse dogodke, ki so se zgodili, pa če si jim bil priča ali ne." Pangerčeve zgodbe delujejo kot natančno izdelani filmski kadri – detajli so jasni, pripovedi pa polne občutkov in refleksije. Kot pripovedovalec se Pangerc izogiba moraliziranju; njegovo pisanje je brezkompromisno, a nikoli cinično. Kjer bi drugi avtorji morda zapadli v sentiment, Pangerc ostaja zvest resničnosti, ki jo opazuje z očesom kronista, a tudi z dušo umetnika. Jezik, čeprav preprost, je poetičen in učinkovit, a bralcu kljub temu ne prizanaša. Tistim ki jim primorsko narečje ni znano, se morda zgodi, da nekaterih besed ne bodo prepoznali, vendar to nikakor ne zmanjšuje čustvenega učinka zbirke – nasprotno, prav jezikovna barvitost še dodatno poglablja občutek pripadnosti kraju in njegovim ljudem. Pangerčev dar opazovanja se kaže v tem, kako liki v zbirki zaživijo pred nami kot resnične, "krvave" osebe, ki jih lahko skorajda slišimo in vidimo. Sonja, Drago, Miro, Alenka in drugi prebivalci njegovih zgodb niso le literarni konstrukti, temveč dihajo, govorijo in delujejo kot naši sosedje ali prijatelji. Pangerc ne piše, da bi očaral, piše, ker mora, in ravno ta neolepšana nujnost daje njegovemu delu poseben pečat. Zbirka Vmesni čas je dokaz, da lahko literatura, ki ostaja zvesta koreninam – krajem, ljudem in zgodbam – vedno najde svoje mesto v sodobnem svetu. To je knjiga, ki nas uči, kako gledati svet z očmi, ki vidijo pod površje.

Papež Damaz je vodil Cerkev 24 let, od 1. 366 do 384. Znan je po tem, da se je zavzel za njeno svobodo in neodvisnost od …

Znan je rek, po katerem velja lev za kralja živali. Nekateri sicer temu oporekajo …

Zdaj je že znano, da se v Belo hišo vrača Donald Trump. Odzivi se vrstijo od vsepovsod, mi pa smo o izidu ameriških predsedniških volitev govorili z našim komentatorjem Matejem Šurcem.

Vzamem besedo nazaj. Tako se radi kdaj izmotamo iz neprijetnega položaja. Čutimo pač, da smo v pogovoru segli v napačno smer. Kaj pa pregovor: beseda izrečena ne vrne se nobena? Podobno kot: kar je napisano, ne bo več zbrisano. Nepremišljeno izrečeno ne gre vedno le v eter, ampak lahko ostane pritrjeno na tehničnem pripomočku. Nobeno izmikanje ne pomaga, posnetek je tu! Pa tudi to drži, da kake nazaj vzete besede, ki nas je prizadela, ne pozabimo. Res da ne boli več, če smo odpustili, sled za njo pa kljub temu ostaja. V splošnem velja, da se ne zavedamo dovolj, kakšno moč ima beseda. Pomenkujemo se dan na dan. Kogar prizadene kaka oblika osame, kmalu občuti pomanjkanje živega stika s sočlovekom. Le-to je pa povezano z besedovanjem. Tudi navaden klepet o nepomembnih stvareh je poživljajoč. Pogovor o resnih problemih je lahko obremenilen, pa kljub temu kar nujen. Strokovna debata se kdaj tako razvname, da nam dvigne pritisk. Vse na račun pomena besed. Te podžigajo prepir ali pa nam prijazno potrepljajo dušo. Smešno: ves dan smo kot na perutih, če nas kdo ogovori: kako lepo vas je videti! In nam zatemni obzorje z izjavo: a ravno tebe moram zdajle srečati! Včasih smo se učili, da je slog »izbor jezikovnih sredstev«; kako, na kakšen način razsipaš besede. Sleherno sporočilo da je mogoče povedati na dva načina; kakor se pač odločiš. Diplomati to dobro vedo. Kako spretno zmorejo govoriti, da nič ne povedo! Hitro ocenijo sogovornika ali pa družbene okoliščine. Kdo drug pa zmeraj useka z besedo. Znan je rudi rek: z besedo na dan! To pomeni: ne skrivaj, ne ovinkari. A je tudi v takem primeru na voljo blažja ali pa trša oblika resnice. Onemeti pomeni ostati brez besed. Biti nem od rojstva je govorečim neznana izkušnja. Občutek, ko od presenečenja ali začudenja ne zmoremo najti besede, je lahko strašljiv. Ali sploh kdaj pomislimo, kakšna dobrina je govor, posledično pa izražanje misli, občutij, doživetij? V šoli so nam razlagali tvorjenje glasov in jezikovno strukturo s stavčnimi členi, mojstrili so nas v slovnici in pravopisu, do občudovanja jezikovnega sestava in tvorjenja besedilnih umetnin pa nismo segli. Škoda.

Piše Veronika Šoster, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Iztoka Osojnika najbolj poznamo po poeziji, izdal je že več kot trideset pesniških zbirk, a tudi proza mu ni tuja, nazadnje smo lahko brali knjigo kratke proze Nenavadne zgodbe dona Jesusa Falcãa. Je začetnik vrste umetniških gibanj in nenehen hodec po obrobju, kjer njegova neverjetna ustvarjalna energija brbota in se bohoti brez raznih zunanjih omejitev. Znan je po medbesedilnosti in raztegovanju okvirjev, zato ne preseneča, da se je tokrat podal v vode vohunskega romana in ga napisal čisto po svoje. Roman Vohun nas vodi v skrivnostni svet Amisa Kosygina. Nanj prvič naletimo v trenutku, ko si nekaj zapisuje v svoj vohunski notes, zato si lahko mislimo, da se bo zgodba nadaljevala v smer vohunskih operacij, skrivnih sporočil in razkritih zarot, kar sicer se, a nikakor ne tako kot v klasičnem vohunskem romanu. Avtor namreč začne nagovarjati bralca oziroma bralko in se sproti odloča, kam bo zapeljal pripoved, obenem pa vohunjenje prepusti kar bralki, ki je tako ali tako najbolj zavzeta opazovalka dogajanja v romanu. Ali pa morda ravno on vohuni za bralko? Ta obrat je sicer napovedan že z naslovnico, kjer je nekaj črk avtorjevega imena obrnjenih na glavo, pa tudi s tonom pripovedovalca, ki je hudomušen in razigran in se zagotovo ne boji satire. Pri nas seveda že imamo poskuse satiričnega vohunskega trilerja, serijo o Spencerju S. Spencerju Jureta Godlerja, vendar je Osojnikov Vohun nekaj povsem drugega, izziv za literarne sladokusce in vse, ki se ne bojijo nevidnega črnila v nobeni obliki. Vohun pisatelju že takoj uide izpod nadzora, da ga mora zasledovati po ulicah, tačas pa nas vpeljuje v politične zarote in družbene analize najbolj pritlehnih vzgibov človeštva. Čakajo nas gosti in divjajoči odstavki in razmisleki o svetu, ki nas obkroža. Pripovedovalec pripoveduje o temah, kot so gentrifikacija, izkoriščanje delavstva, uničevalnost korporacij, onesnaževanje okolja, umetna inteligenca, komentira pa jih izvirno in neobremenjeno z raznimi sodobnimi agendami in trendi. To ni svet, ki bi nam bil odmaknjen, pravi Osojnik. Ko tako našteva razne dogodke in anomalije notranjega sveta romana, je, kot da bi brali rahlo izkrivljene novice – čeprav gre za pretirane dogodke in navidez šokantne naslove, ni to zares nič takega, vse se je že zdavnaj nagrmadilo na nas, blažene naivnosti o svetu je konec. Lahko vohunski roman sploh še obstane v takem kaosu in splošni informiranosti, ki je seveda tudi dezinformiranost? Vse to obravnava Osojnik, ki se ne ustavlja prav pogosto in ki mu sploh ni treba zajeti sape. Vmes sicer komentira, da so njegovi stavki zmršeni in da se bo moral malo tudi držati nazaj, zaveda se, da bralko obremenjuje z obilico podatkov, pa vendar mora naprej, da se vohun ne izmuzne. Kljub vsemu se Osojnik prepogosto zaplete v zastranitve, kar sicer tudi sam opazi in komentira, pa vendar bi si želela malenkost jasnejšo rdečo nit osnovne zgodbe, četudi je metazgodba. Poleg nenehnih pisateljevih komentarjev in prebijanja fikcijskih okvirjev zgodbe naletimo tudi na ogromno aluzij na literaturo in popkulturo, a so nekatera domača imena le rahlo spremenjena, da še vedno ostanejo prepoznavna. Zaradi tempa in politično nabite vsebine imamo ves čas občutek, da sedimo na sodčku smodnika, ki bo zdaj zdaj eksplodiral. Sočen in bogat jezik torej teče kot namazan, dogajanje pa je obloženo s podobami vohunskega sveta, ki se kar krešejo med sabo; imamo tajna obvestila, vohunske kanale, likvidacije, zarote. Osojnik vohunski poklic opisuje žmohtno in vabljivo, čeprav je usodno prepleten z vladnimi spletkami, žvižgači, javno moralo in še čim. Poklic, ki je v svojem bistvu politični, a se ga predvsem zaradi popkulture ves čas romantizira, kot da naj bi imel vohun neko višje poslanstvo, avtor postavlja v kontekst – gre za odposlanca, ki vohuni za nekoga, čigar morala je lahko več kot vprašljiva. Kje je torej pripadnost, kje integriteta in zvestoba? Kljub povedanemu pa ves čas opozarja, da to ne bo čisto pravi vohunski svet: »Upam, da je bralka do sedaj ugotovila, da to ne bo kaj prida vohunska zgodba. Tu ne bomo izvedeli nič o vohunih ali celo o napetih in zapletenih podvigih, v katerih je ta ali oni vohun svoje delo opravil z odliko ter svoji državi omogočil zmago tako na bojišču kot na diplomatskem parketu. […] Konec koncev gre za literaturo, karkoli že to pomeni.« Zazdi se, da tale vohun deluje pod pretvezo pisatelja, ali pa tale pisatelj pod pretvezo vohuna vohuni za nami. Kaj bo potem z vsem tem znanjem vendar ušpičil? Pripovedovalec opozori, da je treba delovati oprezno, kar zveni nadvse ironično, in kaže na samobitnost teksta, zaradi katere smo, vsaj tako se zdi, sploh tukaj. Vseeno nas v drugi polovici knjige popelje na izvirno vohunsko operacijo, skrajno tajno nalogo, ki pa jo mora opraviti kar pripovedovalec sam. Ko odnese smeti, namreč najde kuverto z navodili za vohunjenje na knjižnem sejmu, ki pa se hitro sprevrže v veliko bolj samonanašalno zadevo, kot bi si sprva mislili. Ko se nova velika vohunska uganka razreši in je misija – po Osojnikovo, seveda! – opravljena, sledi že nova, ki jo lahko razreši samo še vohunska beležnica gospoda Kosygina. Ki je verjetno obenem kar tale roman, ki je hkrati verjetno vohunsko poročilo o svetu, kjer po pripovedovalčevih besedah pustoši »hegemona globalna militaristična in merkantilna politika«. Kakšno mesto in vlogo ima v takem svetu še literatura in kaj vendar počne jezik, pa je tisto glavno, s pravim črnilom zapisano vprašanje.

Ministrstvo za delo je pripravilo spremembe pokojninskega zakona. Znan je predlog o postopnem zvišanju upokojitvene starosti na 67 let, drugi upokojitveni pogoj, to je 40 let delovne dobe, pa ostaja nespremenjen. Kakšne spremembe se obetajo, kakšna so pričakovanja in prvi odzivi? Kdaj se bomo torej upokojevali? Kolikšna bo višina pokojnin? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Valjavec in gosti: Državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialo in enake možnosti Igor Feketija Predsednica sindikata upokojencev Slovenije Frančiška Ćetković Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Eva Kotnik Predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Mateja Toman

Władczyni, której rządy umocniły Rosję w roli europejskiego imperium i ta sama, której długie panowanie oznaczało koniec dla I Rzeczypospolitej. Katarzyna Wielka, urodzona w Szczecinie Niemka, na którą dziś musimy spojrzeć bez uprzedzeń, jako fenomen polityczny drugiej połowy XVIII wieku. Jej małżeństwo z Piotrem III Romanowem nie było szczęśliwe. Następca tronu najprawdopodobniej był niepełnosprawny umysłowo, co zostało wykorzystane przez jego małżonkę. W jaki sposób Katarzyna zdobyła władzę w Rosji? Znaną historią jest romans Katarzyny Wielkiej i Stanisława Augusta Poniatowskiego. Czy ich prywatna relacja wpłynęła na obsadzenie Poniatowskiego na polski tron? A może zadecydowały inne względy? Kiedy Katarzyna odwróciła się od polskiego władcy? Zastanowimy się nad tym, czym był system północny. Dlaczego Katarzyna pozwoliła Szwecji na niezależność, a Polsce nie? Co oznaczał faworytyzm w Rosji? Kim był Grigorij Potiomkin? Czy Katarzyna została zapamiętana jako władca wprowadzający nowe prawa? Jak żyło się jej poddanym? Dlaczego Rosjanie masowo "porywali" polskie chłopstwo? O tym wszystkim w Podcaście Muzeum Historii Polski z serii Inne historie Polski. Rozmawiają Cezary Korycki i jego gość, profesor Zofia Zielińska z Uniwersytetu Warszawskiego. Program zrealizowano w ramach zadania: kontynuacja i rozbudowa multimedialnego projektu informacyjno-edukacyjnego - Portal Historyczny Dzieje.pl

Mladi se informirajo na družbenih medijih, kjer jih nagovarjajo vplivnice in vplivneži. Kdo so in kaj objavljajo? Rezultati raziskave Mladina 2024 kažejo velike spremembe. Fundacija Friedrich Ebert Stiftung in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru sta letos skupaj izvedli že tretjo raziskavo o mladih v Sloveniji. Študije zajemajo vse ključne tematike, kot so politika, izobraževanje, zaposlovanje in mobilnost, družinsko življenje ter splošna stališča in percepcije. FES študije mladih vključujejo mlade stare med 14 in 29 let, pri čemer je dan poudarek na razumevanje njihovih pogledov na ključne tematike. V Sloveniji je bilo v raziskavo vključenih 600 mladih. Kakšne so ugotovitve? Med letoma 2018 in 2024 je med skoraj vsemi skupinami mladih prišlo do povečanja zanimanja za politiko in povečanja subjektivnega znanja o politiki. Pri tem je porast tako zanimanja kot znanja posebej izrazit med skrajno desno usmerjenimi mladimi. V preteklosti obstoječa asimetrična nagnjenost mladih k levi politični usmerjenosti je bila v zadnjem obdobju skoraj v celoti zamenjana z asimetrično nagnjenostjo k desni politični usmerjenosti. Mladi v Sloveniji se tako danes v povprečju nagibajo k desni sredini. V povprečju je prišlo do opaznega povečanja stopnje nacionalizma in nacionalnega ponosa. Hkrati se je povečalo nestrinjanje z nekaterimi nacionalističnimi trditvami, kar kaže na ideološko polarizacijo mladih. Pri nekaterih ključnih političnih stališčih je prišlo do opazne in v preteklosti neobstoječe vrzeli med spoloma. Fantje so, v primerjavi z dekleti, na splošno postali manj tolerantni in bolj šovinistični. Glavne politične prioritete in skrbi mladih so se premaknile od problematik zaposljivosti in podnebnih sprememb k pomenu kakovosti javnih storitev. Okrepilo se je zlasti vrednotenje pomembnosti zdravstvenega sistema in stanovanjske problematike ter zaskrbljenost glede priseljevanja. Kako so ta stališča oblikovali vplivneži in vplivnice? Kaj vse objavljajo? Le popularne in populistične vsebine, ali tudi z dokazi in podatki podkrepljena znanstvena spoznanja? O tem v tokratni oddaji Glasovi svetov. To raziskuje mlada raziskovalka in ustvarjalka vsebin Tinca Lukan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Z njo se je pogovarjala Urška Henigman.

V oddaji Kulturna panorama boste najprej izvedeli več o Ani Pepelnik in njeni pesniški zbirki To se ne pove, za katero je prejela nagrado kritiško sito. Znan je tudi nagrajenec 39. mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki bo letos potekal od 2. do 7. septembra. Odpravili se bomo v Maribor, kjer se začenja tekmovalni program 59. Borštnikovega srečanja. Povabili vas bomo še na razstavo Neznano kraljestvo s podnaslovom Ilirija ali kar hočete v Mestni muzej ter na dva zanimiva festivala. Vabljeni k poslušanju. Avtorji prispevkov: Gregor Podlogar, Vlado Motnikar, Brigita Mohorič, Marko Golja, Špela Šebenik in Aleksander Čobec; glasbena oprema: Tina Ogrin; tonski mojster: Vjekoslav Mikez; redaktorica: Ana Rozman.

Znan je vladni izračun stroškov sanacije po lanski ujmi: v petih letih pol milijarde evrov za ceste, četrt milijarde za tire, dobri dve milijardi pa za sanacijo plazov, strug in objektov. Kot napoveduje minister za regionalni razvoj Aleksander Jevšek, bodo pripravili tudi razvojne spodbude za določene regije. Ostali poudarki oddaje: - Obrtniki in podjetniki vladi predstavili svoje zahteve. Premier Golob napoveduje večje spremembe na področju samostojnega podjetništva. - Meddržavno sodišče v Haagu danes z razsodbo o zahtevi Južne Afrike, naj Izraelu naloži ustavitev ofenzive v Rafi. - Na Balkanu po pričakovanjih nasprotujoči si odzivi na sprejetje resolucije o Srebrenici.

Državna volilna komisija je danes izžrebala vrstni red, v katerem se bodo kandidatne liste pojavile na glasovnicah za evropske volitve. Volilna udeležba na njih je v Sloveniji navadno nizka, pod 30-imi odstotki. Tokrat pa raziskave ter izkušnje z referendumov in prejšnjih volitev kažejo, da bi lahko bila rekordna. Naša država sicer ostaja na repu evropskih držav po udeležbi mladih. V oddaji tudi: - Rusija nadaljuje invazijo na Harkov, na poti v Ukrajino nova ameriška pomoč. - Ministrica Bratušek: Kanin se bo rešil s sodelovanjem, ne pa izsiljevanjem. - Dirka po Italiji: Jan Tratnik danes tretji, Tadej Pogačar ostaja vodilni.

Rodil se je okoli leta 400 v Franciji. Znan je po tem, da je vpeljal tako imenovane …

- Jest to historia ostatniego pokolenia Żydów polskich, które dorastało w II RP, a także historia kobiet z ruchu oporu i ich udziału w powstaniu w getcie warszawskim - mówił w "Poranku Dwójki" Rafael Lewandowski, reżyser filmu dokumentalnego pt. "Bojowniczki!".

Znan je prejemnik letošnje evropske filmske nagrade občinstva lux. To je film Zbornica o idealistični mladi učiteljici Carli, ki je bil nominiran tudi za mednarodnega oskarja. Na podelitvi nagrade lux je filmska ekipa z režiserjem Ilkerjem Catakom na čelu dejala, da nagrado posveča učiteljem - nesojenim junakom naše družbe, ki imajo v njej ključno vlogo. Več o filmu torej v Svetu kulture, v katerem predstavljamo tudi 38. slovenske glasbene dneve in 5. koncert Orkestrskega cikla v Mariboru.

Pred kratkim je založba Goriška Mohorjeva predstavila italijansko-slovenski izbor pesmi Iga Grudna z naslovom Sanje o svobodi. V Mestni galeriji Nova Gorica je od 15. marca odprta študijska razstava v okviru projekta Refleksije sodobne vizualne umetnosti. Javljamo se tudi iz Bolgone, kjer so odprli 61. Mednarodni sejem knjig za otroke in mladino, na njem je Slovenija častna gostja. Nekaj besed namenjamo razstavi Od korzeta do žaketa v Mestnem muzeju Ljubljana, v Zagrebu pa si lahko v soorganizaciji Društva likovnih umetnikov Ljubljana ogledate skupno razstavo Tekst kot objekt slovenskih in hrvaških avtorjev. Znan je tudi ožji izbor literarnih del, ki se potegujejo za bookerjevo nagrado 2024. Vabljeni k poslušanju.

Całość TYLKO w aplikacji Onet Audio. Subskrybuj pakiet Onet Premium i słuchaj bez limitu.  Takiego Jarosława Kaczyńskiego jeszcze nie widzieliśmy. Jest poranek, niedziela dziesiątego marca. Jak w każdą miesięcznicę prezes PiS-u i grupka jego posłów składają wieniec pod pomnikiem smoleńskim na placu Piłsudskiego. Tyle że tym razem — ku zaskoczeniu wszystkich — Jarosław Kaczyński nagle ruszył w sam środek tłumu swoich najzagorzalszych przeciwników. Bez ochrony, bez asystentów i posłów, którzy zawsze są u jego boku. Doszło do awantury, szarpaniny, ze strony protestujących padły wulgarne okrzyki. Aktywiści są tu co miesiąc, by protestować i składać swój wieniec — z budzącą kontrowersje i sprzeciw PiS-u — tabliczką. I to właśnie ten napis chciał zniszczyć Jarosław Kaczyński. Widok lidera polskiej prawicy w samym środku takiego kotła to, jak mówią autorkom wideopodcastu „Wybory Kobiet” politycy PiS-u — symboliczny obraz dzisiejszego PiS-u. Chaos, emocje, rozedrganie i brak planu. A to nie koniec, bo w wyborach samorządowych dotychczasowi kandydaci i politycy PiS-u masowo zrzucają z plakatów szyld Prawa i Sprawiedliwości. Wstyd? Obciążenie? A może coraz mniej osób wierzy już w powodzenie nazwy? I tak jak słychać to w otoczeniu Jarosława Kaczyńskiego szykuje się do zmiany. Nawet starzy druhowie partii jak Łukasz Schreiber, były minister, a dziś poseł PiS-u, ogłosił, że w wyborach o prezydenturę w Bydgoszczy — wystartuje z własnego komitetu, razem z Konfederacją i Solidarnością. Schreiber zresztą ostatnio ogłosił też, że rozstaje się z żoną. Znaną celebrytką i polityczką — Marianną Schreiber. To o tyle ciekawe, że poseł PiS-u zrobił to publicznie, w samym środku kampanii. Co spotkało się ze spektakularną reakcją pani Marianny. Były łzy, gorzkie słowa i publiczne pożegnanie. Ale wracając do sedna polityki — już jutro Jarosław Kaczyński stanie przed sejmową komisją śledczą do spraw Pegasusa. Gościnią dzisiejszego odcinka jest szefowa komisji, Magdalena Sroka. Autorki „Wyborów Kobiet” pytają posłankę Trzeciej Drogi zarówno o przygotowania do przesłuchania prezesa PiS-u, jak i o czasy, gdy jeszcze była w klubie PiS-u i brała udział w spotkaniach z Jarosławem Kaczyńskim.    Arleta Zalewska i Aleksandra Pawlicka zapraszają do słuchania i oglądania wideopodcastu.    Czym są „Wybory kobiet”?  To autorski przegląd wydarzeń politycznych dwóch dziennikarek — Arlety Zalewskiej i Aleksandry Pawlickiej. W połowie programu dołącza do nich gościni, to ważne polityczni, które reprezentują różne strony, politycznej sceny. „Wybory kobiet” to wspólny projekt Newsweeka, Faktów TVN, TVN24GO i Onetu Audio. #płatnawspółpraca 

V Doživetjih narave je bil naš osrednji gost režiser, fotograf in snemalec Rožle Bregar, kot si sam pravi: fant z veliko strastjo do ustvarjanja, ki ga je pripeljala do snemanja za BBC. Znan je po snemanju v ekstremnih razmerah – od visenja na vrvi do prenočevanja v gorah ali ob reki s kajakom. Predstavil je svojo drugo deželo Islandijo in nas popeljal pred filmsko platno. Pridružil se nam je tudi direktor festivala gorniškega filma, ki se začenja v ponedeljek, Silvo Karo.

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar v postopku za razglasitev mučencev XX. stoletja za blažene dr. Renato Podbersič. Govorili smo o Narteju Velikonji pisatelju in kulturnem delavcu, doma s Primorske, ki je večino življenja preživel v Ljubljani. Znan je bil po svojih novelah in romanih. Med vojno je deloval v protikomunističnem gibanju. Zato je bil takoj po vkorakanju partizanov v Ljubljano 11. maja aretiran, obsojen in 25. junija 1945 tudi ustreljen. Po tem je bil obsojen še na izgubo spomina in izgnan iz javnosti.

Razlog za kibernetski napad na Skupino Holding Slovenske elektrarne ostaja neznan. Virus je vdrl v poslovni sistem in zaklenil nekatere datoteke. Po zagotovilih pristojnih proizvodnja električne energije ali oskrba z njo nista ogroženi. V oddaji tudi: - Hamas po zapletu vendarle pristal na izpustitev talcev - Ob dnevu boja proti nasilju nad ženskami - Klemenčič - Fak četrta na uvodu biatlonske sezone

Znan je pregovor: lačni kokoši se o prosu sanja. Če ga ni bilo za ljudi, ga ni bilo niti za živali. Prosu so nekdaj rekli kar »žito«, tako pomembno veljavo je imelo za prehrano ljudi in živali. Svet je postal tako globalen, vendar ker se učimo razmišljati bolj trajnostno, tudi vse bolj cenimo in kupujemo hrano, pridelano v lokalnem okolju. Proso je kot nalašč, da nas usmeri v bolj pravilen način delovanja. Novo odkrito pozabljeno, starodavno superživilo od nekdaj odlično uspeva na naših tleh, bolj je toplo in suho, lepše uspeva prosena njiva. Belokranjci pravijo, da se proso seje, ko je vroče kot v riti. Še ne tako dolgo nazaj so ga naši kmetje sušili na vojaških pistah, blizu letališč. Včasih se zgodi tudi, da kmet poseje proso, žanje pa ajdo. V noči na petek bomo proslavili mednarodno leto prosa. Naš gost bo Matjaž Jerala iz Podreče, inženir gradbeništva po poklicu, ki trenutno živi v Saliju na Dugem otoku, kjer gradi pomol, a ga njegova, z biodinamiko prežeta duša, ves čas sili domov, ne le, ker tam rad vrtnari, temveč, ker povezuje kmete od vsepovsod z gorenjskim narodom na vse bolj poznani mavški in stražiški tržnici. V Matjaževem otroškem spominu ostaja njiva za domačo hišo, na kateri je oče s konjem pripravljal zemljo za sajenje krompirja, in sadovnjak, velika voščenka ter rumena češnja. Ko so se preselili na Breg ob Savi, je zavidal prijateljem, ki so živeli na kmetijah in jih je videl, kako so se na vozu peljali na njivo. »Vzgojen sem bil, da so na krožniku običajno zelenjava in sadje z domačega vrta ali vsaj iz lokalnega okolja, kar mi še danes veliko pomeni.« Lepo bo povabil na Proseno mavško tržnico ob Mednarodnem dnevu prosa na Sorškem polju. Z njim se bo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.

Znan je rek, po katerem velja lev za kralja živali. Nekateri sicer temu oporekajo …

Kakšne zgodbe, pa dogodivščine in emocije! Ob temle pogovoru ne boste smejali na glas, spustili kako solzo in se naučili cel kup novega. Irena je fantastična sogovornica, ki sproščeno in odprto spregovori o svojih tekaških začetkih, maratonskih prigodah s sestro in možem, izgubljenih dokumentih, jedeh iz Gane, rasizmu, koronskih projektih, sladkih zmagah in hecnih avdicijah. Kam bi še šla na maraton, zakaj so ji všeč Radenci, kaj ji res zapre sapo, kako pazi na glasilke in kaj je bil operni maraton - vabljeni v super uvod četrte sezone podcasta!

Rdeči križ Slovenije bo začel izplačevati finančno pomoč vlade za prizadete v neurjih. Skupno so prejeli približno 9 tisoč 500 vlog za pomoč. Škodo že izplačujejo tudi zavarovalnice, ki ocenjujejo, da bodo morale zavarovancem plačati približno 370 milijonov škodnih zahtevkov. Obseg celotne škode ujm sicer še ni znan. Druge teme: - Evropski solidarnostni sklad za hitro pomoč pri odpravljanju posledic naravnih nesreč vse plitvejši. - V neurju Danijel, ki je pustošilo po Libiji, več tisoč smrtnih žrtev; maroški reševalci pod ruševinami še vedno iščejo morebitne preživele. - Slovenski odbojkarji v polfinale evropskega prvenstva.

Zakon o dolgotrajni oskrbi je pod streho, a šele do konca leta bodo, kot pravijo na pristojnem ministrstvu, skušali odgovoriti na odprta vprašanja, ki jih ne manjka. Težava ni le financiranje, že danes je to pomanjkanje kadra, tako v centrih za socialno delo kot domovih za starejše. Podrobneje o tem po drugih poudarkih oddaje: - Ruski odstop od sporazuma o izvozu žita bo še podražil hrano. - Obisk bolnice Franja zaradi posledic ujme letos ne bo več mogoč. - Na francoski kolesarski pentlji po dnevu počitka ura resnice

Na nočni obisk pride 30-letni glasbenik iz Laškega, ki s skupino Dejan Dogaja že več let razveseljuje staro in mlado občinstvo po Sloveniji. S Poskočnimi muzikanti je začel svojo kariero, se preizkusil kot klarinetist in pevec, danes pa ga obožujejo številni mladi poslušalci. Znan je po izraziti irokezi, ki je njegov zaščitni znak. V glasbo in nastopanje je zaljubljen, morda se nekoč loti tudi vodenja otroške razvedrilne oddaje. Dejan Krajnc bo na Prvem nastopil malo po polnoči, ob spremljavi kitarista pa bo zapel tudi nekaj slovenskih popevk. Z njim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.

Mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema, obmorsko mestece že skoraj dve desetletji zapored za en teden v začetku poletja spreminja v cinefilski raj. S projekcijami filmov so začeli že danes dopoldne. V Ljubljani pa se začenja tradicionalni Junij v Ljubljani, festival, ki bo na odprtem prizorišču na Kongresnem trgu ponudil umetniške stvaritve s področij plesa, gledališča in glasbe, in se s Praznikom glasbe sklenil ob poletnem solsticiju. Prav tako v Ljubljani bo drevi premiera sodobnoplesne predstave Inside the Outside, ameriške koreografinje Deborah Hay. Znan je tudi prejemnik letošnje nagrade Vilenica, to je Otto Tolnai, madžarski pisatelj, dramatik in prevajalec. Vabimo vas k poslušanju! na sliki: Silvester Plotajs Sicoe: To ni kubizem, to je punk, 2022, olje in akril na platnu, www.ljubljanskigrad.si

Pod geslom “Mir se začne v družini” letos v Sloveniji med 18. in 25. marcem poteka tradicionalni Teden družine. Luka Mavrič z Urada za družino SŠK je predstavil tematike in vsebine, pri katerih lahko sodelujejo starši in otroci. Poročali smo o 80. obletnici mučeniške smrti slovenskega duhovnika Izidorja Završnika z Gomilskega, za katerega Škofija Celje predlaga Vatikanu beatifikacijski postopek. Znan je kot slovenski Maksimilijan Kolbe. Ob sklepu oddaje pa ste slišali reportažo z osrednjega praznovanja 80. obletnice nastanka Gibanja fokolarov in 15. obletnice smrti njegove ustanoviteljice Chiare Lubich.

Pod geslom “Mir se začne v družini” letos v Sloveniji med 18. in 25. marcem poteka tradicionalni Teden družine. Luka Mavrič z Urada za družino SŠK je predstavil tematike in vsebine, pri katerih lahko sodelujejo starši in otroci. Poročali smo o 80. obletnici mučeniške smrti slovenskega duhovnika Izidorja Završnika z Gomilskega, za katerega Škofija Celje predlaga Vatikanu beatifikacijski postopek. Znan je kot slovenski Maksimilijan Kolbe. Ob sklepu oddaje pa ste slišali reportažo z osrednjega praznovanja 80. obletnice nastanka Gibanja fokolarov in 15. obletnice smrti njegove ustanoviteljice Chiare Lubich.

Danes bo konec ugibanj o višini letošnje minimalne plače. Minister za delo Luka Mesec bo po seji vlade sporočil nova zneska bruto in neto minimalne plače. Šlo naj bi za enega od večjih zvišanj, toda kritiki opozarjajo, da se bo z njim povečalo tudi število prejemnikov minimalne plače, razmerja pa dodatno porušila. Drugi poudarki oddaje: - Začenjajo se zaslišanja devetih ministrskih kandidatov, vlada bo potrjevala sporazuma s šolskim in zdravniškim sindikatom - Odprtje ambulante za neopredeljene bolnike v Mariboru jutri, v Celju v ponedeljek, v Ljubljani jih napovedujejo sedem - Rokometna rezprezentanca drevi v Katovicah proti Savdski Arabiji začenja svetovno prvenstvo

O svojih podvigih raje molči in se o njih pohvali šele, ko jih uspešno zaključi. Frenk Napast, v otroštvu tudi Frakl, se vedno raje predstavlja s svojim krstnim imenom. Njegove doživete, čustveno nabite in nore zgodbe vas bodo popeljale v skrivnosti ultra teka, ki je še precej več kot samo to. Zakaj se je včasih zgražal nad tekači, pri kom črpa navdih, zakaj trmasto dela lastne napake, zakaj nikoli več ne bo šel na Spartathlon in kdo mu je dejal, da je "dovolj zajeban, da bo prišel do cilja"? Vrhunska epizoda za zaključek leta, nujen prisluh in srečno!

Tokratni sogovornik oddaje Storž ima zanimiv vzdevek, prijatelji mu pravijo kar »Dr. Pršut«. Doc. dr. Stanislav Renčelj je namreč vse življenje raziskoval suhomesnate proizvode, na prvem mestu pršut. Je tudi pobudnik organizirane proizvodnje pršuta, zaslužen je za pridobitev zaščite imena kraški pršut in še marsikaj. Dobro pozna slovensko gastronomijo, napisal je kar nekaj knjig o kulinaričnih posebnostih posameznih slovenskih pokrajin, najbližja pa mu je kraška kulinarika, ob kateri je odraščal.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat oddajo posvečamo golobom. Pticam, za katere velja, da imajo dobro razvite čute. Izmed spodnjih trditev poiščite tisto, ki ne drži. 1. Agencijo Reuters je ustanovil Anglež nemškega rodu Paul Reuter. Novice je med evropskimi mesti sprva pošiljal s pomočjo golobov. Trditev je resnična 2. Ob otvoritvi Olimpijskih iger leta 1936 v Berlinu, so v zrak spustili 25 tisoč golobov. Celotne olimpijske igre so se v Berlinu potem spopadali z iztrebki, ki so jih golobi pustili za sabo. Trditev je izmišljena 3. Ime: »Sokol Rufus«, delovno mesto: odganjalec ptičev. To piše na uradni akreditaciji sokola, ki v Wimbledonu odganja golobe s teniških igrišč. Trditev je resnična 4. Obalna straža v ZDA je nekaj let trenirala golobe za iskanje utapljajočih v morju. Uspešnost takega reševanja je bila 90%. Trditev je resnična 5. Julius Neubronner je bil nemški lekarnar iz Kromberga, ki je bil znan po tem, da je svoja zdravila pacientom v sosednjih vaseh dolga leta dobavljal s pomočjo golobov. (Znan pa je tudi po tem, da je napravil prve fotografije iz zraka – tudi s pomočjo golobov) Trditev je resnična

EPIZODA 54Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDanes z nami Davidom Amarom. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni njegovim zgodbam!TIMESTAMPS00:00 - Predstavitev 00:37 - Časovni nesporazum01:50 - Davidov teden02:46 - David kot tekstopisec03:46 - Event u belem05:29 - Davidov partner v šoku06:48 - Juretov stil07:37 - Jure obdan s sanjskimi ženskami10:27 - Ines Erbus12:30 - Matejev +213:34 - Martinovo13:43 - Juretov teden14:54 - Juretov pogled na "event v belem"15:12 - Punce na eventu18:14 - David prevzame oddajo18:32 - Matej se prilizuje Drillu19:47 - Matej v reviji21:09 - Kako je David začel s svojo kariero23:44 - David gre v Anglijo27:44 - Davidove zvrsti glasbe29:35 - David išče samega sebe32:50 - Davidov ponoven spust v umetniško glasbene vode36:47 - Stopnje umetnika39:47 - Komiki vs. komičarke41:31 - Ljudje z dobrim karakterjem42:37 - Davidov najljubši SLO komad43:17 - David poje43:58 - Več o Davidovi karieri49:04 - Davidova neumna odločitev51:50 - Matej wingman53:43 - Mali z velikim ali velik z malim55:48 - Chlani znano sprostit goste57:38 - Znan obraz ima svoj glas1:03:48 - Kdo je največja zvezda v SLO1:04:40 - Davidovo vprašanje za Chlane1:05:36 - VprašanjaSPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Znan je rek, po katerem velja lev za kralja živali. Nekateri sicer temu oporekajo …

Znan vrstni red predsedniških kandidatov na glasovnicah. Juhant: Pomembno je, da izberemo kandidata, ki povezuje.Poslanci v Državnem zboru bodo popoldne glasovali o spremembah družinskega zakonika.Maribor lahko po besedah premierja Goloba znova postane prestolnica elektroenergetike Slovenije.Finančni ministri Evropske unije na zasedanju v Luksemburgu o ukrepih za soočanje z energetsko draginjo.Ukrajinske sile napredujejo na jugu in vzhodu države; v Donbas prispeli prvi ruski mobiliziranci.Iz sveta obsodbe izstrelitve severnokorejske balistične rakete, ki je preletela japonsko ozemlje.Nobelova nagrada za fiziko za odkritja na področju kvantne mehanike.Svetovni dan varstva živali: Čuteča bitja, za katera smo dolžni dobro skrbeti.ŠPORT: Slovenski namizno-tenisači napredovali v osmino finala svetovnega prvenstva na Kitajskem.Vreme: Jutri bo večinoma sončno, več oblačnosti bo občasno na Primorskem in Notranjskem.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o Mehiki. Izmed spodnjih trditev poiščite pravilno. 1. Prvotnim (oziroma avtohtonim) prebivalcem Mehike nikoli ne zrastejo modrostni zobje. Trditev je resnična 2. Samo ena država na svetu ima v svojem uradnem mednardnem zapisu črko y, to je Jemen. In samo ena črko X, to je Mehika. Trditev je izmišljena 3. Yukatan, ime polotoka v Mehiki, pomeni "ne razumem te". Trditev je resnična 4. Antonio López de Santa Anna je bil general in sedemkratni predsednik Mehike. Znan je tudi po tem, da je dal z vojaškimi častmi pokopati svojo amputirano nogo. Trditev je resnična 5. Naco je mesto na meji med Arizono in Mehiko, razdeljeno z mejno ograjo. Prebivalci so več kot tri desetletja tradicionalno (enkrat letno) prek te ograje igrali odbojko. Leta 2007 so tradicijo prekinili, ker so jim ograjo povišali na dobre 4 metre. Trditev je resnična

Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem. V začetku meseca – natančneje, 4. septembra – sta minili dve leti in pol od prve dokazane okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji. Zdaj o covidu in poteku epidemije vemo že veliko. Poznamo odgovor na vprašanje, kje se je v naši državi okužilo največ ljudi. Kakšen vir okužb so šole? Koliko obolelih je bilo starejših od 65 let? Vemo tudi, koliko ljudi je zbolelo za covidom, čeprav so se cepili. Znan je podatek, kdaj so bile bolnišnice najbolj polne in kdaj je zaradi covida umrlo največ ljudi. Kakšna pa so predvidevanja za jesen? Za oddajo Ultrazvok je podatke analiziral računalniški programer Miha Kadunc, soustanovitelj in sodelavec Covid-19 Sledilnika. Poklical ga je Iztok Konc.

Vzrok jutranje tragične nesreče poljskega avtobusa na Hrvaškem, v kateri je umrlo 12 ljudi, več kot 30 je ranjenih, še ni znan. Kot je pojasnil hrvaški minister za notranje zadeve Davorj Božinović, se je nesreča zgodila zaradi izgube nadzora nad vozilom. Na avtobusu je bilo 44 ljudi, ki so bili namenjeni v romarsko središče Međugorje. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Obsežen požar pri Devinu pomagajo gasiti padavine - Zračni napadi na Gazo bodo po napovedih izraelske vojske trajali ves teden - Atletinja Anita Horvat z osebnim rekordom do tretjega mesta na tekmi diamantne lige na Poljskem

Zapraszam do wysłuchania solowego odcinka o niezwykłym człowieku, który żył 2 tys. lat temu, ale w dalszym ciągu może podzielić się z nami jedną z najważniejszych lekcji życiowych, która sprawiła że stał się dosłownie niezniszczalnym, żyjąc w otoczeniu niebezpiecznych i niezwykle potężnych ludzi. Jego historię i najważniejszą lekcje poznacie w tym odcinku.Z odcinka dowiesz się m.in, że:Jako dziecko Klaudiusz z powodu świnki ogłuchł na prawe ucho i często chorował.Na co dzień jąkający się przez paraliż dziecięcy, śliniący się, kulejący i irytujący otoczenie nerwowymi tikami bohater przystosowuje się do sytuacji udając głupca, dzięki czemu walcząca o władzę i mordująca się nawzajem rodzina pozostawia go przy życiu.Członkowie rodziny uważali jego wygląd i zachowanie za skutek umysłowego upośledzenia i dlatego trzymali go z dala od świata publicznego.Był wyśmiewany i pogardzany nawet przez własną matkę oraz babkę Liwię, żonę cesarza Augusta. Znaną z tego, że współrządziła Imperium dzięki truciznom.Od jego urodzenia na kolejnych dworach cesarskich panuje mordercza walka o władzę, nawet wewnątrz rodziny, której nie są obce skrytobójcze mordy krewniaków, zagrażających sukcesji faworytów do tronu.Pogardzany Klaudiusz nosi w sobie jednak tajemnicę, której nikt nie powinien poznać, bo inaczej dołączyłby do zamordowanych.Klaudiusz jest po kolei świadkiem rządów cesarzy: Oktawiana Augusta, Tyberiusza i Kaliguli i nikt z jego otoczenia nie zdaje sobie sprawy, że jest niezwykle oczytanym, inteligentnym i bystrym obserwatorem rzeczywistości i stosunków panujących na dworze cesarskim.Pewnego dnia jako młody chłopiec trafia do biblioteki w poszukiwaniu zwojów do czytania i trafia na nauczycieli, którzy są zaintrygowani ogromną wiedzą tak młodego człowieka.Po chwili orientują się, że należy do rodziny cesarskiej. Przerażeni tym, co się dzieje na dworze cesarskim dają mu radę, która poznasz w tym odcinku. Zapraszam do słuchania mnie na Spotify lub w odtwarzaczu poniżej.

Vzamem besedo nazaj. Tako se radi kdaj izmotamo iz neprijetnega položaja. Čutimo pač, da smo v pogovoru segli v napačno smer. Kaj pa pregovor: beseda izrečena, ne vrne se nobena? Podobno kot: kar je napisano, ne bo več zbrisano. Nepremišljeno izrečeno ne gre vedno le v eter, ampak lahko ostane pritrjeno na tehničnem pripomočku. Nobeno izmikanje ne pomaga, posnetek je tu! Pa tudi to drži, da kake nazaj vzete besede, ki nas je prizadela, ne pozabimo. Res da ne boli več, če smo odpustili, sled za njo pa kljub temu ostaja. V splošnem velja, da se ne zavedamo dovolj, kakšno moč ima beseda. Pomenkujemo se dan na dan. Kogar prizadene kaka oblika osame, kmalu občuti pomanjkanje živega stika s sočlovekom. To je pa povezano z besedovanjem. Tudi navaden klepet o nepomembnih stvareh je poživljajoč. Pogovor o resnih problemih lahko obremenilen, pa kljub temu kar nujen. Strokovna debata se kdaj tako razvname, da nam dvigne pritisk. Vse na račun pomena besed. Te podžigajo prepir ali pa nam prijazno potrepljajo dušo. Smešno: ves dan smo kot na perutih, če nas kdo ogovori: kako lepo vas je videti! In nam zatemni obzorje z izjavo: a ravno tebe moram zdajle srečati! Včasih smo se učili, da je slog »izbor jezikovnih sredstev«; kako, na kakšen način razsipavaš z besedami. Sleherno sporočilo, da je mogoče povedati na dva načina; kakor se pač odločiš. Diplomati to dobro vedo. Kako spretno zmorejo govoriti, da nič ne povedo! Hitro ocenijo sogovornika ali pa družbene okoliščine. Kdo drug pa zmeraj useka z besedo. Znan je tudi rek: z besedo na dan! Kar pomeni: ne skrivaj, ne ovinkari. A je tudi v takem primeru na voljo blažja ali pa trša oblika resnice. Onemeti pomeni ostati brez besed. Biti nem od rojstva je govorečim neznana izkušnja. Občutek, ko od presenečenja ali začudenja ne zmoremo najti besede, je lahko strašljiv. Ali sploh kdaj pomislimo, kakšna dobrina je govor, posledično pa izražanje misli, občutij, doživetij? V šoli so nam razlagali tvorjenje glasov in jezikovno strukturo s stavčnimi členi, mojstrili so nas v slovnici in pravopisu, do občudovanja jezikovnega sestava in tvorjenja besedilnih umetnin pa nismo segli. Škoda.

Drugi poudarki oddaje: - Zanimanja za energetske bone v Mariboru ni veliko - zakaj ?! - Revščino na ptujskem se trudi vsaj malce ublažiti tamkajšnja delilnica hrane - Vode iz zadrževalnika Vogršček za namakanje Šempaških gmajn letos ne bo - Znani Šentjurčani so dobili nov spomenik - posebno knjigo

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat se bomo posvetili slavni igri s pakom na ledeni ploskvi.Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat smo se posvetili slavni igri s pakom na ledeni ploskvi.Izmed spodnjih trditev poiščite pravilno. 1. Jacques Plante je legendarni hokejski vratar. Znan je tudi po tem, da je njegovo ime kar šestkrat vgravirano na Stanlyjev pokal; ampak zaradi napak graverjev črkovano na kar pet različnih načinov. Trditev je resnična 2. Pingvin Pete je bil pravi pingvin in hkrati maskota pri Pittsburg Penguins, izposodili so si ga iz tamkajšnjega živalskega vrta in ga celo naučili stati na drsalkah. Pete je poginil zaradi pljučnice. Trditev je resnična 3. Včasih je sodnik ob začetku igre moral plošček položiti na led med palicama. Ker je bilo toliko zlomov sodniških rok, odrgnin in ostalih poškodb, so to pravilo spremenili v sodniški met. Trditev je resnična 4. Zaradi hokejskega olimpijskega finala v Sočiju je Kanada po hitrem postopku, manj kot 24 ur pred dogodkom, razveljavila svoj "kebrov zakon" in ponovno dovolila točenje alkohola tudi ponoči. Trditev je izmišljena 5. Pri NASI za treninge breztežnosti uporabljajo Two tons hockey pucks, dvotonske hokejske ploščke. Trditev je resnična

Huhu, energija je tu! Legendarni Zdravc me je počastil s svojo družbo in urezala sva debato z globokimi, poučnimi in nadvse zabavnimi prigodami. O njegovih neverjetnih podvigih od UTMB do Šparte, o težavah in premaganih ovirah, o tem, kje se kali in kaj ga še žene in o življenjski tekaški filozofiji nasploh. Zna povedati, da je pač treba imeti pogum, vse ostalo pride s tem. In če ga boste srečali na maratonu, vas bo nasmejal in celo povlekel do cilja. Perfketna epizoda za dan mučenikov. Poslušanje obvezno, potem pa polnit koledarčke!

Medtem ko njegovi vrstniki nabirajo všečke na družbenih omrežjih, se 20-letni Maj Kerin Colarič vsak dan preobleče v grofa ali princa. Obiskovalce že nekaj časa sprejema na gradu Struga, v začetku meseca pa je ob svojem rojstnem dnevu odprl Vilo Colarič v Kostanjevici na Krki. Staro meščansko hišo, družinsko dediščino, je Maj opremil z baročnim pohištvom in drugo opremo, ki jo lahko obiskovalci tudi preizkusijo. Od kod študentu medijske produkcije ljubezen do baroka, gradov in starin ter kako namerava ta konjiček spremeniti v posel, je pojasnil v pogovoru z Andrejo Čokl po polnoči.

Dr. Saša Babič z Inštituta za slovensko narodopisje ZRS Sazu pravi, da so vulgarizmi po SSKJ poenostavljeno, preprosto obravnavanje in prikazovanje. Po jezikoslovni definiciji pa je vulgarizem beseda, ki je glede na moralna, družbena pravila zelo neprimerna. Pogosto služi za diskreditacijo sogovornika. "V tem primeru gre za to, da nekoga ponižamo, razorožimo, če uporabim figurativni jezik. Naredimo ga manj močnega, hočemo postaviti naše argumente nad argumente drugih. Iz sobesedila, konteksta, iz družbenega poznavanja zaznamo, kaj je vulgarno in kaj ne. Če rečemo otroku ti si moja kozica ali ščurkec, to ni nič vulgarnega. Če bomo rekli neznani osebi na cesti: umakni se, koza, bo to absolutno vulgarno rabljen jezik." Znan in odmeven primer iz medijev je tudi beseda presstitutka: "Je asociacija na poimenovanje, ki ni vulgarno, je konotacijsko dovolj nevtralno, v tem kontekstu pa je absolutno popoln vulgarizem."

Znan je rek, po katerem velja lev za kralja živali. Nekateri sicer temu oporekajo …

V 97. letu je preminil Dr. Ljubo Bavcon, upokojeni zaslužni profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Znan je bil po tem, da se je tudi po upokojitvi še vedno odziva na anomalije v družbi, saj se je spominjal številnih napak različnih politikov v različnih političnih sistemih in svaril pred tem, da bi jih sedanji politiki ponavljali. Mnogi njegovi študenti različnih generacij poudarjajo, da je bil zaradi svoje strokovnosti in tudi sicer bolj gospod kot pa tovariš že v socialističnih časih, poleg tega pa je znal vselej prisluhniti tudi mnenjem in stališčem tistih, ki jim je predaval. V oddaji Razkošje v glavi ga je pred 4 leti gostil Dušan Berne. Modre besede dr. Ljuba Bavcona so bile odmevne že takrat. Danes bi lahko rekli, da so bile preroške.

John Baldessari je s svojimi umetniškimi deli pogosto izzval nasmešek gledalca. Med njegovimi bolj znanimi deli je denimo I Will Not Make Any More Boring Art, obsesivno ponavljajoče se zapisan stavek, da ne bo več delal dolgočasne umetnosti. Prav s humorjem je nenehno spreminjal naš pogled na umetnost, podobe in jezik. V šestdesetih je začel poudarjati idejo umetniškega dela, v sedemdesetih se je dalje spraševal o omejitvah in konvencijah v umetnosti, pogosto na rahlo paradoksalen in ironičen način. Znan je po pionirski rabi najdene fotografije in prilaščenih filmskih podob, s katerimi je razmišljal o kolektivnem nezavednem, kot ga oblikuje hollywoodska kinematografija in o zakonitostih filmske predstavitve. Veliki umetnik bi letos poleti praznoval 90 let in ob tej priložnosti lahko ponovno slišite oddajo, ki je nastala ob njegovi smrti januarja 2020. O duhovitosti in igrivosti Johna Baldessarija so tedaj razmišljali Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije, ki je v devetdesetih gostila njegovo retrospektivo This not That, umetnik Dejan Habicht in Tadej Pogačar, umetnik in direktor Centra in Galerije P74. Foto: John Baldessari, I Will Not Make Any More Boring Art, tapeta, MOCA, flickr: uporabnik rocor

Pregled glasbenih vsebin, ki jih boste lahko danes spremljali na Programu Ars: Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Tina Ogrin, ki je izbrala skladbe skladateljev baroka, klasicizma, romantike in 20. stoletja. Cikel oddaj Skladatelj tedna pripravlja Domen Marinčič, ime tega tedna pa je Michel-Richard de Lalande. Znan je predvsem kot avtor cerkvene glasbe in velja za največjega francoskega skladatelja slavnostnih motetov za velike zasedbe s solisti, zborom in orkestrom. Kmalu po Lullyjevi smrti je postal najljubši skladatelj Ludvika Štirinajstega. Njegovo glasbo so na francoskem dvoru izvajali vse do francoske revolucije. Veliki džezovski orkestri - big bandi so v zgodovini imeli pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih let 20. stoletja so se obdržali vse do danes. V oddajo Orkestralni jazz, ki jo pripravlja Hugo Šekoranja boste poslušajte zgodbe iz preteklosti in sodobne džezovske orkestre. V oddaji Koncertni dogodki na tujem Polona Kovačič izbira koncerte iz ponudbe Evroradijske mreže radijskih postaj. Tokrat je izbrala posnetek, ki je nastal 7. avgusta lani na Salzburškem festivalu. Takrat so iz avstrijske kulturne metropole pripotovali Dunajski filharmoniki in pod taktirko redno vabljenega latvijskega dirigenta Andrisa Nelsonsa izvedli Simfonijo št. 6 v a-molu, imenovano tudi 'Tragična', Gustava Mahlerja. V petih oddajah Zborovska glasba vas bomo popeljali v zgodovino tekmovanj Naša pesem, ki jih pripravljajo v dvorani Union v Mariboru. Iz srečanj pevskih zborov nekdanje domovine se je na enem najbolj priljubljenih in akustičnih odrov daleč naokrog rodilo eno najzahtevnejših državnih tekmovanj, ki še danes velja za najtrši oreh in najprestižnejši dosežek vsakega slovenskega pevskega zbora. O tem, kako se je začelo, in kaj je znano o predhodnikih tega tekmovanja se bo Urška Čop Šmajgert pogovarjala s Francijem Pivcem. V oddaji Glasba, gledališče in jazz Aleksander Golja predstavlja film Top Hat, v prevodu Cilinder, ki je nastal v Hollywoodu leta 1935. V filmu nastopata Ginger Rogers in Fred Astaire, film pa sodi v zvrst screwball komedij, ki so bile v tridesetih letih 20. stoletja izjemno popularna zvrst komedije, za katero so značilni hiter in zabaven dialog ter situacije, ki so predstavljene z vratolomno hitrostjo.

Po skoraj osmih mesecih danes svoja vrata za obiskovalce ponovno odpira ljubljanska opera. Opera Samorog Pavla Šivica je bila doslej izvedena samo za radijski arhiv leta 1983, nocoj pa bo doživela svojo prvo odrsko uprizoritev. V Slovenski kinoteki se začenja retrospektiva filmov enega največjih filmskih avtorjev vseh časov Federica Fellinija, ki bo trajala do 6. julija, spremlja pa jo tudi razstava plakatov različnih distribucijskih podjetij, ki so napovedovali Fellinijeve filme, predvajane v slovenskih oziroma jugoslovanskih kinematografih. Znan je tudi uradni izbor filmov letošnjega canskega festivala, ki so ga objavili danes dopoldan. V oddaji pa tudi o nocojšnjem koncertu v Komornem studiu, na katerem bo nastopil Godalni kvartet Belebend ter o začetku predvajanja radijske nadaljevanke Pod svobodnim soncem, s katero se program Ars pridružuje praznovanju 150. obletnice rojstva Frana Saleškega Finžgarja.

Serafinček nam je predstavil posebnega svetnika, Jožefa Kopertinskega. Ni se odlikoval po pameti, spretnosti in iznajdljivosti, težko se je učil … Pa mu je vendar uspelo, da je postal duhovnik. Znan je tudi po tem, da je med mašo, ko je Jezus prišel na oltar, lebdel v zraku.

Serafinček nam je predstavil posebnega svetnika, Jožefa Kopertinskega. Ni se odlikoval po pameti, spretnosti in iznajdljivosti, težko se je učil … Pa mu je vendar uspelo, da je postal duhovnik. Znan je tudi po tem, da je med mašo, ko je Jezus prišel na oltar, lebdel v zraku.

V zadnji epizodi 1. sezone je z mano eden najbolj uspešnih in nasmejanih slovencev, Filip Flisar. Znan je po svojih izjemnih športnih uspehih, svojih nekdanjih brkih in večno dobri volji. ✨ Ekipni duh je neverjetnega pomena - večjega kot samo strokovno znanje ✨ Pri uspehu je več stresa kot zadovoljstva ✨ Največji izziv je, da ohraniš mirno kri ✨ Dokler ne greš čez težke poti, jih ne ceniš ✨ Katere stvari s tehtnice pogrešamo, dobre ali slabe? Uživajte v pogovoru in se slišimo spet jeseni!

Bojan Makovec z mikrofonom v roki že dvajset let spremlja smučarske polete v Planici. Znan je po svoji energiji in večjezičnosti, po koncu nekajdnevnih tekmovanj pa je najraje tiho.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o psih.Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o psihIzmed spodnjih trditev poiščite napačno.   1. Hišni psički Kennedyjev v beli hiši je bilo ime Pušinka. Šlo je potomko prvega psa v vesolju, psice Lajke. Trditev je izmišljena 2. Baks je bil slepi poljski pes, pasme bokser. Znan je bil po tem, da je imel (ne psa, ampak) gos vodnico. Trditev je resnična 3. Nemški ovčar Rin-Tin-Tin je bil zvezda nemega filma v 20-ih letih prejšnjega stoletja. Leta 1929 je na glasovanju Akademije dobil največ glasov za oskarja za najboljšega igralca, nakar so vseeno odločili, naj nagrado dobi človek. Trditev je resnična 4. Na Grenlandiji je prepovedano imeti pse kot hišne ljubljenčke. Trditev je resnična 5. Tropi potepuških moskovskih psov se vsak dan na istih relacijah vozijo z metrojem, ob čemer točno vedo, na katerih postajah morajo vstopiti ali izstopiti. Trditev je resnična

Glavna mednarodna nagrada najpomembnejšega filmskega festivala kratkega filma v Clermont-Ferrandu je pripadla slovenskemu filmu Sestre režiserke Katarine Rešek – Kukle. Znan je program letošnjega Berlinala, obeta se noč erotičnega filma, v oddaji pa govorimo tudi o dveh velikanih svetovnega filma, ki sta se pred kratkim poslovila, igralcu Christopherju Plummerju in scenaristu Jeanu-Claudeu Carriereu.

Po dveh prazničnih specialkah se Gospoda končno vračata na ustaljen nedeljski ritem. Ob rahlem ponovoletnem vzdušju poizkusita tudi s nenamernim pevskim insertom, za kar jima, lepo prosim, ne zamerite. Še nekaj klasičnih nedeljskih nebuloz:

Vlada tudi po sinočnji seji na Brdu pri Kranju še ni odgovorila na vprašanje, ali bo za praznike sprostila nekatere ukrepe v boju proti koronavirusu. O tem se namreč še vedno usklajuje. So pa ministri od jutri za 30 dni podaljšali epidemijo koronavirusa. Druge teme: - Organa Desusa o izstopu stranke iz Janševe koalicije - Odpravo volilnih okrajev rešujemo tik pred 12. - Znan bo epilog tožbe Bruslja v zadevi bančni arhivi - Športniki leta Primož Roglič, Anamarija Lampič in rokometaši

Niko Kralj je bil eden najpomembnejših slovenskih oblikovalcev 20. stoletja. Znan je zlasti njegov naslonjač Rex, ki sodi med najboljše slovenske oblikovalske izdelke dvajsetega stoletja in temelji na iznajdbi krivljenja perforiranih vezanih plošč; tudi Kraljevo drugo pohištvo temelji na sistenih zložljivih elementov v serijski izdelavi in na univerzalnosti montažnih sklopov. Leta 2000 je Niko Kralj za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pripravil zapis o svojem življenju, v katerem je razmišljal tudi o svojih oblikovalskih izhodiščih. Foto: Rex Kralj https://www.rtvslo.si/kultura/arhitektura-in-oblikovanje/kraljevi-kozolci-ob-100-letnici-rojstva-poklon-oblikovalcu-stola-rex-v-dezeli-kozolcev/535397

Pozdravljeni, prispeli smo na Kubo. Največji otok Karibskega morja. Znan po ritmih salse, vonju cigar, socializmu in revoluciji, rumu in slastnih koktejlih, rajskih plažah in turkiznem morju, ... in krasnih ljudeh. Prvi gost podkasta Ta nori svet je Janko Puhek. Janko je Ninin mož, družinski človek, ki že vrsto let živi in dela v tujini, bivši vojak in pravosodni policist, velik patriot in brez dlake na jeziku. Z Nino sta imela več poročnih potovanj in eno izmed njih je bilo tudi potovanje na Kubo. Tam sta spoznala Andrejo. Vsi so potovali v lastni režiji, brez agencij. ____ V pogovoru lahko izveš: - Kako sta na Kubo prišla Nina in Janko, in kako Andreja? - Zakaj je dobro biti pozoren/a pri prodaji cigar pri uličih prodajalcih? - Kaj so case particular? - Česa mi mislimo, da si Kubanci najbolj želijo? - S čim mislimo, da Kubanci največ zaslužijo? - In še mnogo zabavnega. ____ Pogovor ni vodič in izraža naše osebno mnenje do določenih zadev. Govorimo o zgodbah, ki so se zgodile nam in ni nujno, da se zgodijo vsem. V pogovoru so omenjene, vendar ne reklamirane, tudi določene blagovne znamke cigar. Ob tem opozarjamo, da Minister za zdravstvo RS opozarja: Kajenje je zdravju škodljivo. ____ Za vsa vprašanja, nasvete, pobude itd. sva dosegljivi na: SPLETNA STRAN: www.tanorisvet.com FACEBOOK PROFIL TA NORI SVET: https://www.facebook.com/tanorisvet E-MAIL NASLOV: andrejanina.tanorisvet@gmail.com

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Ob svetovnem dnevu brade tokrat tudi o brkih.Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Ob svetovnem dnevu brade tokrat tudi o brkih.Izmed spodnjih trditev izberi napačno.   1. Britanci so izračunali, da v enem letu na bradah in brkih samo v Veliki Britaniji ostane za približno pol milijona evrov piva (oziroma pene). Trditev je resnična 2. Peter Veliki je konec 17. stoletja v Rusiji prepovedal brade. Izjeme so plačevale visok davek, ob plačilu pa so nosilci brade morali pokazati neke vrste »bradno vinjeto«. Trditev je resnična 3. 20-centimetrsko zlato brado z razstavljene maske faraona Tutankamona je ukradel eden od delavcev v muzeju, kar so pristojni ugotovili po več kot enem mesecu, ko jih je na to opozoril obiskovalec. Trditev je izmišljena 4. CIA je med drugim načrtovala tudi sabotažo Castrove brade. Podtaknili so mu depilacijsko kremo, ki naj bi povzročila izpadanje dlak. Trditev je resnična 5. Hans Steindiger velja za enega od ljudi z najdaljšo brado vseh časov, merila je skoraj 2 metra. Brado je sicer običajno nosil navito v torbi. No, ne vedno. Znan je namreč tudi po tem, da je umrl tako, da si je stopil na brado, nerodno padel in si zlomil tilnik. Trditev je resnična

Ten podcast jest dla osób, które marzą o zbudowaniu znanej, lokalnej marki online lub chcą podbić cały świat. Jeśli chcesz wykorzystać siłę mediów społecznościowych, słuchaj i oglądaj cykl #znanamarkaonline. Dziś zapraszam Cię do wysłuchania 97. odcinka cyklu #znanamarkaonline pt. Jak zbudować silną i znaną markę online – Twój PLAN na 6 miesięcy. Jeśli czujesz się przytłoczony nadmiarem informacji, jeśli nie wiesz, jak ruszyć z miejsca, ale chcesz rozwijać swoją markę osobistą - koniecznie wysłuchaj tego podcastu! Otrzymasz ode mnie konkretne wskazówki, jak dobrze zaplanować kolejne miesiące i wznieść swój biznes bardzo wysoko! Ten podcast możesz zobaczyć również w formie video na moim fanpage’u na Facebooku. To nowy sezon spotkań LIVE pt. #znanamarkaonline odbywający się w środy o godz. 20.00 na fb.com/joannaceplinbiznes/videos Z tego odcinka dowiesz się m.in.:- dostaniesz porządną dawkę wiedzy i motywacji- uporządkujesz chaos, który nie pozwali Ci ruszyć z miejsca- zdradzę Ci kulisy mojego biznesu, może któryś pomysł wdrożysz u siebie- przedstawię PLAN na 6 miesięcy, czyli od czego warto zacząć i na czym się skupić Zrób sobie ulubioną herbatę lub kawę, przygotuj notes i pióro, bo czeka na Ciebie sporo wskazówek.Podoba Ci się ten podcast? Subskrybuj na wybranej platformie!

Pred mednarodnim dnevom knjig za otroke 2. aprila, Slovenska sekcija IBBY vabi, da prebran odlomek iz ene knjig Petra Svetine ali Damijana Stepančiča, objavijo na svoji Facebook strani. Nagrado Fabjana Hafnerja za prevod iz slovenskega v nemški jezik, letos prejme Erwin Köstler.

»Svet brez Johna Baldessarija bo gotovo nekoliko bolj dolgočasen« je bil eden od odzivov, ko smo v začetku letošnjega leta izvedeli, da je preminil priljubljeni konceptualni umetnik John Baldessari, ki je s svojimi umetniškimi deli pogosto izzval nasmešek gledalca. Med njegovimi bolj znanimi deli je denimo I will not make anymore boring art, obsesivno ponavljajoče se zapisan stavek, da ne bo več delal dolgočasne umetnosti. A prav s humorjem je nenehno spreminjal naš pogled na umetnost, podobe in jezik. V šestdesetih je začel poudarjati idejo umetniškega dela, v sedemdesetih se je dalje spraševal o omejitvah in konvencijah v umetnosti, pogosto na rahlo paradoksalen in ironičen način. Znan je po pionirski rabi najdene fotografije in apropriiranih filmskih podob, s katerimi je razmišljal o kolektivnem nezavednem, kot ga oblikuje hollywoodska kinematografija in zakonitostih filmske reprezentacije. O Johnu Baldessariju so v oddaji razmišljali Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije, ki je v devetdesetih gostila njegovo retrospektivo This not That, umetnik Dejan Habicht ter Tadej Pogačar, umetnik in direktor Centra in galerije P74. Foto: John Baldessari: What is Painting (1966-68), vir: Wikimedia, Maurizio Pesce

To już drugi odcinek poświęcony książkom, które w tym roku zrobiły na nas największe wrażenie, a w nim między innymi odpowiedzi na pytania: jak to jest być Szwedem? Omanką? Ukraińcem w mieście rozdartym wojną? Kobietą? Posełką? Znaną pisarką? No i ogólnie, człowiekiem? Zachęcamy do słuchania! Tym razem rozmawiamy o następujących książkach: Katarzyna Tubylewicz, „Moraliści”, Wielka Litera; Charlotte Gordon, „Buntowniczki”, tłum. Paulina Surniak, Wydawnictwo Poznańskie; Kate Harding, „Asking for it”, Da Capo Life Long; Astrid Lindgren, Louise Hartung, „Ja także żyłam!”, tłum. Anna Węgleńska i Elżbieta Kaźmierczak, Nasza Księgarnia; Agata Romaniuk, „Z miłości? To współczuję”, Wydawnictwo Poznańskie; Toni Morrison, „Pieśń Salomonowa”, tłum. Zofia Uhrynowska-Hanasz, Czytelnik; Emilie Pine, „Notes to Self”, Penguin; Sarah Moss, „Bodies of Light”, Granta; Serhij Żadan, „Internat”, tłum. Michał Petryk, Czarne; Olga Wiechnik, „Posełki”, Wydawnictwo Poznańskie. Zachęcamy do odwiedzin na naszym profilu na Instagramie: https://www.instagram.com/juz_tlumacze/ Intro: http://bit.ly/jennush

Hitowy serial "The Crown" nie jest przypadkiem - jego twórca Peter Morgan ma na swoim koncie inne świetne produkcje dotykające brytyjskiej polityki i monarchii. M.in. "trylogię Blaira", w której w postać byłego premiera Wielkiej Brytanii wciela się Michael Sheen. O tych produkcjach w nowym podcaście "Węglarczyk o serialach" Bartosz Węglarczyk rozmawia z Piotrem Markiewiczem.

Po pogovoru z nominiranci za Rožančevo nagrado bodo razglasili letošnjega dobitnika nagrade za najboljšo zbirko esejev. Prvi koncert Oranžnega abonmaja bo v četrtek in petek, 26. in 27. septembra ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.Slovenski etnografski muzej z razstavo Poslikane panjske končnice gostuje v Ruskem etnografskem muzeju v Sankt Peterburgu.

Czy portale społecznościowe mogą wpłynąć na wyniki operacji wojskowej? Jak usunąć kompromitujące materiały z sieci udając prokuratora generalnego? Co to jest brickowanie urządzeń czyli jak przekonać użytkownika do kupna nowego sprzętu pomimo iż stary działa prawidłowo. Znalazłeś błąd bezpieczeństwa na stronie i nie wiesz jak powiadomić o nim firmę? Garść informacji na temat pliku security.txt który ma służyć właśnie do tego celu. A także wytłumaczenie błędu, który odnaleziono w programie WinRAR oraz dlaczego adwokaci reklamują się w DarkWebie - czyli ciemnej stronie Internetu. 1:18 https://www.wired.com/story/amber-authenticate-video-validation-blockchain-tampering-deepfakes/ 4:19 https://www.wired.com/story/nato-stratcom-catfished-soldiers-social-media/ 7:04 https://blog.cloudflare.com/the-curious-case-of-the-garden-state-imposter/ 10:40 https://arstechnica.com/gadgets/2019/02/my-left-shoe-wont-even-reboot-faulty-app-bricks-nike-smart-sneakers/ 13:00 https://tools.ietf.org/html/draft-foudil-securitytxt-05 15:17 https://bugs.chromium.org/p/project-zero/issues/detail?id=1722 17:04 https://research.checkpoint.com/extracting-code-execution-from-winrar/ 20:00 https://www.trendmicro.com/vinfo/us/security/news/cybercrime-and-digital-threats/ethics-need-not-apply-the-dark-side-of-law 22:29 https://www.pdf-insecurity.org/signature/signature.html Icon made by Dimitry Miroliubov, Dave Gandy www.flaticon.com

Tone Stanovnik je soustanovitelj in direktor podjetja Špica International, ki z vlaganjem v stalen razvoj novih rešitev ter sledenjem smernicam in novim tehnologijam na področju informacijskih sistemov dosega izjemne razvojne, finančne in izvozne rezultate. Je odličen poznavalec in pionir za sisteme, zasnovane na tehnologijah avtomatske identifikacije (črtna koda, RFID, Biometrija, NFC ...). Znan je po svojem sodobnem slogu vodenja in upravljanja podjetja, hkrati pa je tudi aktiven promotor in gonilna sila sekcije slovenskih izvoznih IKT podjetij. Je član strateškega sveta vlade RS za konkurenčnost IKT sektorja, član strateškega sveta za internacionalizacijo pri GZS, član upravnega odbora Združenja Manager. Je človek velikih idej z izrazito poslovno žilico, o čemer priča dejstvo, da je soustanovitelj mreže petih Špica podjetij v Adriatic regiji in promotor Slovenskega ICT izvoza skozi sekcijo pri GZS imenovano ZITex, kateri tudi predseduje. Tone Stanovnik je za dosežke na področju razvoja slovenskega IKT sektorja v Sloveniji in promocije v tujini leta 2009 dobil najpomembnejše priznanje v gospodarstvu - nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.

Klaus Voigt je nemški zgodovinar, ki je svojo kariero pretežno posvetil preučevanju italijanskega fašizma in nemškega nacizma. Znan je postal tudi kot urednik spominov zagrebškega Juda Joška Indiga, ene od mnogih neverjetnih medvojnih zgodb, ki so dobile tudi svojo filmsko predelavo.

Pewnego dnia Aneta Jadowska postanowiła, że będzie znaną pisarką. Jak pomyślała, tak zrobiła! Zajęło jej to zaledwie 5 lat. Lada dzień wydaje nową powieść, "Trup na plaży i inne sekrety rodzinne". Zapraszam na rozmowę z autorką.

V Delovem Vikendu odpiramo novo poglavje. V tedenskih podcastih bodo sodelavci Vikenda z občasnimi posebnimi gosti komentirali filme, televizijske oddaje in glasbene dogodke ter splošne trende.

Znan je seznam kandidatk za miss Slovenije, večinoma so brinetke, vmes pa tudi nekaj blondink.

V zgodovini zračnega prometa najdemo različne vzroke za zasilne pristanke letal. Od preveč popitih kozarcev in posledično opitih potnikov do udarca strele v letalo. Razlog za pristanek pa so včasih tudi živali. V Avstraliji so imeli primer, ko je morala letalska družba odpovedati let, potem ko so tik pred vzletom na letalu v omarici z zdravniškimi pripomočki odkrili pet mladih podgan. No, taki dogodki so redki, pogostejši so tisti z pticami. Znan je primer, ko je moral pilot pristati na reki Hudson, ker se je jata gosi zapletla v motorje letala. Čeprav o letališčih večinoma razmišljamo predvsem kot o krajih, od koder gremo in kamor priletimo, pa so to tudi naravni življenjski prostor mnogim pticam. Največ trkov se zgodi prav ob pristajanju in vzletanju in zato imajo na letališčih prav posebne službe, ki skrbijo za ta problem. Kako se s tem spopada brniška služba za upravljanje in nadzor letališča, tokrat v Noetovi bandi.