POPULARITY
Teroristični napad na indijske turiste v Kašmirju in vojaški odgovor Indije proti Pakistanu sta posredno odprla nekaj vprašanj, ki se ne nanašajo le na indijsko-pakistanske, ampak tudi na rusko-kitajske odnose. V svetovnem medijskem prostoru so zaokriožile teme, o katerih se ni glasno govorilo - o korupciji v kitajskih oboroženih silah, o zmanjševanju števila prebivalcev na Kitajskem, pa tudi o vojaški tehnologiji, ki ponekod prekaša rusko ali zahodno. Ali bi indijsko-pakistansko zaostrovanje lahko omajalo strateško pomembne rusko-kitajske odnose? Kako je biti sosed s Kitajsko?
Včerajšnji dogovor o začasnem znižanju vzajemnih carin med Združenimi državami in Kitajsko je vsaj za trenutek omilil strah pred morebitno svetovno recesijo. Druge teme: - Po uspešnem referendumu NSi in Demokrati vložili interpelacijo zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko. - Geodetska uprava bo objavila nove posplošene vrednosti nepremičnin, največje zvišanje pri stanovanjskih nepremičninah. - Klemen Slakonja se nocoj s pesmijo How much time do we have left poteguje za finalni nastop na tekmovanju za pesem Evrovizije.
Yolinda Chen je diplomatska predstavnica Fidžija v Šanghaju. Srečamo se v 86. nadstropju ikoničnega in 420 metrov visokega nebotičnika Jin Mao. Kakšni so pogledi na Kitajsko in svet z višine, kakšni z vidika majhne otoške države v Tihem oceanu.
Predlog pokojninske reforme je pripravljen za obravnavo v državnem zboru. Ekonomsko-socialni svet je namreč na današnji izredni seji potrdil omenjeni predlog, ki ga je njegova pogajalska skupina usklajevala od septembra lani. Ta med drugim prinaša zvišanje upokojitvene starosti za dve leti, in sicer od leta 2035 naprej, ter postopno zviševanje odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe na 70 odstotkov. V oddaji tudi: - Minister Han: rešitve glede omejitve kratkotrajnega najema bomo iskali do začetka junija. - Kakšna so pričakovanja pogajalcev za mir v Ukrajini? - Kitajsko zunanje ministrstvo zavrnilo ugibanja o zamrznitvi uvoznih carin na ameriške izdelke.
V državnem zboru že cel dan obravnavajo interpelacijo zoper vlado, ki jo je vložila SDS zaradi izjav premierja Roberta Goloba, da je za poslabšanje položaja upokojencev odgovorna druga Janševa vlada. V koaliciji so SDS-u očitali zlorabo upokojencev za politični boj in izrazili zadovoljstvo z opravljenim delom vlade. Opozicija ostaja prepričana, da je slabši položaj vseh, tudi upokojencev, posledica vladnih ukrepov in dodatnih finančnih obremenitev. Druge teme: - Predsednica obžaluje zavrnitev kandidatov za guvernerja BS - Vlada razglasila soboto za dan žalovanja za papežem - Donald Trump napovedal znižanje carin za Kitajsko
Državni zbor je pred dobrima dvema urama začel interpelacijo o delu vlade, razpravi je namenjenih 14 ur. Poslanec Zvonko Černač iz SDS, ki je vložila interpelacijo, je v uvodu premieru Robertu Golobu očital laži in manipulacije na področju pokojnin. Golob pa je interpelacijo označil za politični teater, ki jo opozicija uporablja kot del kampanje pred prihajajočim referendumom. Poslanke in poslanci so pred tem vnovič potrdili novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, na katero je državni svet vložil veto. V oddaji boste slišali še: - V baziliki svetega Petra se od papeža poslavljajo verniki. - Ameriški predsednik Trump napovedal precejšnje znižanje carin za Kitajsko, ta je pripravljena na pogovore - Pred današnjim dnevom knjige na Primorskem zagnali projekt Primorci beremo.
Španija je med pomembnejšimi članicami Evropske unije, toda pri nas ni preveč izpostavljena. Čeprav gre z 48 milijoni prebivalcev za dosti večjo državo, imajo v Španiji nekatere podobne težave kot Slovenija. Zaradi pomanjkanja in visokih cen stanovanj v večjih mestih potekajo množični protesti, razlika med bogatimi regijskimi središči in podeželjem je vse večja. Močne so skrajne politične stranke, vlado vodi socialistični premier Pedro Sanchez, ki je zelo kritičen do Izraela, kot prvi evropski politik po začetku carinske vojne je obiskal Kitajsko. V Španiji mineva tudi 50 let od padca totalitarnega režima generala Franca, ki v nekaterih krogih še vedno vzbuja tudi odobravanje. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Graditev drugega tira se nadaljuje, kljub težavam turških partnerjev - a te majejo reference družbe Kolektor. To bi lahko ogrozilo evropsko financiranje, zato bosta o rešitvah danes ob trasi drugega tira govorila vodji slovenskega in turškega ministrstva za infrastrukturo. Druge teme: - Zasebnim vrtcem naj bi ostale na voljo le še koncesije, o teh odločajo občine. - Bela hiša pričakuje, da bo Peking zaprosil za pogajanja o carinah. Kitajsko gospodarstvo leto začelo z rastjo. - Rekordno segrevanje Evrope: opomnik na to so tudi ujme in gozdni požari.
John Zhao je eden izmed direktorjev vodilnega kitajskega možganskega trusta, Centra za Kitajsko in globalizacijo. Kako v Pekingu osmišljajo Trumpove carinske rekorde, zakaj se počutijo močne iz samozavestne, kako izboljšati odnose z Evropsko unijo. Kitajska beseda za krizo vsebuje tako nevarnost kot priložnost.
V svetu se krepijo strahovi pred recesijo. Borze so ob skoku vrednosti delnic - potem ko so ZDA za 90 dni preložile uvedbo carin za uvoz blaga - spet previdnejše. Vlagatelje skrbi predvsem vse globlja trgovinska vojna med Združenimi državami in Kitajsko. Medtem ameriški finančni minister Scott Bessent poudarja, da so pripravljeni prisluhniti vsaki državi, ki se želi pogajati. Drugi poudarki oddaje: - V Srbiji se začenjajo množični shodi v podporo vladi, nadaljujejo se tudi študentski protesti. - Najvišje priznanje v likovni umetnosti - nagrada Riharda Jakopiča - slikarju in grafiku Črtomirju Frelihu. - Celjski nogometaši na prvi tekmi četrtfinala konferenčne lige prikazali dobro igro, a izgubili proti favorizirani Fiorentini.
Ameriške carine in morebiten odziv nanje ostajajo vroča tema evropske politike. Na Poljskem o tem danes razpravljajo finančni ministri. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je ponovil temeljno evropsko načelo - če na ameriški strani v pogajanjih ne bo premikov, bo Unija branila svoje gospodarstvo in uvedla povračilne ukrepe. Medtem se z izmeničnim uvajanjem dodatnih carin vse bolj zaostrujejo odnosi med Združenimi državami in Kitajsko. V oddaji tudi o tem: - Kontaktna skupina za Ukrajino ostaja zavezana povečevanju pomoči Kijevu. - Naprave na vrhu Kanina bi z novimi vlagatelji lahko zagnali v prihodnji sezoni. - Za Parkinsonovo bolezen ni zdravila, lajšajo pa jo z nadomestnimi terapijami.
Nepredvidljivi ameriški predsednik še naprej šokira s svojimi odločitvami. Najprej je napovedal carinsko vojno celotnemu svetu, nato pa si je premislil in se preusmeril na svojega največjega tekmeca, Kitajsko. V Pekingu pravijo, da se ne bodo pustili izsiljevati. Nemčija je nazaj, pa napoveduje novi nemški kancler Friedrich Merz. Tudi o tem v Labirintih sveta. Preverili bomo tudi razmere na vzhodnoevropskih bojiščih, kjer naj bi ruske sile sprožile novo ofenzivo.
Pri uvajanju ameriških zaščitnih carin se je sinoči zgodil nov preobrat. Ameriški predsednik Donald Trump se je odločil za 90-dnevno prekinitev uvajanja carin, tako da ostajajo veljavne 10-odstotne carine za večino držav. Njegova odločitev sicer ne spreminja že veljavnih dajatev na avtomobile, jeklo in aluminij. Dobre novice so obšle le Kitajsko. Ne le da zamik veljavnosti carin zanjo ne velja, namesto napovedane 104-odstotne stopnje se je Trump odločil za kar 125-odstotne carine na kitajsko blago, namenjeno na ameriški trg. V oddaji tudi o tem: - Je bodoči nemški kancler Merz pred volitvami obljubljal preveč? - Poudarek tokratnih sprememb zakona o osnovni šoli na njeni vzgojni vlogi - Mednarodni odbor PEN-a na obisku Goric o vojnah in koncu miru
Mednarodno javnost je zvečer pretresla nova napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede carin. Napovedal je namreč takojšnjo 90-dnevno zamrznitev dviga carin za vse države, razen za Kitajsko. Druge teme: - Nemški socialdemokrati in krščanska unija podpisali koalicijsko pogodbo - Državni svet izglasoval veto na zakon o zdravstveni dejavnosti - Svet ljubljanske psihiatrične klinike potrdil nov mandat Bojanu Zalarju
Kitajska je na razpotju. Končujejo petletni gospodarski in razvojni plan, vstopajo v nov razvojni cikel, ki pa je prežet s številnimi nejasnostmi. Predvsem odnosi z Združenimi državami Amerike so zaradi izvolitve Donalda Trumpa in uvedbe carin na veliki preizkušnji, ni jasno, v katero smer bodo šla razmerja z Evropsko unijo, s Putinovo Rusijo je predsednik Xi Jinping sklenil partnerstvo “brez omejitev.” Kitajsko gospodarstvo ima težave zaradi nizkega domačega povpraševanja in potencialnih trgovinskih vojn. Politično država ostaja enosmerno stabilna, pripravljajo se na redni marčevski ljudski kongres. Kakšni so kitajsko-slovenski gospodarski in politični odnosi? Utrip je na Kitajskem preverjal Luka Hvalc.
Američani so uvedli carine na Kitajsko blago, Kitajci vračajo udarec, ki je precej bolj mil in premišljen, kot je bil leta 2018. Donald Trump vnaša zmešnjavo tudi na Bližnjem vzhodu - prilastil bi si Gazo in razselil Palestince. Kdaj bo s carinami udaril Evropo? Evropa je (menda) pripravljena. Pred mikrofonom: Sašo Šmigić, član uprave, Generali Investments
Bruselj se ob grožnji uvedbe ameriških carin na blago iz Evropske unije, potem ko so te že prizadele Kitajsko, usklajuje o odzivu. Kot je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, mora Evropa ohraniti trezno glavo in odločitve sprejemati premišljeno. V oddaji tudi: - V streljanju z avtomatskim orožjem pri šoli v švedskem mestu Örebro ustreljenih najmanj pet ljudi, policijska akcija še traja. - Opozicija meni, da novi zakon o medijih uvaja cenzuro in omejuje svobodo govora; koalicija napoveduje dopolnitve. - Generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije: Slovenija je primer dobre prakse glede sistemov zgodnjega obveščanja.
Evropske voditelje zaposluje grožnja ameriških carin, kakršne so že prizadele Kitajsko. Washingtonu ponujajo pogovore, a opozarjajo tudi, da so pripravljeni na nasprotne ukrepe. Luksemburški zunanji minister Xavier Bettel meni, da bo ameriški predsednik Donald Trump sicer konstruktiven, a naporen sogovornik Bruslja. Druge teme: - Medijski zakon bo koalicija najverjetneje še dopolnjevala. - Ministrstvo za delo od SDH pričakuje pomoč pri ustavitvi likvidacije CSS. - Koprska Agraria po decembrskem požaru odpušča delavce.
Dallasova menjava košarkarskega zvezdnika Luke Dončića za Anthonyja Davisa iz Los Angeles Lakers-ov je presenetila ne samo športno, ampak tudi ostalo javnost. Potezo so številni označili kot nerazumljivo in šokantno. Kot je dejal analitik ameriškega medija ESPN Stephen Smith, tega ni pričakoval nihče, sploh pa ne, da bo pobuda za menjavo prišla iz kluba Dallas Maverics. Luka Dončić je namreč svetovni superzvezdnik tega športa. Ostali poudarki oddaje: - Po četrtkovem požaru se dijaki vračajo v dom na Poljanski cesti v Ljubljani. Stavbo dopoldne pregledal varnostni inženir. - Trump s torkom napovedal carine za Kanado, Mehiko in Kitajsko. Te odgovarjajo s povračilnimi ukrepi. - Kljub napovedanim pogovorom o drugi fazi prekinitve ognja v Gazi Izrael z vojaškimi operacijami v enklavi.
Dijaški dom na Poljanski cesti v Ljubljani po včerajšnjem požaru v prvem nadstropju intenzivno čistijo, pomagajo tako servisi kot zaposleni in dijaki. Kot je potrdil ravnatelj doma Šemso Mujanovič, bodo za dijake znova odprli vrata že ta konec tedna.Drugi poudarki oddaje: - Konkurenčnost evropskega gospodarstva bo mogoče zvišati le s hitrim in učinkovitim ukrepanjem - ne le na že zdaj močnih, temveč tudi na tveganih področjih. Težava je, da Evropa - na primer v primeri s Kitajsko - svojih inovacij ne zna pravilno unovčiti, pravi Gregor Anderlúh s kemijskega inštituta. - Protestno gibanje srbskih študentov, ki so se včeraj odpravili na pot iz Beograda, bo drevi doseglo Novi Sad. Obljube oblasti jih ne prepričajo, ob močni podpori javnosti zato še vedno zahtevajo prevzem odgovornosti za novembrsko zrušenje nadstreška železniške postaje. - Pred odprtjem Evropske prestolnice kulture čez dober teden dni so v Novi Gorici danes slovesno pozdravili prenovljeno železniško postajo. Večdesetmilijonska naložba ima po besedah premierja Roberta Goloba širši pomen.
Francoski pisatelj Xavier de Maistre je ob koncu 18. stoletja ustvaril enega najbolj nenavadnih pa tudi vznemirljivih potopisov v zgodovini evropske literatureMed potopisi, ki so se z zlatimi črkami vpisali v zgodovino evropskih književnosti, ni težko opaziti nekakšne korelacije med eksotično naravo destinacije potovanja, ki ga pisci popisujejo, na eni strani in, na drugi, literarno slavo. Pomislimo: Marco Polo je potoval na Kitajsko, Anton Čehov na Sahalin, Bruce Chatwin v Patagonijo. Pa še in še bi lahko naštevali. A če je to nekakšno pravilo, tedaj bi mu lahko hitro poiskali tudi kakšno izjemo … Goethejevo italijansko potovanje, denimo, ali pa Saramagovo vandranje po Portugalski. In vendar se zdi, da v tem smislu nihče ne more preseči francoskega pisatelja Xaviera de Maistra, ki je v literarni kanon vstopil tako, da je popisal potovanje, ki ga je opravil – po svoji sobi! Toda: ali to sploh še lahko imenujemo potovanje? In če ja, kaj neki se lahko popotniku zgodi na, kot se zdi na prvi pogled, kratki in premočrtni poti, ki vodi od okna do knjižne police, od naslanjača do mize? Prav to sta tudi vprašanji, ki sta nas zaposlovali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Primoža Viteza, francista, predavatelja na Oddelku za romanske jezike in književnosti ljubljanske Filozofske fakultete, ki je za legendarno knjižno edicijo Kondor ob koncu lanskega leta pripravil prevod de Maistrovega Popotovanja po moji sobi. foto: ddcoverart / Pixabay
Pogovor o je bil tokrat namenjen dogajanju čez veliko lužo. Donald Trump se je po štirih letih vrnil v Belo hišo. Po slovesni prisegi je administracija novega predsednika ZDA že zavihala rokave. Kakšne spremembe se obetajo sami novi celini? Kaj lahko pričakuje Evropa? Se bodo zaostrili odnosi Washingtona s Kitajsko? Ali bodo Trumpove poteze vplivale na večja vojna žarišča po svetu? Vse to so vprašanja, ki smo jih pretresali s sogovornikoma v studiu. Z nami sta bila diplomat dr. Božo Cerar in strokovnjak za mednarodne odnose dr. Bogomil Ferfila.
Osrednji zunanjepolitični dogodek današnjega ponedeljka je zagotovo zaprisega novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na lanskih predsedniških volitvah prepričljivo premagal demokratsko kandidatko Kamalo Harris. Trump bo zaprisegel ob 18-ih po srednjeevropskem času, sicer pa v Washingtonu že ves dan potekajo inavguracijske slovesnosti. Kaj bodo prve Trumpove poteze, ali bo s svojimi odločitvami zatresel odnose z NATOM, Evropsko unijo, Ukrajino in Kitajsko? Za odgovore na ta in druga vprašanja smo zaprosili dobro poznavalko ameriške družbe in politike Katjo Geršak.
V še zadnji turistični oddaji v letu 2024 bomo ugotavljali, da se je turizem znova vrnil v stare tirnice in preverili, kam v novoletnem času radi potujemo Slovenci … Ustavili se bomo še v Cerkljah na Gorenjskem in raziskali, kaj ponujajo obiskovalcem; tudi potopisni klepet ne bo manjkal, še zadnjič bomo s študentko Meto Štuhec radijsko odkrivali Kitajsko.
V naših turističnih oddajah se radi potepamo po bližnjih krajih in v tem zimskem času obiskujemo tiste, ki imajo v svoji sredini gradove ali dvorce. Tokrat nas je pot ponesla v Slovensko Bistrico, ki velja za eno od najstarejših slovenskih mest. Pomembna znamenitost v tem mestu je grad, osrednji mestni in občinski kulturni center, ki skupaj z grajskim parkom tvori prvovrstno spomeniško celoto. Iz Slovenske Bistrice Smo odpotovali še na Kitajsko, tudi v Vuhan, mesto kovida.
Evropski parlament je pred pol ure potrdil novo Evropsko komisijo pod vodstvom Ursule von der Leyen. Kot je pred glasovanjem dejala von der Leyen, bo njihova prva pomembnejša pobuda namenjena spodbujanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Temeljila bo na treh stebrih. Prvi steber bo, kot pravi, namenjen zmanjšanju inovacijskega zaostanka za Združenimi državami in Kitajsko, drugi skupnemu načrtu za razogljičenje in konkurenčnost ter tretji okrepitvi evropske ekonomske varnosti. Druge teme: - Libanon po dogovoru o premirju med Izraelom in Hezbolahom pozval k enotnosti. - Sodstvo in novinarji ostro obsojajo včerajšnji dogodek pred celjskim sodiščem. - Sezona okužb dihal v razmahu, nekatere bolnišnice preobremenjene
Sindikati javnega sektorja imajo do srede čas, da parafirajo kolektivne pogodbe, v drugem stebru podpis zaradi nezadovoljstva z vrednotenjem delovnih mest zavrnili.Logar v soboto prihaja v politični prostor z novo stranko Demokratov. Kakšna bo njena vloga v političnem prostoru?Vrnitev Trumpa na čelo ZDA hladen tuš za Evropo in Kitajsko, ocenjuje dr. Gaiser.Vreme: Ponoči in jutri bo v višjih legah in na Primorskem pretežno jasno, drugod bo večinoma oblačno.
Evropski voditelji so na včerajšnjem neformalnem srečanju v Budimpešti sklenili nov evropski dogovor o konkurenčnosti, ki med drugim vsebuje predloge ukrepov za zmanjšanje visokih cen energentov in preobsežne birokracije. Premier Robert Golob je kot ključne navedel tudi spremembe na področju visokotehnoloških podjetij. Kot je po srečanju sporočil madžarski premier Viktor Orban, so se voditelji strinjali, da je treba Evropo spet narediti veliko. V oddaji tudi: - Zmaga Trumpa prinaša tudi gospodarske težave za Kitajsko, ta bo poglobila vpliv na globalnem jugu. - V Berlinu praznovanje ob 35-ti obletnici padca zidu; letošnje geslo je: CENITE SVOBODO! - Ob martinovanjih policija poziva k ničelni toleranci do alkohola za volanom in poostreno nadzoruje promet.
Po zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah je krepitev evropskega gospodarstva še bolj nujna, je na neformalnem vrhu voditeljev držav članic Evropske unije v Budimpešti opozoril nekdanji šef Evropske centralne banke in avtor septembrskega poročila o konkurenčnosti Mario Draghi. Evropa izgublja bitko za tehnološko prevlado z Združenimi državami Amerike in Kitajsko, kjer sta znanost in tehnologija glavni gonilni sili rasti. Ostali poudarki oddaje: Združeni narodi: skoraj 70 odstotkov od 43 tisoč 500 ubitih v Gazi predstavljajo ženske in otroci V okviru pogajanj za javni sektor parafirali še dva dokumenta; zatika se pri drugem plačnem stebru Ostre obsodbe požiga hiše brežiškega sodnika; ni še znano, ali je dogodek povezan z delom sodnika
V Evropskem parlamentu ta in prihodnji teden potekajo zaslišanja 26 komisarskih kandidatov, med njimi slovenske kandidatke Marte Kos. Ta bo predvidoma vodila enega ključnih resorjev v novi komisarski ekipi – področje širitve in pomoči Ukrajini. Evropska unija bo v prihodnjem mandatu pred še večjimi izzivi, obenem pa se spoprijema z notranjimi neravnovesji, političnimi spremembami in izgubo konkurenčnosti v primerjavi z Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Pa se bodo politike za prihodnost zrcalile tudi v obsegu skupnega financiranja? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Sabina Lange, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Igor Jurič, dopisnik RTV iz Bruslja.
Spregovorili smo o rezultatih ameriških predsedniških volitev. Na njih smo pogledali v luči dogajanja in stanja v Združenih državah Amerike ter odnosa omenjene velesile s Kitajsko in Evropo. Gosta sta bila dr. Bogmil Ferfila in dr. Andrej Fink.
Zaradi zaostrovanja odnosov med Zahodom in Kitajsko in želje po zmanjšanju odvisnosti od tega orjaškega trga vse bolj zaželena gospodarska in tudi geopolitična partnerica Zahoda postaja Indija. To hitro rastoče, raznoliko in ambiciozno gospodarstvo ponuja priložnosti tudi za slovenska podjetja. Lani je menjava med državama dosegla 1,7 milijarde evrov, od tega slovenski izvoz v Indijo pičlih 111 milijonov. O priložnost, izzivih in izkušnjah so gospodarstveniki, ekonomisti, politiki in diplomati nedavno razpravljali tudi na poslovni konferenci na Gospodarski zbornici. Nekaj ugotovitev povzema Erika Štular.
Svet še nikoli prej ni bil tako blizu jedrski katastrofi, verjetno niti v času hladne vojne ne. Če sta takrat imeli prste na jedrskih gumbih dve velesili, danes na tem področju vlada pravi kaos. Ob jedrskem rožljanju Rusije v zraku visi tudi strah pred namernimi ali nenamernimi napadi na rusko ali ukrajinske jedrske elektrarne, po sankcioniranju izraelskega ministra, ki bi Gazo zravnal kar z jedrsko bombo, smo iz Izraela lahko slišali grožnje o napadu na iranske jedrske objekte. Če Izrael ob pomoči nekdanjega ameriškega predsednika Trumpa ne bi spodkopal iranskega jedrskega sporazuma, se nemara danes ne bi ukvarjal z dejstvom, da si je ta po tem ustvaril dovolj jedrskega materiala za izdelavo približno treh jedrskih bomb. Vse bolj napeto pa je tudi na korejskem polotoku ter med Kitajsko in Tajvanom.
Zvečer se bodo slovesno začele 33-te poletne olimpijske igre, ki jih po 100 letih spet gosti Pariz. Štiriurni spektakel tokrat prvič ne bo potekal na stadionu, ampaka na vodi. Naša država na tokratnih igrah nastopa z rekordnimi 90-imi športniki. Druge teme: - Vlada bo Tomaža Vesela potrdila kot kandidata za evropskega komisarja - Netanjahu v Washingtonu ob množičnih protestih z Bidnom, podpredsednica Harris pozvala h končanju vojne - Tajfun Gimi z rekordno močnimi vetrovi dosegel Kitajsko, na zahodu Kanade ogromen požar pustoši po naravnem parku
Vojni v Gazi in Ukrajini bosta osrednji temi vrha skupine G7, ki se začenja blizu Barija na jugu Italije. Glede pomoči Kijevu je osrednje vprašanje zamrznjenega ruskega premoženja. Druge teme: - Vlada pritiska na sindikate, da bi dogovor o plačnem sistemu dosegli do počitnic - Carinski spor med Unijo in Kitajsko: bodo nemški avtomobili občutno dražji? - Naslov prvaka lige NBA se nasmiha Bostonu: Dallas davi tretjič poražen
Binance ima 190 milijonov uporabnikov, ki so jim zaupali 100 milijard dolarjev. Koliko jih je Sloveniji ali regiji Adria, sogovornik ne razkriva. Vzhodna Evropa je glede uporabe kriptovalut veliko bolj aktivna kot zahodna Evropa, pravi. Veliko uporabnikov ima stabilne kovance, bitcoine, ethereum, BNB. Večina uporabnikov ni aktivnih trgovalcev. ZAPORNA KAZEN USTANOVITELJA: "Žalostno je, da je moral CZ odstopiti s položaja šefa. CZ je bolj zaslužen za razvoj kriptopanoge kot sam Satoshi Nakamoto. Brez CZ ne bi bili niti približno tam, kjer smo danes." Dodaja še, da ta dogodek ni škodil ugledu Binance. KOREKCIJA NA BORZI: "Z večjim sprejetjem kriptovalut se bo povečala likvidnost na trgu, zato se bo nihajnost zmanjšala. To je samo vprašanje časa," pravi sogovornik. PO HALVINGU: Po razpolovitvi nagrade rudarjem bitcoina, pričakuje v roku 12 mesecev rast cene za 200 odstotkov, pri čemer poudarja, da to ni finančni nasvet. O ostalih kriptovalutah ni želel govoriti. ETF: Navdušen je nad sprejetjem bitcoin spot ETF: "S tem so se kripto vrata odprla tudi tradicionalni finančni panogi." BANKE: Kriptosvet za tradicionalne banke predstavlja grožnjo. "Binance dela 24 ur na dan, 7 dni na teden, vse dni v letu. Hitro, poceni, enostavno. Meni tudi, da ko bo sprejeta Mica, torej regulacija, bodo banke pred odločitvijo, ali kripto ponuditi svojim strankam ali ne. Če tega ne bodo storili, bodo manj konkurenčni na trgu," pravi. PORTFELJ: Pogovarjala sva se tudi o sestavi kriptoportfelja, o razmerju bitcoina in preostalih kriptovalut. Meme kovancem napoveduje podobno usodo kot NFT. "Dolgoročno ne bodo preživeli." CBDC: Navdušen je nad centralnobančnimi digitalnimi valutami (CBDC). Te predstavljajo predvsem grožnjo gotovini in ne kriptovalutam. "Gotovina bo izginila. To je samo vprašanje časa. Gotovina ni uporabna, razen če si preprodajalec drog." KRIPTO VOLITVE: Geopolitična trenja, kot so napetosti med Kitajsko in ZDA ter volitve po svetu, lahko vplivajo na trg kriptovalut, saj politični akterji vključujejo kriptovalute v svoje strategije in kampanje. Nekateri celo govorijo o "kripto volitvah", saj je pozornost namenjena kandidatom, ki podpirajo ali nasprotujejo kriptovalutam. To kaže na pomembno vlogo, ki jo kriptovalute igrajo v globalni politični krajini.
Slovenska avtomobilska industrija, ki ustvari kar petino vsega slovenskega izvoza se tako kot vsa evropska industrija avtomobilov sooča z velikimi geostrateškimi izzivi. Kitajska jo na področju električnih avtomobilov tako po ceni kot kakovosti premočrtno prehiteva. Bo Evropa z inovativnostjo in spremenjenimi ekonomskimi politikami vendarle zaustavila kitajsko prevlado na tem področju ali je bitka že izgubljena? Kakšna je prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja, se bo ta preusmeril na bolj dobičkonosni področji obrambe in energetike ter kdaj bo iz novomeškega Revoza zapeljal prvi električni avto? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež Direktor Hidria Holding Iztok Seljak Poznavalec avtomobilske industrije Andrej Brglez
Izrael kljub pozivom mednarodne skupnosti še ni opustil zamisli o morebitnem vnovičnem napadu na iranske cilje, saj je za danes napovedano že tretje zasedanje vojnega kabineta o tem. Iran znova opozarja, da bo odgovoril na tak napad. V oddaji tudi o tem: - Zunanja ministrica Tanja Fajon se po končanem obisku Japonske odpravlja na Kitajsko - 40 odstotkov domov za starejše je lani poslovalo negativno, zaradi pomanjkanja osebja je praznih približno 600 postelj - Zaradi širšega hekerskega napada je bilo od dopoldneva nedostopnih veliko občinskih spletnih strani
Slovenska avtomobilska industrija, ki ustvari kar petino vsega slovenskega izvoza se tako kot vsa evropska industrija avtomobilov sooča z velikimi geostrateškimi izzivi. Kitajska jo na področju električnih avtomobilov tako po ceni kot kakovosti premočrtno prehiteva. Bo Evropa z inovativnostjo in spremenjenimi ekonomskimi politikami vendarle zaustavila kitajsko prevlado na tem področju ali je bitka že izgubljena? Kakšna je prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja, se bo ta preusmeril na bolj dobičkonosni področji obrambe in energetike ter kdaj bo iz novomeškega Revoza zapeljal prvi električni avto? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež Direktor Hidria Holding Iztok Seljak Poznavalec avtomobilske industrije Andrej Brglez
Človek z motorno žago, ki se dere, da bo posekal državne inštitucije in prepovedal splav; človek, ki rohni proti levičarjem, ki so zanj kar vsi po vrsti komunisti; človek, ki se označuje za anarho-kapitalista in zagovarja radikalno džunglo prostega trga, državo pa bi skrčil samo na vojsko, policijo in sodstvo; človek, ki hoče ukiniti centralno banko in lokalno valuto druge največje države južne Amerike ter v njej uvesti dolar, svojim sodržavljanom pa popolnoma odkrito in grobo napoveduje šok terapijo - to ni izmišljeni lik ekscentričnega norega profesorja, ampak legitimno izvoljeni novi argentinski predsednik Javier Milei, ki je decembra nastopil svoj štiriletni mandat. Kaj torej pričakovati od tega ekstravagantnega voditelja? Kako resno jemlje svoje ideje in kako uspešen je lahko pri dejanski uresničitvi politik, ki naj bi po njegovem rešile več kot 200-odstotno letno inflacijo ter hudo zadolženost Argentine? Kaj bodo uvedbe teh politik pomenile za tamkajšnje prebivalstvo, med katerim že tako in tako več kot 40 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine? Kakšne bodo zunanjepolitične posledice predsedovanja Mileia, ki javno prisega zvestobo Izraelu in Združenim državam, Kitajsko in Brazilijo, ki sta daleč največja argentinska trgovinska partnerja, pa označuje za sovražnika? Ter, nenazadnje - kaj vse je šlo v Argentini narobe v preteklih desetletjih, da ima nekdaj ena najbogatejših držav na svetu danes tako velike težave in se je pripravljena prepustiti revolucionarni retoriki samooklicanega anarho-kapitalista? Ta vprašanja, spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci, so nas v preteklem tednu zaposlovala v pogovoru za oddajo Intelekta, ki vam ga v ponovno poslušanje ponujamo v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostje pred mikrofonom so: dr. Štefan Bogdan Barenboim Šalej, nekdanji novinar, poslovnež in politik, ki že 60 let živi v Braziliji, novinar ter dolgoletni dopisnik iz Latinske Amerike Tone Hočevar ter še en novinarski kolega, ki redno potuje v Južno Ameriko in je bil ravno pred jesenskim volitvami tudi v Argentini, zunanjepolitični komentator Branko Soban. Oddajo je pripravila Alja Zore.
V Münchnu se bo sredi dneva zaključila tridnevna 60. varnostna konferenca, ki so jo zaznamovale razmere v Gazi in vojna v Ukrajini. Kitajski zunanji minister Wang Yi je poudaril, da si Peking prizadeva za mir in Moskvo ter Kijev sinoči vnovič pozval k mirovnim pogovorom. Po lanski oživitvi dialoga med Kitajsko in Združenimi državami na konferenci, se je Wang tudi letos srečal z ameriškim kolegom Anthonyem Blinknom. V pogovoru s predsednikom konference je Wang s svojimi izjavami poskrbel za nekaj dvignjenih obrvi. Med drugim je dejal, da so poročila o zatiranju ujgurske manjšine izmišljotina. Druge teme oddaje: - Ruski predsednik Putin umik ukrajinske vojske iz strateško pomembnega mesta Avdijivka označil za pomembno rusko zmago - Rejniških družin za otroke, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti v matični družini, vse manj, tudi na Primorskem - Domen Prevc se je v japonskem Saporu davi razveselil šeste zmage v karieri v svetovnem pokalu
Kaj bi lahko drugi največji južnoameriški državi prinesla izvolitev ekscentričnega samooklicanega anarhokapitalista Javierja Mileia, ki namerava hudo gospodarsko krizo rešiti z obsežno privatizacijo, krčenjem države in ukinitvijo lokalne valute?Človek z motorno žago, ki se dere, da bo posekal državne institucije in prepovedal splav, človek, ki rohni proti levičarjem, ki so zanj kar vsi po vrsti komunisti; človek, ki se označuje za anarho-kapitalista, in zagovarja radikalno džunglo prostega trga, državo pa bi skrčil zgolj na vojsko, policijo in sodstvo; človek, ki hoče ukiniti centralno banko in lokalno valuto druge največje države Južne Amerike ter v njej uvesti dolar, svojim sodržavljanom pa popolnoma odkrito in grobo napoveduje šok terapijo - to ni izmišljeni lik norega profesorja, ampak legitimno izvoljeni novi argentinski predsednik Javier Milei, ki je decembra nastopil svoj štiriletni mandat. Kaj torej pričakovati od tega ekstravagantnega voditelja? Kako resno jemlje svoje ideje in kako uspešen je lahko pri dejanski realizaciji politik, ki naj bi po njegovem rešile več kot 200-odstotno letno inflacijo ter hudo zadolženost Argentine? Kaj bodo uvedbe teh politik pomenile za tamkajšnje prebivalstvo, med katerim že tako in tako več kot 40 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine? Kakšne bodo zunanjepolitične posledice predsedovanja Mileia, ki javno prisega zvestobo Izraelu in Združenim državam, Kitajsko in Brazilijo, ki sta njena daleč največja trgovinska partnerja, pa označuje za sovražnika? Ter, nenazadnje - kaj vse je šlo v Argentini narobe v preteklih desetletjih, da ima nekdaj ena najbogatejših držav na svetu danes tako ogromne težave in se je pripravljena prepustiti revolucionarni retoriki samooklicanega anarho-kapitalista? O tovrstnih vprašanjih bomo v tokratni Intelekti govorili z dr. Štefanom Bogdanom Barenboimom Šalejem, nekdanjim novinarjem, poslovnežem in politikom, ki že 60 let živi v Braziliji, z novinarjem ter dolgoletnim dopisnikom iz Latinske Amerike Tonetom Hočevarjem ter še enim novinarskim kolegom, ki redno potuje v Južno Ameriko in je bil ravno pred jesenskim volitvami tudi v Argentini, zunanjepolitičnim komentatorjem Branko Sobanom. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.
Shasha Liao je v Slovenijo prišla pred osemnajstimi leti. Sem jo je pripeljala ljubezen na prvi pogled, kot rada poudari. V Ljubljani vodi turistično agencijo, dvakrat na leto obišče Kitajsko, kjer neznansko uživa v karaokah. Pravi, da če si v Sloveniji zaželi kitajsko hrano, mora v restavracijo poklicati kak dan prej, da ji pripravijo pravo kitajsko hrano, saj je ta po večini prilagojena okusu Evropejcev. Rodila se je v času politike enega otroka, zdaj pa pravi, da na Kitajskem rodnost upada, tudi poroke so vse redkejše, nepremičnine pa bistveno dražje kot tu. Ljubljana ji je všeč, ker je vse na dosegu roke, naš način življenja pa omogoča kakovostno druženje z otroki.
Vlada premiera Roberta goloba je dobila dva nova ministra in oba bosta morala takoj zavihati rokave. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak se bo spopadel s posledicami poplav, minister za javno upravo Franc Props pa se bo soočil s sindikati javnega sektorja. Premier obljublja dialog gospodarstvu. Kdo ima prav glede prihodnjih cen elektrike? Obrtniki, ki se bojijo drastičnega zvišanja, ali dobavitelji, ki zatrjujejo, da so strahovi pretirani? Kakšne so najnovejše informacije s podnebnega vrha v Dubaju in kakšni so temelji za prihodnje odnose med Evropsko unijo in Kitajsko? Odgovore iščemo v Tedenskem aktualnem mozaiku.
V peti epizodi dvajsete sezone se pogovorimo o pomembnem odnosu med posameznikom, državo in korporacijami. Države in korporacije so si v imenu naše varnosti, spodobnosti in blagostanja skozi leta izposlovale vse večji nadzor nad nami, medtem ko se same zavijajo v meglo pravne netransparentnosti. Kitajsko družbeno točkovanje se nam ne zdi več tako oddaljena znanstvenofantastična eksotika. Kdo bi v resnici moral koga nadzirati? Mi njih ali one nas? Se vam zdi, da nadzirate? Ali ste vse bolj nadzirani?
Kosovska policija je po celodnevnih spopadih z oboroženimi skupinami, ki so zavzele samostan v kraju Banjska, na območju znova prevzela nadzor. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sinoči obsodil uboj kosovskega policista, s katerim so se začeli spopadi in hkrati glavno odgovornost za incident pripisal kosovskemu premieru Albinu Kurtiju. Temu je očital nenehne provokacije, ki so jim po Vučićevih besedah nekateri Srbi žal nasedli. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ob začetku evropsko-kitajskih trgovinskih pogajanj v Pekingu pristojni evropski komisar Dombrovskis poudaril, da Unija ne želi prekiniti vezi s Kitajsko, a mora zaščititi zlorabljanje odprtosti 27-terice - Na današnji proračunski seji vlade o tem, ali je ministrstvom uspelo zbrati 600 milijonov evrov za odpravljanje posledic poplav - Priprave za projekt drugega bloga jedrske elektrarne Krško se uradno začenjajo z današnjim prvim sestankom vladne delovne skupine
Uveljavitev in uporaba pametnega videonadzora sta se še pred kratkim zdeli rezervirani samo za Kitajsko, ki si varstvo osebnih podatkov in človekove pravice razlaga drugače kot Evropska unija. Zdaj videonadzor, ki deluje ob pomoči umetne inteligence, (začasno?) uvaja tudi Francija. Zagovorniki pravijo, da je nujen zaradi varnosti tako množičnih prireditev, kot so olimpijske igre, nasprotniki pa so ostri, saj nekaj, kar krši človekove pravice, ne sodi v središče Evrope.Pika Šarf je zaposlena pri informacijskem pooblaščencu kot svetovalka za mednarodne odnose. Zmerno optimistično zre v prihodnost in razlaga pripravo evropskega akta o umetni inteligenci, ki prinaša definicijo umetne inteligence in uporabo deli na kategorije glede na tveganja, ki jih uporabe prinašajo. Zapiski: Vprašaj podkast Odbita do bita! Odbita do bita: Drobni tisk tehnoloških podjetij, intro Odbita do bita: Drobni tisk tehnoloških podjetij, 1. del Odbita do bita: Drobni tisk tehnoloških podjetij, 2. del Uvodna stran - IPRS EU AI Act: first regulation on artificial intelligence | News | European Parliament Clearview AI - Wikipedia Paris 2024 Olympics: Concern over French plan for AI surveillance - BBC News Razpravi o odbitih temah se lahko pridružite na Discordu. Dosegljiva sva na naslovu: odbita@rtvslo.si
V prvem delu nove sezone oddaj Globalna vas se odpravljamo v Banff, kanadsko gorsko mestece z 9.000 prebivalci in štirimi milijoni obiskovalcev na leto. V naravnih bogastvih tamkajšnjega nacionalnega parka in lokalni ponudbi raznih turističnih storitev, kot so jahanje, rafting ipd., ki bi si jih sicer težko privoščila, trenutno uživa tudi slovenska popotnica in potopiska Mateja Toplak. V Banff jo je pot ponesla po sedmih letih potovanj, v katerih je med drugim preštopala Indijo in Kitajsko, raziskala več evropskih držav, kar leto in pol pa preživela na križarki, s katero je preplula velik del sveta. Trenutno dela kot receptorka v enem izmed manjših hotelov, "živi življenje" in nabira nove izkušnje tudi zato, da bi dobila navdih za nadaljnje pisanje.
V epizodi 111 je bil moj gost dr. Peter Raymond, strokovnjak in mednarodni strateg, ki je eden izmed največjih strokovnjakov v svetu na področju tehnoloških, gospodarskih in političnih vprašanj. Dr. Peter Raymond je svetoval mnogim svetovnim voditeljem na področju odnosov s Kitajsko, bil je partner v mednarodni družbi PricewaterhouseCoopers, mnogo let preživel na Kitajskem in je nosilec doktorata s področja vpliva mednarodne širitve kitajskih tehnoloških gigantov, kot so TikTok, Alibaba, Tencent in drugi. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Tehnologija, VR, Metaverse in socialna omrežja Največji izziv za ZDA, večpolarni svet Ustvarjalnost in kreativno uničevanje Projekt: One Road One Belt Kako naj se odzovejo ZDA? Tajvan Pobuda za digitalno svilno pot Afrika: Gospodarski razvoj Svetovni izzivi, koristna odkritja Premoženjska neenakost Vprašanje prejšnjega gosta ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista ============================= AIDEA Total Pack — Paket 22 znanstveno podprtih učinkovin v 4 izdelkih. https://bit.ly/AIDEA-Total-Pack =============================
Neurja preteklih dni so predvsem na Goriškem, Koroškem in Celjskem povzročila ogromno škodo, po državi se nadaljuje odpravljanje posledic. Ekstremnih vremenskih pojavov se bo treba navaditi, menijo strokovnjaki, stopnjevalo bi jih lahko predvsem nadaljnje zviševanje temperatur. Ob tem pa bo treba vložiti več na primer v boljšo odpornost streh ter preventivo pred poplavami in plazovi. V oddaji tudi o tem: - Zaposlitvene agencije: z več nadzora nad tujimi posredniki bi preprečili izkoriščanje delavcev - Bruseljsko sodišče izreklo sodbo storilcem terorističnih napadov marca 2016 - Slovenski košarkarji za uvod pred svetovnim prvenstvom premagali Kitajsko