Podcasts about kitajsko

Nočno neurje povzročilo milijonsko škodo v občini Žetále. Danes zvečer opozorilo za sever države, na obali mogoča tramontana.Gorenak: opoziciji ponujamo sodelovanje pri pripravi zakonodaje, brez obveznosti, da zanjo potem glasujejo v državnem zboru.Pristojni parlamentarni odbor danes o spremembah zakona o lokalnih volitvah.Kmetijski minister Cigler Kralj: prehranske smernice smo umaknili s spletne strani.Papež Leon v Barceloni: »Bog te ljubi takšnega, kakršen si, a te sanja boljšega.«GZS ob začetku dela nove vlade s pozivom k razvojnemu dogovoru za Slovenijo.Ameriška vojska v odgovor na sestrelitev svojega helikopterja, napadla več tarč v Iranu.Slovenska Karitas v zbiranje pomoči prizadetim ob katastrofalnem potresu na Filipinih.ŠPORT: Odbojkarji Slovenije Ligo narodov odprli s tesno zmago nad Kitajsko.

Teden pred nami skoraj gotovo prinaša vložitev kandidature Janeza Janše za novega mandatarja. Že prvi zakonodajni predlog prihodnje koalicije, interventni zakon za razvoj Slovenije, pa bodo skušali ustaviti sindikati, ki naj bi danes v državni zbor vložili zbrane podpise za sklic zakonodajnega referenduma. V oddaji tudi o tem: - Po Trumpu se na Kitajsko odpravlja tudi Putin. Evropa medtem kljub zadržanosti Nemčije razmišlja o ukrepih, ki bi zajezili uvoz cenejših kitajskih izdelkov - Združeni narodi želijo še letos rešiti vprašanje razdeljenost Cipra, kjer pa glede združitve grškega in turškega dela niso optimistični - Slovenski rokometaši potrdili vozovnico za svetovno prvenstvo. Hokejisti medtem na drugi tekmi svetovnega prvenstva premoč priznali Norvežanom

Srečanja med voditeljema Kitajske in Združenih držav Amerike imajo vedno predznak zgodovinska, tudi zaradi spomina na leto 1972 in obisk Richarda Nixona pri Mao Cetungu, kjer naj bi padla ena od prvih domin, ki je sprožila razpad Sovjetske zveze in vzhodnega bloka. Si bomo najnovejši Trumpov obisk pri Ši Džinpingu zapomnili po Šijevi omembi Tukididove zanke, s katero je Združene države označil za staro, Kitajsko pa za prihajajočo velesilo. Bo Kitajska okrepila svojo vlogo pri iskanju miru na Bližnjem vzhodu? So ZDA pripravljene zmanjšati vojaško podporo Tajvanu? Peking bo še nekaj časa v središču pozornosti svetovne javnosti, saj se tam vrstijo obiski z vsega sveta. Med drugim pričakujejo tudi Vladimirja Putina. O tem in še čem se bomo pogovarjali v tokratnem Studiu ob 17h.

Nadaljuje se oboroževanje na obeh straneh. Ukrajina je v minulem tednu z Litvo podpisala sporazum o skupni proizvodnji dronov, Kijev je obiskal nemški obrambni minister Pistorius in napovedal razširitev sodelovanja, tudi s pomočjo umetne inteligence, v Rusiji pa spet rožljajo z novim medcelinskim orožjem. Kaj pomeni pospešeno oboroževanje in napenjanje mišic? Ta teden naj bi ruski predsednik Putin, zoper katerega je Mednarodno kazensko sodišče izdalo zaporni nalog, obiskal Kitajsko. Kaj si v Rusiji obetajo od tega obiska, glede na to, da je le nekaj dni prej bil v Pekingu tudi ameriški predsednik Trump?

Ameriški predsednik Donald Trump je odpotoval na Kitajsko v obdobju geopolitičnih zmešnjav, ki jih je povzročil s svojimi nepredvidljivimi in impulzivnimi dejanji brez razmisleka o posledicah. Njegova politika moči in izsiljevanja tudi do zaveznic, je pomagala pri vzpostavljanju podobe Kitajske kot stabilne velesile in varuha mednarodnega prava. Pred obiskom Trumpu ni uspelo skleniti dogovora z Iranom, najbolj naj bi ga razjezila zahteva Teherana o povrnitvi vojne škode. Če bi se posvetoval s strokovnjaki, bi mu verjetno napovedali, kar se je zgodilo. Iran je po napadih postal še zahtevnejši pogajalec, njegov jedrski program pa je medtem tako močno napredoval, da ga ne more več omejiti noben sporazum. Bosna in Hercegovina se je po izreku kazni predsedniku entitete Republike Srbske Miloradu Dodiku znašla v najhujši krizi po koncu vojne pred 30 leti. Dodik je izjavil, da daytonska Bosna in Hercegovina ne obstaja več ter državnim organom odrekel gostoljubje na ozemlju entitete. V času zaostrenih razmer v mednarodni politiki težave zahodnega Balkana zlahka spregledamo, a hkrati ne smemo pozabiti, da je ta del sveta že večkrat povzročil širše konflikte, kot se je sprva zdelo. Tokrat smo se pogovarjali s profesorjem mednarodnih odnosov dr. Farisom Kočanom. Čeprav sva se pred nekaj tedni za to sezono poslovila, sva poletni dopust morala prekiniti s posebno epizodo. Bomo šli jeseni na dva referenduma, na enega ali referendumov sploh ne bo? Petkovo glasovanje o predlogu Levice za referendum o dvigu obrambnih stroškov na tri odstotke je zarisalo novo politično podobo Slovenije. Na isti strani so se znašli poslanci vladne Levice in Socialnih demokratov ter opozicijskih SDS in NSi. Poraženec tega zapleta, predsednik vlade Robert Golob, je slabe pol ure kasneje udaril z napovedjo nove referendumske pobude – o članstvu Slovenije v Natu. V kaosu, ki je sledil, se vse strani borijo za svoj košček pozornosti in za svojo resnico, najin gost, komentator časopisa Delo Uroš Esih, pa poudarja, da so v tej zgodbi prav vsi ravnali nedržavotvorno in zgolj za lastne notranjepolitične koristi. Analiziramo interese in namene strank, vladnih in opozicijskih in ugibamo o možnih posledicah, pa tudi geopolitični kontekst, v katerem se odvija slovenska politična melodrama in lahko odpre vrata hibridnim ruskim napadom na trdnost zveze Nato skozi slovenska odprta vrata. Za konec se pozabavamo še z razvpito parado nacionalizma in neoustaštva na zagrebškem hipodromu, kateri niso podlegli niti znani slovenski domoljubi. Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije. Parlamentarne volitve na Madžarskem so po 16 letih vladavine stranke Fidesz in Viktorja Orbana prinesle spremembo. Opozicijska stranka Tisza je osvojila dvotretjinsko večino, naslednji predsednik madžarske vlade bo očitno Peter Magyar. Razmišljamo o kampanji, rezultatih ter prihodnjih korakih Madžarske, tudi o njenih odnosih z Evropsko unijo, ZDA in Rusijo. Gosta: - Dr. Faris Kočan s Centra za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede - Seku Conde, novinar TV Slovenija

- Poslanci soglasno sprejeli novo razdelitev števila mest v delovnih telesih državnega zbora.- Interventni zakon za razvoj Slovenije deli sindikate, delodajalce in politiko. Je naknadni zakonodajni referendum dopusten?- Zadovoljstvo z življenjem je v Sloveniji doseglo najvišjo raven doslej, a vendar imamo kar nekaj izzivov, ugotavlja najnovejše poročilo UMARJA in omenja demografijo. - V Natu naj bi bili nezadovoljni s Slovenijo. Razlog? Nismo dosegli dveh odstotkov BDP-ja za obrambo. - Trump prihaja na Kitajsko na pogovore s predsednikom Šijem. Glavne teme: Iran, Venezuela, Tajvan in trgovinski odnosi.: Danes še jasno. Jutri čez dan bo oblačnost naraščala.- 13. maj 1981: dan, ko je svet pretresel atentat na Janeza Pavla II.- Iniciativa za Štepanjsko naselje o urejanju prometa v Ljubljani zbrala 5000 podpisov. Čas za podpis je do 28. maja. ŠPORT: Danes finale ženskega in moškega pokala Slovenije. Med nogometašicami za lovoriko Mura Nona in Radomlje, med nogometaši pa Aluminij in Brinje Grosuplje.

Nemirni časi včasih porodijo res prelomne ideje. To vsekakor velja za zlato dobo kitajske filozofije, ki je bila obenem čas, ki so ga več stoletij določale nenehne vojne in spopadi. Morda so prav zato klasične kitajske miselne tradicije od konfucionizma do daoizma in moizma v številnih pogledih izrazito pacifistične.Ko danes pomislimo na Kitajsko, se nam najverjetneje že nariše podoba sodobne velesile. Podoba dežele modernih velemest, neskončnih, v svet odprtih pristanišč in robotiziranih tovarn, ki zmorejo zalagati cel planet z velikimi količinami vsega: od električnih avtomobilov, solarnih panelov, farmacevtskih izdelkov do seveda že pregovorne plastike v vseh mogočih oblikah. Zaradi svoje rastoče teže, ki jo ima tako z gospodarskega, geopolitičnega kot tudi vojaškega vidika, že kar nekaj časa velja za veliko tekmico Združenih držav Amerike. Zgodovina pa nas je že večkrat podučila, da so tovrstna tekmovanja med velesilami večinoma tudi odličen poligon za obsežne spopade in vojne; obenem nam sedanjost že nazorno kaže, da se je obdobje sorazmernega miru in stabilnosti v svetu zaključilo. Kako se bo torej Kitajska odzivala v novih kaotičnih časih, bo seveda zelo pomembno sooblikovalo svet in globalna razmerja moči v prihodnje. A pri tem ni pametno delati zaključkov, kakšni utegnejo biti ti odzivi, ne da bi vsaj v grobem poznali tisto miselno podlago, iz katere se ti premisleki napajajo. In ta podlaga je mnogo bolj razgibana in večplastna, kot si na zahodu običajno predstavljamo. Zato smo se v tokratnih Glasovih svetov odpravili v eno najbolj kaotičnih, burnih in z nenehnimi vojnami zaznamovanih obdobij kitajske zgodovine, ki je obenem tudi zlata doba kitajske filozofije. Podali smo se torej v čas, v katerem je nekje med 5. in 3. stoletjem pred našim štetjem vzniknila množica raznolikih idejnih tokov, ki so na različne načine in z različnimi intenzitetami pustili svojo sled v kitajski miselni tradiciji in ki nedvomno kažejo svoj vpliv tudi danes. A res številne med temi miselnimi strujami so bile - morda prav zato, ker so vzniknile sredi nenehnih vojn - izrazito pacifistično intonirane. Naj gre za konfuciansko filozofijo, ki je kasneje skozi večji del kitajske zgodovine tvorila osrednji temelj državne ideologije, ali za daoistično misel, katere vpliv je bil morda manj izpostavljen, a vendarle vseskozi močno prisoten, ali pa konec koncev za dolgo precej pozabljeno in na svoj način radikalno moistično filozofijo, v kateri lahko najdemo kar nekaj vzporednic s krščanstvom; kitajska idejna tradicija nam vsekakor ponuja marsikaj – tako smerokaze, ki nam lahko osvetlijo odločitve in ravnanje Kitajske danes, kot tudi, čisto preprosto, nova plodna izhodišča za razmišljanje o pogojih za mir v današnjih, znova nemirnih časih. Kitajskim tradicionalnim miselnim tokovom in zlasti njihovim pacifističnim poudarkom smo se posvetili v družbi sinologinje in filozofinje prof. dr. Jane Rošker za oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Foto: Žerjavi, ki nosijo srečo, Avtor: cesar Huizong, dinastija Severni Song, 12. stoletje, Wikipedia, javna last

Kenta Yamamoto, japonski baletni prvak, že več kot desetletje ustvarja v ansamblu SNG Ljubljana. Kot otrok je raje igral nogomet, balet pa je pravzaprav spoznal po naključju, ko je odšel na trening s svojo sestro. Baletna pot je mladega nadarjenega baletnika že pri desetih letih peljala na Kitajsko, potem pa vse do Kraljeve baletne šole v Londonu, kjer je uporniški najstnik odkrival tudi življenje izven plesnih dvoran. Danes svoje izkušnje in znanje kot mentor in učitelj predaja mladim.

Najvišji predstavniki Irana, njegove vojske in policije so prisegli zvestobo novemu vrhovnemu voditelju, ki ga je sinoči izglasovala skupščina vladajočih klerikov. Kot so sporočili na državni televiziji, je tretji voditelj Islamske republike Iran postal sin ubitega ajatole Alija Hameneja, ajatola Sajed Modžtaba Hoseini Hamenej. Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj dejal, da novi voditelj ne bo dolgo vladal, če ga ne bo odobril Washington. Nad iransko prestolnico se po vrsti ameriških napadov na naftne objekte še vedno valijo oblaki dima, iranska vojska pa je ponoči znova napadla ameriško vojaško infrastrukturo v več zalivskih državah. Iz Libanona tudi to jutro poročajo o okrepljenih izraelskih napadih. Preostali poudarki oddaje: Umetna inteligenca za zdaj še ni povzročila večjih premikov na trgu dela, pravijo slovenski podjetniki. Evropa glede novih orodij zaostaja za Kitajsko in Združenimi državami. Policija bo do konca tedna poostreno preverjala uporabo varnostnega pasu v vozilih. Trendi na tem področju se slabšajo, svari Agencija za varnost prometa. Program Ars ponuja zvočno interpretacijo še drugega romana za letošnji esej na maturi iz slovenščine.

Izbruh vojne v Zalivu čutijo tudi slovenski turisti in turistične agencije. Nekateri so ostali na destinacijah ali v tranzitu, agencije pa zdaj prioritetno organizirajo njihovo varno vrnitev domov, čez Kitajsko, Kazahstan ali Indonezijo. V takšnih razmerah velja višja sila, kar pomeni, da posamezniki sami nosijo stroške, agencije pa kljub temu nudijo logistično podporo in nasvete. O tem, kako te razmere vplivajo na potnike in turistični sektor, smo se pogovarjali s sekretarjem Združenja turističnih agencij Slovenije Mišom Mrvaljevićem, ki uvodoma pojasni, kakšne so trenutno največje posledice izbruha nove vojne za slovenske turistične agencije in turiste.

Zbrali smo ključne poudarke pogovora s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom, ki so po statistiki YouTuba pritegnili največ pozornosti. Celotno epizodo smo strnili v slabih 25 minut, v katerih boste izvedeli: - kako kupna moč denarja drastično upada, če denar leži na bančnem računu, - kritičen pogled na obdavčitev plač v Sloveniji, kjer podjetje za visoko kvalificiranega strokovnjaka državi plača bistveno več kot samemu zaposlenemu, - zakaj so individualni naložbeni računi "zgodovinska priložnost" za varnejšo pokojnino, neodvisno od javnega sistema, - opozorilo o tehnološkem zaostanku Evrope za ZDA in Kitajsko ter nujnosti tesnejšega povezovanja znotraj EU, - zakaj je v Sloveniji "sramotno dobro zaslužiti" in zakaj skrbi nizka produktivnost javnega sektorja. Celoten pogovor lahko - poslušate https://money-how.si/podcast/blaz-brodnjak-od-nerealnih-plac-do-nalozbenih-priloznosti/ - gledate https://youtu.be/rYrVVWEHyH4 ____________________________ NOVO: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic, eToro... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke in video vsebine ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 19. marec 2026 med 17.00 in 20.30 Maribor 5. februar 2026 med 17:00 in 20:30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Piše Katarina Mahnič, bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja. Čeprav je Alen Steržaj že leta 2015 izdal zbirko kratkih zgodb Pa ste vi normalni?! in je diplomirani novinar, pisec glasbenih besedil, nekdanji glasbeni urednik revije Stop in med drugim sestavljavec križank, je najbolj znan kot basist priljubljene rokovske skupine Big Foot Mama. In tako strastno, kot nastopa na odru, tudi potuje. Gora ni zadeta (zadet je, kdor gre gor) ni le še eno delo o pri Slovencih tako priljubljeni “plezariji”, ampak, kot o knjigi zapiše založnik, pustolovščina iskanja poti na “konec sveta”. Kot v enem od intervjujev pove avtor sam, je knjiga kompilacija petih potovanj po Aziji, ki jo je obiskoval po etapah, od leta 1996 naprej. Med prvo in zadnjo potjo so minila skoraj tri desetletja. Vendar je sestavljena tako domišljeno in posrečeno, da je videti, kot da si je ta megalomanski popotniški zalogaj privoščil v enem kosu. Pa še nekaj je zelo osvežujoče: Alena Steržaja je zanimalo, kako se do konca sveta pride “po tleh”. Na to iskanje je prvič odrinil s prijateljem še kot študent z ljubljanske železniške postaje, iz Budimpešte potem s turškim avtobusom skozi neskončna polja sončnic, pa skozi Romunijo, Bolgarijo do Turčije, s še enim avtobusom do Irana in od tam naprej z vsakršnim prevozom – s kombiji, tovornjaki, ladjami, vlaki, čolni, tuktuki, rikšami, vpregami, motorji, peš – in prek različno zapletenih državnih mej skozi Pakistan, Indijo, Nepal, Kitajsko, Mjanmar, Tajsko, Kambodžo, Vietnam, Borneo vse do Pacifika v zalivu Jayapure na Papui Novi Gvineji, kjer je, kot je evforično zapisal, prispel na skrajno točko našega sveta. Steržajevo popotovanje je vse kaj drugega kot današnji množični “instantni izleti” s turističnimi agencijami, kjer ljudje, varno spravljeni pod vodičevim steklenim zvonom, mislijo, da raziskujejo svet. Brez lastnega truda in napenjanja možganov, brez vsakodnevnega ubadanja s prevozi in prenočišči, brez želje po samostojnem sporazumevanju v različnih jezikih. Brez resničnega stika z deželo in njenim vsakodnevnim življenjem, brez pristajanja na čim bolj pristno doživljanje njenih razmer. Vsi bi bili danes popotniki, le da brez nepredvidenih zapletov in težav. Vsi bi se družili z domačini, ampak takšnimi, h katerim jih (za denar) pripelje nekdo drug, in preizkušeno niso nevarni. In vsi bi poskušali njihovo hrano – le da po njej po možnosti ne bi imeli želodčnih težav. Vsi bi si privoščili adrenalinske avanture – ampak brez tveganja. Tudi tisti, ki se na pot še odpravijo sami, si jo v današnjih časih natančno zrežirajo in že od doma olajšajo s spletnimi rezervacijami prenočišč, avtomobilskih najemov in ogledov največjih znamenitosti. Pravzaprav jim, omejenim z dnevi dopusta, kaj drugega niti ne preostane, da sploh pridejo zraven. Knjiga Gora ni zadeta je dragocena tudi in prav zato, ker ujame duha nekdanjega popotništva, ko je bil svet še odprt in prvinski in se vanj ni odpravil vsak, ker si je bilo treba za to vzeti čas. In zbrati pogum. Potovanje je bilo nekaj, kar te je v očeh sorodnikov, prijateljev in znancev naredilo posebnega, rahlo prismuknjenega in lahkomiselnega. Zabušanta. Takrat, ko še ni bilo tehnoloških pomagal, ko se je na pot odšlo z nahrbtnikom, papirnatim zemljevidom in kakšnim knjižnim vodnikom – po navadi je bil to Lonely Planet – v žepu. Seveda tudi z beležko in pisalom. Vsakemu, ki je kdaj samostojno potoval, je ob branju jasno, da je Steržajev odlični, napeti literarno-dnevniški potopis nastal iz pridnega sprotnega zapisovanja na krajih samih, saj kako bi drugače lahko tako oprijemljivo poustvaril kraje in dogodke, natančno ujel trenutke, koščke pogovorov, misli, vonje in okuse izpred toliko let, oživil vzdušje, ki je včasih tudi prav zagatno in grozeče. Kot na primer na poti iz Irana v Pakistan, ko je bil še popotniški zelenec: “Čez eno uro res pride nekdo mimo z napol razpadlim pajkanom. Samo da bo zdržal do meje! Končno šibnemo iz Zahedana. A ni tako preprosto: po zgolj treh kilometrih nas na cesti ustavi skupina bradatih Irancev s turbani! Videti je kot zaseda! Oba ven! Kaj se dogaja? Napad? Ugrabitev? Rop? Možje se med sabo prerekajo, ničesar ne razumeva. ... Vse se odvija tako hitro in nejasno. Doslej je bilo še zabavno, ker si imel občutek, da se lahko kadarkoli vrneš domov, če bi bila frka. Onkraj puščave, pet tisoč kilometrov od doma, kjer ni rednega transporta, pa ni več hec. Treba bo narediti premik v glavi! A vzdušje zna biti tudi prijazno, sproščeno in povezovalno, kot ko v Katmanduju najde prijatelje med Nepalci. Pravzaprav na verandi prenočišča skupina mladih fantov z akustično kitaro najde njega. “Povabijo me, da prisedem, ker 'smo prepričani, da si glasbenik'. Takoj najdemo skupen jezik. Nepalski rokerji v skajastih jaknah so face, ne delujejo kot pokvarjena banda, čeprav je prvo, kar me vprašajo, ali uživam hašiš.” Potopisni žanr je nehvaležna zadeva, saj je veliko ljudi prepričanih, da je svoje popotne doživljaje preprosto preliti na papir. Da zna vsak napisati “reportažo”. Samo malo na Wikipedijo skočiš, prepišeš zgodovino in opise krajev in tamkajšnje znamenitosti, to začiniš še z nasveti, kje najceneje spati in se prehranjevati, kako se je obnesel rent-a-car, kakšno kartico vstaviti v mobilnik, in navržeš še nekaj cenenih anekdot. “Profesionalni” potovalci si na veliko pomagajo s sponzorji in ko je knjiga zunaj še z javnimi nastopi in nasveti (kot da je potovanje nekaj, česar se lahko priučiš); televizijo in splet kar razganja od popotniških izkušencev. V resnici pa so dobri, predani in nesamovšečni potopisci, tisti, ki imajo res kaj povedati in jim je potovanje v krvi ter se z njim tudi notranje razvijajo, redka vrsta. Kot ljubiteljica potopisnega pisanja ne dobim pogosto v roke kaj vsaj približno podobnega odličnim popotnim zapisom Alme Karlin (morda sta me v zadnjih desetletjih na tem področju presenetili Sonja Porle in Agata Tomažič) in, če grem še malo na tuje, Potovanju s Charliejem Johna Steinbecka ali Velikemu železniškemu bazarju Paula Therouxa. Pa na polno, kot strela z jasnega, “uleti” Alen Steržaj. Ne da bi se mi sploh sanjalo, da fant ni le odličen glasbenik, ampak tudi zaprisežen popotnik, ki se ne hvali s tem, ki zna pisati in razume, da je “smisel potopisa osebna izkušnja, osebno doživetje”. Potovanje, če ga hočeš zapisati in urediti tako, kot je večdesetletno izkušnjo ubesedil Steržaj, je tudi garanje. In disciplina. In dobršna mera drznosti, da pričakovanju bralcev navkljub razbiješ določene stereotipe, v katere si bil pred obiskom neke dežele tudi sam trdno prepričan, kot se mu je zgodilo v “poduhovljeni” Indiji: “Zdaj vem, da je tudi duhovnost dobrina, tako kot čapati ali sari, ki pač ni zastonj. Kako lahko duhovnost, ki naj bi bila negacija materializma, razprodajajo na tako podle in grobe načine? In se pri tem še sklicujejo na karmo! Tega indijskega paradoksa ne razumem!” Gora ni zadeta zadene bralca z divjim ritmom, kot dober rock. Potegne ga v sam vrtinec potovanja, še posebej v prvi tretjini, obarvani z mladostniško vnemo, nerodnostmi, predsodki, strahovi in humorjem. Pravzaprav je vse, kar bi lahko knjigi očitali, dolžina 350 strani (in še 16 strani fotografij za povrh); saj ne, da bi opešal avtor, ampak od neznosnega tempa, neznanske odkritosrčnosti, nenavadnih avantur in neverjetnih čudes omaga bralec, čeprav očaran. Bo že držalo, da je v njej ujetih “nekaj zadnjih trenutkov kamene dobe, preden jo bo požrla globalizacija”. Slovenski potopis svetovnega formata.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je po ameriškem napadu na Venezuelo dejala, da je vlada v Caracasu pripravljena braniti državo in njene naravne vire. Dodala je, da je Nicolas Maduro ostaja edini predsednik države. Ameriški predsednik Donald Trump je včeraj sicer zatrdil, da je venezuelska podpredsednica privolila v sodelovanje z Washingtonom. Po njegovih besedah se je Delcy Rodriguez dolgo pogovarjala z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem in dejala, da bo naredila vse, kar bo potrebno. "Mislim, da je bila precej prijazna, vendar resnično nima izbire," je sklenil Trump. Maduro je medtem prispel v Združene države. Drugi poudarki oddaje: - Rusija skupaj s Kitajsko obsodila ameriški napad na Venezuelo. - Otvoritev druge cevi karavanškega predora se seli v predvolilni čas. - Minulo leto znova med najtoplejšimi v zgodovini.

V Vietnamu mladi zaradi prezasedenosti na vstop v semenišče čakajo tudi dve leti. O tem, kako živa je tamkajšnja Cerkev, je spregovoril škof Anton Jamnik, ki je tamkajšnjim bogoslovcem predaval etiko. Podal je tudi primerjavo s Kitajsko, kjer državna zastava visi pred vsako cerkvijo, povsod so kamere, a to vernikov, ki so sicer bolj zadržani kot v Vietnamu, ne odvrne od obiska maše.

Ko se geopolitični odnosi krhajo, razmerja moči preoblikujejo in se ne moremo več zanesti na pravila mednarodnega delovanja, bi si razumljivo vsakdo želel, da je kar najbolj neodvisen od drugih. A takšna samozadostnost, če je sploh dosegljiva, ima svoje ceno. Medtem ko ZDA prepovedujejo izvoz čipov na Kitajsko, ji ta vrača s prepovedjo izvoza kritičnih surovin - redkih zemelj. Kaj nam torej zgodbi dveh nujnih sestavnih delov vse sodobne tehnologije lahko povesta o dejanski ceni tehnološke neodvisnosti?Tokratna Intelekta je nastala na podlagi dveh starejših, a s posodobljenimi podatki. V njej lahko slišite prof. dr. Spomenko Kobe z Inštituta Jožef Stefan, prof. dr. Patricia Bulića s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, dr. Heleno Motoh z znanstvenoraziskovalnega središča Koper, dr. Sašo Bajt z Instituta Desy v Hamburgu, doc. dr. Sašo Istenič Kotar s filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter prof. dr. Andreja Žemvo s fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Čipi – strateška surovina v viharju geopolitike Redke zemlje med zelenimi tehnologijami in kitajskim monopolom

Z državnim praznikom, dnevom suverenosti, se danes spominjamo odhoda zadnjega jugoslovanskega vojaka z ozemlja naše države. S tem se je simbolno končalo obdobje osamosvajanja, začelo pa se je novo poglavje v zgodovini mlade države, je dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar in poudarila, da suverenost ni samoumevna. Ostali poudarki oddaje: - Ob robu vrha Aseana se začenja nov krog trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko. - V nemškem gospodarstvu težave zaradi oteženih dobav polprevodnikov. - Skakalka Nika Prevc druga na zadnji tekmi poletne sezone v Klingenthalu.

Srečanja med ameriškim in ruskim predsednikom Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v bližnji prihodnosti ne bo, je sporočila Bela hiša. Tudi Trump je dejal, da ne želi zapravljenega srečanja, še vedno pa vidi možnosti za mir. V oddaji tudi o tem: - Kitajsko gospodarstvo se usmerja v napredne tehnologije, umetno inteligenco in inovacije. - Delničarji Vzajemne bodo na prvi skupščini po preoblikovanju izbrali svoje predstavnike v nadzornem svetu. - Ob odprtju festivala slovenskega filma za življenjsko delo nagradili montažerja Janeza Briclja.

Ali se v mednarodni politiki 21. stoletja vlade res lahko zanašajo samo še na izsiljevanja in grožnje z uporabo sile – ali pa je druge države vendarle mogoče prepričevati tudi z znanstvenimi in umetnostnimi dosežki ter smelimi idejami?Četudi še nikoli niste bili v Združenih državah, najbrž dobro veste, kaj bi vam rekli tamkajšnji policisti, če bi vas slučajno prijeli – povedali bi vam, da ste aretirani, da imate pravico molčati in da imate pravico do odvetnika. To veste, ker ste si skozi leta ogledali kopico ameriških filmov in televizijskih serij. Pa veste, kaj bi vam v enakem položaju rekli kitajski, ruski, francoski, nemški ali, zakaj pa ne, slovenski policisti? Ne? No, če je tako, tedaj lahko rečemo, da so ameriške kriminalke izvrstno opravile svoje delo in vam približale ameriški vsakdanjik, ameriške vrednote, ameriško kulturo. In domnevati je mogoče, da smo Združenim državam, kadar lomastijo po svetovnem odru in kršijo mednarodno pravo, táko ravnanje marsikje po svetu lažje in hitreje pripravljeni spregledati ali ga opravičiti, ker nas v naših vsakdanjih življenjih pač preplavljajo ameriški filmi in glasba, ker občudujemo prebojnost ameriških vesoljskih in digitalnih tehnologij, ker zagrizeno spremljamo športne tekme v tamkajšnjih profesionalnih ligah. Temu politologi in raziskovalci mednarodnih odnosov menda rečejo mehka moč. In Združenim državam je ne primanjkuje. Ali pač? Zunanja politika druge Trumpove administracije namreč v pomembni meri temelji na grobih grožnjah najstarejšim in najbolj zvestim zaveznicam in tako se postavlja vprašanje, ali filmi in glasba res še lahko amortizirajo tesnobo ob ameriških ozemeljskih pretenzijah po Grenlandiji in Kanadi, ali res še lahko ublažijo ogorčenje ob izsiljevalskih carinah? Pa ne le to; bolj ko se namreč Trumpova administracija – tak je vsaj vtis – požvižga na ugled Združenih držav, bolj ostro se postavlja vprašanje, ali lahko ta trend izkoristijo v poglavitni ameriški tekmici in Kitajsko predstavijo kot tisočletno velesilo, ki ima svetu marsikaj ponuditi – od globoke Konfucijeve filozofske misli prek slastnih mandžurskih cmočkov do osupljivih zmogljivosti futurističnih maglev železnic? In kaj je v takih okoliščinah z mehko močjo drugih akterjev globalne politike od Rusije in Indije do Evropske unije? To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili sinologinjo dr. Heleno Motoh z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper ter politologe dr. Danico Fink Hafner, dr. Ano Bojinović Fenko in dr. Jureta Požgana s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Foto kolaž:- Konfucij (Wikipedija, javna last)- Michael Jordan na ploetnih v Barceloni leta 1992 (Wikipedija, gapvenezia)- Panorama Šanghaja (Wikipedija, xiquinhosilva)- Hamburger (Wikipedija, hongreddotbrewhouse)- Bob Dylan, Nobelova nagrada za književnost l. 2016 (Wikipedija, Chris Hakkens)- Tradicionalni mandžurski cmočki »jiaozi« (Wikipedija, Emcc83)- Bela hiša (Wikipedija, Zach Rudisin)- Maglev vlak v Šanghaju (Wikipedija, chainwit.)- Kip svobode v New Yorku (Wikipedija, AskALotI)- Buzz Aldrin na Luni, 20. julij 1969 (Wikipedija, Neil Armstrong)- Veliki kitajski zid pri Jinshanlingu (Wikipedija, Jakub Hałun)- Hollywood, Los Angeles (Wikipedija, Thomas Wolf)- Mo Yan, Nobelova nagrada za književnost l. 2012 (Wikipedija, Johannes Kolfhaus)- Prizor z otvoritve poletnih OI v Pekingu l. 2008 (Wikipedija, Tim Hipps)- Panorama New Yorka (Wikipedija, King of Hearts)- Promocijski plakat za kitajsko video-igrico Black Myth Wukong (Wikipedija, DatBot)

Zunanja ministra Slovenije in Kitajske Tanja Fajon in Vang Ji sta se danes na srečanju v Ljubljani strinjala, da se odnosi med državama razvijajo uspešno. Poudarila sta velik pomen multilateralizma ob zdajšnjih razmerah v svetu ter pomen odnosov med Evropsko unijo in Kitajsko. Drugi poudarki oddaje: Trump članice zveze Nato pozval k ustavitvi nabave ruske nafte Novi predsednik Nove Slovenije je Jernej Vrtovec Slovenska moška teniška reprezentanca znova v prvi svetovni skupini Davisovega pokala

Dalajlama je ena od ključnih globalnih osebnosti 20. stoletja – budistični duhovni voditelj, ambasador miru, pa tudi vodja tibetanske vlade v izgnanstvu. Ob njegovi 90-letnici, ki jo je obhajal v začetku julija, imamo možnost ogleda dokumentarca, ki združuje njegovo prvoosebno izpoved, pregled nepričakovano razburljive življenjske poti, pa tudi oris njegove filozofije, misli, vere in pogledov, ki jih skuša na temeljih tradicije posodobiti za naš čas. Dokumentarec Modrost sreče je nastal v švicarski produkciji in sta ga v soavtorstvu podpisala Barbara Miller in Philip Delaquis. Film ne skriva svojih ambicioznih nastavkov; pripoved Dalajlame v studiu se izmenjuje s številnimi arhivskimi posnetki, ki predstavljajo njegovo boljšo plat, ter s kolažem vizualnih vložkov, podob z vsega sveta, zaradi katerih sem v spoju z meditativno glasbo na trenutke pomislil, da je film režirala kar umetna inteligenca po nareku. Portretiranec govori v resnem, hipnotično umirjenem tonu o sreči in notranjem miru ter o poti, kako lahko to dosežemo ne glede na narodno pripadnost ali veroizpoved. V tem je, poleg karizmatičnega značaja, tudi univerzalna privlačnost njegove pojave. Zdi pa se, da dokumentarec nehote izpostavi neko slabost: v svojih neposrednih nagovorih, morda tudi zaradi svoje starosti, ostaja samo pri splošnih mestih, ki jih ni težko sprejeti, oziroma se z njimi povsem strinjati. Ob prepogostem ponavljanju in nabuhlih vizualnih vložkih pa se nisem zmogel – vsej dobronamernosti navkljub – znebiti občutka, da začnejo njegove misli v neki točki zveneti kot newagevske fraze. Vsekakor zelo slaba usluga portretirancu, ki ga avtorja s svojim pristopom ves čas obravnavata izključno kot »njegovo svetost«. Dalajlama je vendarle veliko zapletenejša osebnost, ki je preživela izjemno prevratne čase, vendar nam dokumentarec Modrost sreče ne privošči, da bi ga ugledali v vsej svoji mnogoterosti ali izvedeli kaj zares novega. V času, ko nas vsakodnevno – v najboljšem primeru – bombardirajo razne skušnjave, v najslabšem pa kar konkretne bombe, je gotovo smiselno prisluhniti modrecu, ki nas skuša iskreno opomniti na dragocenost časa in bivanja in ozavestiti pravo pot k notranjemu miru. V tem smislu je film Modrost sreče gotovo nastal v pravem času, a je zanimiv tudi politični trenutek filma. Ob napetem razmerju s Tajvanom namreč izpostavlja Kitajsko priključitev Tibeta, kjer okupatorji že desetletja izvajajo kulturni genocid nad starodavnim prebivalstvom. Dalajlama, ki je zaradi tega večino življenja prebil v izgnanstvu, se izkaže s presenetljivo spravljivim odnosom. Verjetno je v tem tudi nekaj diplomatske modrosti in odmev njegovega večnega prizadevanja za miroljubne rešitve ter iskanje ravnovesja s premočnim nasprotnikom v ohranjanju ogrožene avtohtone kulture.

V spominih na svoja mlada leta pionir slovenske sinologije razkriva, kako mu je njegova zgodnja ljubezen do odkrivanja novih svetov – bodisi prek potovanj bodisi prek učenja jezikov – zlagoma tlakovala pot na KitajskoKo se je Slovenija osamosvojila, so naše oblasti začele razmišljati, kako bi tudi v polju šolstva oziroma izobraževanja nedvoumno pokazali, da je naša država odprta, kozmopolitska, usmerjena v svet in prihodnost. Dobro rešitev je ponudila Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ki je predlagala ustanovitev čisto novega oddelka, na katerem bi se mlade generacije lahko seznanile z nekaterimi največjimi državami, jeziki in kulturami na svetu, ki pa so bile z našega gledišča takrat še videti precej oddaljene in eksotične. Ta predlog je bil navsezadnje sprejet in tako je leta 1995 z delom začel Oddelek za azijske študije, kjer danes poučujejo japonologijo, sinologijo in koreanistiko. Odločitev, da hočemo v Sloveniji sistematično krepiti povezave z vzhodnoazijskim prostorom, je bila gotovo na mestu, saj je zdaj povsem jasno, da bodo Kitajska, Japonska in Južna Koreja, zahvaljujoč pač svoji izjemni gospodarski moči, z velikimi črkami pisale zgodovino 21. stoletja. A te daljnovidne odločitve bi slej ko prej ne bilo mogoče sprejeti, ko bi takrat že ne imeli treh vrhunskih strokovnjakov, ki so bili pripravljeni dati na razpolago vse svoje znanje, vso svojo energijo. To so bili seveda prvi predavatelji na novem oddelku: japonolog dr. Andrej Bekeš ter sinologa dr. Jana S. Rošker in dr. Mitja Saje, ki so se bili japonščine oziroma kitajščine naučili na lastno pest že precej prej, mimo razmeroma enostavnih, dobro uhojenih poti, ki so jih po logiki stvari ponujale institucije slovenskega oziroma jugoslovanskega izobraževalnega sistema. In prav tu se postavi zanimivo vprašanje: v čem natanko je bila zakoreninjena uka žeja, ki je te tri pionirje slovenskih azijskih študij pravzaprav vodila tako daleč onkraj naših meja, dokler niso navsezadnje prišli na kraje, kjer so se lahko naučili japonščine oziroma kitajščine? In to, za nameček, v svetu, ki še ni poznal interneta, ki z našega današnjega zornega kota torej sploh še ni bil zares globaliziran? – No, vsaj kar se tiče prof. Sajeta, si zdaj lahko ustvarimo nekakšen odgovor na to vprašanje, saj je napisal in pri založbi Miš objavil knjigo spominov na svoja otroška in mladeniška leta, na tisto obdobje torej, ko se je v njem pojavila in sčasoma tudi razbohotila želja po odkrivanju oddaljenih svetov. Ker pa je Saje sinolog, je seveda vsaj malo nenavadno, da v naslovu, ki ga je poiskal svojim spominom, ni omenil Kitajske, ampak je knjigo nekoliko zagonetno raje naslovil Vse se je začelo v Afriki. Zakaj? – Odgovor smo v pogovoru z Mitjo Sajetom iskali v tokratnem Sobotnem branju. Foto: Goran Dekleva

Pred 80-imi leti je nad Hirošimo eksplodirala atomska bomba. Rana je globoko zarezala v japonsko družbo. In rodil se je pacifizem, osem desetletij miru - a v časih, ko družbeni red neustavljivo razpada, se spreminja tudi Japonska. Bili smo v Hirošimi, govorili smo z zadnjimi preživelimi, ki so bili žrtve prvega jedrskega napada. Njihova pretresljiva pričanja nas spominjajo in opominjajo, kako pomemben je mir. Vendar se tudi Japonska v strahu pred vse močnejšo Kitajsko oborožuje. Razvija svoje rakete, povečuje obrambne izdatke. In se sprašuje, kako trdno je zavezništvo z ZDA. Kaj se je zgodilo s pacifizmom? Vojaški bombni napadi vse bolj vznemirjajo japonski zen. Družba z vse manjšo rodnostjo pa se medtem utaplja v delu. Bili smo pri japonski družini, ki išče pregovorno japonsko harmonijo. Po domače: ravnotežje med delom in prostim časom. Japoncem pri tem ne morejo pomagati niti roboti.

Največje tveganje za evropsko gospodarstvo ostajajo carinske negotovosti, je danes sporočila Evropska centralna banka. Bruselj in Washington nadaljujeta intenzivna pogajanja o carinah za sklenitev sporazuma še pred rokom, ki ga je postavil ameriški predsednik Trump, pa je dodala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Čeprav si želijo rešitev spora doseči s pogajanji, pa na mizi do dosege ostajajo tudi vse druge možnosti. Kot je še dejala po srečanju s kitajsko stranjo v Pekingu, neenaki trgovinski odnosi ostajajo tudi ena od bolj spornih točk v odnosih s Kitajsko. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Pred ustanovitvijo obrambnega holdinga opozorila glede nadzora porabe sredstev. - O zakonu glede prostovoljnega končanja življenja bomo najverjetneje odločali na referendumu. - Izrael po mnenju Bruslja storil korak naprej pri dobavah pomoči v Gazo.

Gospodarska rast bo letos manjša, kot so napovedovali v začetku leta. Zavirajo jo kaotični trgovinski odnosi in geopolitične napetosti ter s tem povezana velika negotovost. Najnovejša ocena Banke Slovenije predvideva 1,3-odstotno rast v tem letu in nato okrepitev. Kot ugotavljajo analitiki in gospodarstveniki, so med možnimi ukrepi za pospešitev odprava administrativnih ovir, predvsem pri umeščanju v prostor, in spodbujanje vlaganj. V oddaji tudi o tem: - Občine dvomijo, da bo dolgotrajna oskrba delovala že od julija - Trump v Los Angeles napotil še več pripadnikov nacionalne garde in marince, Kalifornija toži zvezno vlado - Košarkarji Olimpije petič zapored državni prvaki

Včerajšnji dogovor o začasnem znižanju vzajemnih carin med Združenimi državami in Kitajsko je vsaj za trenutek omilil strah pred morebitno svetovno recesijo. Druge teme: - Po uspešnem referendumu NSi in Demokrati vložili interpelacijo zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko. - Geodetska uprava bo objavila nove posplošene vrednosti nepremičnin, največje zvišanje pri stanovanjskih nepremičninah. - Klemen Slakonja se nocoj s pesmijo How much time do we have left poteguje za finalni nastop na tekmovanju za pesem Evrovizije.

Yolinda Chen je diplomatska predstavnica Fidžija v Šanghaju. Srečamo se v 86. nadstropju ikoničnega in 420 metrov visokega nebotičnika Jin Mao. Kakšni so pogledi na Kitajsko in svet z višine, kakšni z vidika majhne otoške države v Tihem oceanu.

Španija je med pomembnejšimi članicami Evropske unije, toda pri nas ni preveč izpostavljena. Čeprav gre z 48 milijoni prebivalcev za dosti večjo državo, imajo v Španiji nekatere podobne težave kot Slovenija. Zaradi pomanjkanja in visokih cen stanovanj v večjih mestih potekajo množični protesti, razlika med bogatimi regijskimi središči in podeželjem je vse večja. Močne so skrajne politične stranke, vlado vodi socialistični premier Pedro Sanchez, ki je zelo kritičen do Izraela, kot prvi evropski politik po začetku carinske vojne je obiskal Kitajsko. V Španiji mineva tudi 50 let od padca totalitarnega režima generala Franca, ki v nekaterih krogih še vedno vzbuja tudi odobravanje. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Graditev drugega tira se nadaljuje, kljub težavam turških partnerjev - a te majejo reference družbe Kolektor. To bi lahko ogrozilo evropsko financiranje, zato bosta o rešitvah danes ob trasi drugega tira govorila vodji slovenskega in turškega ministrstva za infrastrukturo. Druge teme: - Zasebnim vrtcem naj bi ostale na voljo le še koncesije, o teh odločajo občine. - Bela hiša pričakuje, da bo Peking zaprosil za pogajanja o carinah. Kitajsko gospodarstvo leto začelo z rastjo. - Rekordno segrevanje Evrope: opomnik na to so tudi ujme in gozdni požari.

John Zhao je eden izmed direktorjev vodilnega kitajskega možganskega trusta, Centra za Kitajsko in globalizacijo. Kako v Pekingu osmišljajo Trumpove carinske rekorde, zakaj se počutijo močne iz samozavestne, kako izboljšati odnose z Evropsko unijo. Kitajska beseda za krizo vsebuje tako nevarnost kot priložnost.

V svetu se krepijo strahovi pred recesijo. Borze so ob skoku vrednosti delnic - potem ko so ZDA za 90 dni preložile uvedbo carin za uvoz blaga - spet previdnejše. Vlagatelje skrbi predvsem vse globlja trgovinska vojna med Združenimi državami in Kitajsko. Medtem ameriški finančni minister Scott Bessent poudarja, da so pripravljeni prisluhniti vsaki državi, ki se želi pogajati. Drugi poudarki oddaje: - V Srbiji se začenjajo množični shodi v podporo vladi, nadaljujejo se tudi študentski protesti. - Najvišje priznanje v likovni umetnosti - nagrada Riharda Jakopiča - slikarju in grafiku Črtomirju Frelihu. - Celjski nogometaši na prvi tekmi četrtfinala konferenčne lige prikazali dobro igro, a izgubili proti favorizirani Fiorentini.

Pri uvajanju ameriških zaščitnih carin se je sinoči zgodil nov preobrat. Ameriški predsednik Donald Trump se je odločil za 90-dnevno prekinitev uvajanja carin, tako da ostajajo veljavne 10-odstotne carine za večino držav. Njegova odločitev sicer ne spreminja že veljavnih dajatev na avtomobile, jeklo in aluminij. Dobre novice so obšle le Kitajsko. Ne le da zamik veljavnosti carin zanjo ne velja, namesto napovedane 104-odstotne stopnje se je Trump odločil za kar 125-odstotne carine na kitajsko blago, namenjeno na ameriški trg. V oddaji tudi o tem: - Je bodoči nemški kancler Merz pred volitvami obljubljal preveč? - Poudarek tokratnih sprememb zakona o osnovni šoli na njeni vzgojni vlogi - Mednarodni odbor PEN-a na obisku Goric o vojnah in koncu miru

Američani so uvedli carine na Kitajsko blago, Kitajci vračajo udarec, ki je precej bolj mil in premišljen, kot je bil leta 2018. Donald Trump vnaša zmešnjavo tudi na Bližnjem vzhodu - prilastil bi si Gazo in razselil Palestince. Kdaj bo s carinami udaril Evropo? Evropa je (menda) pripravljena. Pred mikrofonom: Sašo Šmigić, član uprave, Generali Investments

Bruselj se ob grožnji uvedbe ameriških carin na blago iz Evropske unije, potem ko so te že prizadele Kitajsko, usklajuje o odzivu. Kot je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, mora Evropa ohraniti trezno glavo in odločitve sprejemati premišljeno. V oddaji tudi: - V streljanju z avtomatskim orožjem pri šoli v švedskem mestu Örebro ustreljenih najmanj pet ljudi, policijska akcija še traja. - Opozicija meni, da novi zakon o medijih uvaja cenzuro in omejuje svobodo govora; koalicija napoveduje dopolnitve. - Generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije: Slovenija je primer dobre prakse glede sistemov zgodnjega obveščanja.

Dallasova menjava košarkarskega zvezdnika Luke Dončića za Anthonyja Davisa iz Los Angeles Lakers-ov je presenetila ne samo športno, ampak tudi ostalo javnost. Potezo so številni označili kot nerazumljivo in šokantno. Kot je dejal analitik ameriškega medija ESPN Stephen Smith, tega ni pričakoval nihče, sploh pa ne, da bo pobuda za menjavo prišla iz kluba Dallas Maverics. Luka Dončić je namreč svetovni superzvezdnik tega športa. Ostali poudarki oddaje: - Po četrtkovem požaru se dijaki vračajo v dom na Poljanski cesti v Ljubljani. Stavbo dopoldne pregledal varnostni inženir. - Trump s torkom napovedal carine za Kanado, Mehiko in Kitajsko. Te odgovarjajo s povračilnimi ukrepi. - Kljub napovedanim pogovorom o drugi fazi prekinitve ognja v Gazi Izrael z vojaškimi operacijami v enklavi.

Dijaški dom na Poljanski cesti v Ljubljani po včerajšnjem požaru v prvem nadstropju intenzivno čistijo, pomagajo tako servisi kot zaposleni in dijaki. Kot je potrdil ravnatelj doma Šemso Mujanovič, bodo za dijake znova odprli vrata že ta konec tedna.Drugi poudarki oddaje: - Konkurenčnost evropskega gospodarstva bo mogoče zvišati le s hitrim in učinkovitim ukrepanjem - ne le na že zdaj močnih, temveč tudi na tveganih področjih. Težava je, da Evropa - na primer v primeri s Kitajsko - svojih inovacij ne zna pravilno unovčiti, pravi Gregor Anderlúh s kemijskega inštituta. - Protestno gibanje srbskih študentov, ki so se včeraj odpravili na pot iz Beograda, bo drevi doseglo Novi Sad. Obljube oblasti jih ne prepričajo, ob močni podpori javnosti zato še vedno zahtevajo prevzem odgovornosti za novembrsko zrušenje nadstreška železniške postaje. - Pred odprtjem Evropske prestolnice kulture čez dober teden dni so v Novi Gorici danes slovesno pozdravili prenovljeno železniško postajo. Večdesetmilijonska naložba ima po besedah premierja Roberta Goloba širši pomen.

Evropski voditelji so na včerajšnjem neformalnem srečanju v Budimpešti sklenili nov evropski dogovor o konkurenčnosti, ki med drugim vsebuje predloge ukrepov za zmanjšanje visokih cen energentov in preobsežne birokracije. Premier Robert Golob je kot ključne navedel tudi spremembe na področju visokotehnoloških podjetij. Kot je po srečanju sporočil madžarski premier Viktor Orban, so se voditelji strinjali, da je treba Evropo spet narediti veliko. V oddaji tudi: - Zmaga Trumpa prinaša tudi gospodarske težave za Kitajsko, ta bo poglobila vpliv na globalnem jugu. - V Berlinu praznovanje ob 35-ti obletnici padca zidu; letošnje geslo je: CENITE SVOBODO! - Ob martinovanjih policija poziva k ničelni toleranci do alkohola za volanom in poostreno nadzoruje promet.

Po zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah je krepitev evropskega gospodarstva še bolj nujna, je na neformalnem vrhu voditeljev držav članic Evropske unije v Budimpešti opozoril nekdanji šef Evropske centralne banke in avtor septembrskega poročila o konkurenčnosti Mario Draghi. Evropa izgublja bitko za tehnološko prevlado z Združenimi državami Amerike in Kitajsko, kjer sta znanost in tehnologija glavni gonilni sili rasti. Ostali poudarki oddaje: Združeni narodi: skoraj 70 odstotkov od 43 tisoč 500 ubitih v Gazi predstavljajo ženske in otroci V okviru pogajanj za javni sektor parafirali še dva dokumenta; zatika se pri drugem plačnem stebru Ostre obsodbe požiga hiše brežiškega sodnika; ni še znano, ali je dogodek povezan z delom sodnika

V Evropskem parlamentu ta in prihodnji teden potekajo zaslišanja 26 komisarskih kandidatov, med njimi slovenske kandidatke Marte Kos. Ta bo predvidoma vodila enega ključnih resorjev v novi komisarski ekipi – področje širitve in pomoči Ukrajini. Evropska unija bo v prihodnjem mandatu pred še večjimi izzivi, obenem pa se spoprijema z notranjimi neravnovesji, političnimi spremembami in izgubo konkurenčnosti v primerjavi z Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Pa se bodo politike za prihodnost zrcalile tudi v obsegu skupnega financiranja? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Sabina Lange, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Igor Jurič, dopisnik RTV iz Bruslja.

Zvečer se bodo slovesno začele 33-te poletne olimpijske igre, ki jih po 100 letih spet gosti Pariz. Štiriurni spektakel tokrat prvič ne bo potekal na stadionu, ampaka na vodi. Naša država na tokratnih igrah nastopa z rekordnimi 90-imi športniki. Druge teme: - Vlada bo Tomaža Vesela potrdila kot kandidata za evropskega komisarja - Netanjahu v Washingtonu ob množičnih protestih z Bidnom, podpredsednica Harris pozvala h končanju vojne - Tajfun Gimi z rekordno močnimi vetrovi dosegel Kitajsko, na zahodu Kanade ogromen požar pustoši po naravnem parku

Vojni v Gazi in Ukrajini bosta osrednji temi vrha skupine G7, ki se začenja blizu Barija na jugu Italije. Glede pomoči Kijevu je osrednje vprašanje zamrznjenega ruskega premoženja. Druge teme: - Vlada pritiska na sindikate, da bi dogovor o plačnem sistemu dosegli do počitnic - Carinski spor med Unijo in Kitajsko: bodo nemški avtomobili občutno dražji? - Naslov prvaka lige NBA se nasmiha Bostonu: Dallas davi tretjič poražen

Binance ima 190 milijonov uporabnikov, ki so jim zaupali 100 milijard dolarjev. Koliko jih je Sloveniji ali regiji Adria, sogovornik ne razkriva. Vzhodna Evropa je glede uporabe kriptovalut veliko bolj aktivna kot zahodna Evropa, pravi. Veliko uporabnikov ima stabilne kovance, bitcoine, ethereum, BNB. Večina uporabnikov ni aktivnih trgovalcev. ZAPORNA KAZEN USTANOVITELJA: "Žalostno je, da je moral CZ odstopiti s položaja šefa. CZ je bolj zaslužen za razvoj kriptopanoge kot sam Satoshi Nakamoto. Brez CZ ne bi bili niti približno tam, kjer smo danes." Dodaja še, da ta dogodek ni škodil ugledu Binance. KOREKCIJA NA BORZI: "Z večjim sprejetjem kriptovalut se bo povečala likvidnost na trgu, zato se bo nihajnost zmanjšala. To je samo vprašanje časa," pravi sogovornik. PO HALVINGU: Po razpolovitvi nagrade rudarjem bitcoina, pričakuje v roku 12 mesecev rast cene za 200 odstotkov, pri čemer poudarja, da to ni finančni nasvet. O ostalih kriptovalutah ni želel govoriti. ETF: Navdušen je nad sprejetjem bitcoin spot ETF: "S tem so se kripto vrata odprla tudi tradicionalni finančni panogi." BANKE: Kriptosvet za tradicionalne banke predstavlja grožnjo. "Binance dela 24 ur na dan, 7 dni na teden, vse dni v letu. Hitro, poceni, enostavno. Meni tudi, da ko bo sprejeta Mica, torej regulacija, bodo banke pred odločitvijo, ali kripto ponuditi svojim strankam ali ne. Če tega ne bodo storili, bodo manj konkurenčni na trgu," pravi. PORTFELJ: Pogovarjala sva se tudi o sestavi kriptoportfelja, o razmerju bitcoina in preostalih kriptovalut. Meme kovancem napoveduje podobno usodo kot NFT. "Dolgoročno ne bodo preživeli." CBDC: Navdušen je nad centralnobančnimi digitalnimi valutami (CBDC). Te predstavljajo predvsem grožnjo gotovini in ne kriptovalutam. "Gotovina bo izginila. To je samo vprašanje časa. Gotovina ni uporabna, razen če si preprodajalec drog." KRIPTO VOLITVE: Geopolitična trenja, kot so napetosti med Kitajsko in ZDA ter volitve po svetu, lahko vplivajo na trg kriptovalut, saj politični akterji vključujejo kriptovalute v svoje strategije in kampanje. Nekateri celo govorijo o "kripto volitvah", saj je pozornost namenjena kandidatom, ki podpirajo ali nasprotujejo kriptovalutam. To kaže na pomembno vlogo, ki jo kriptovalute igrajo v globalni politični krajini.

Slovenska avtomobilska industrija, ki ustvari kar petino vsega slovenskega izvoza se tako kot vsa evropska industrija avtomobilov sooča z velikimi geostrateškimi izzivi. Kitajska jo na področju električnih avtomobilov tako po ceni kot kakovosti premočrtno prehiteva. Bo Evropa z inovativnostjo in spremenjenimi ekonomskimi politikami vendarle zaustavila kitajsko prevlado na tem področju ali je bitka že izgubljena? Kakšna je prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja, se bo ta preusmeril na bolj dobičkonosni področji obrambe in energetike ter kdaj bo iz novomeškega Revoza zapeljal prvi električni avto? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež Direktor Hidria Holding Iztok Seljak Poznavalec avtomobilske industrije Andrej Brglez

Slovenska avtomobilska industrija, ki ustvari kar petino vsega slovenskega izvoza se tako kot vsa evropska industrija avtomobilov sooča z velikimi geostrateškimi izzivi. Kitajska jo na področju električnih avtomobilov tako po ceni kot kakovosti premočrtno prehiteva. Bo Evropa z inovativnostjo in spremenjenimi ekonomskimi politikami vendarle zaustavila kitajsko prevlado na tem področju ali je bitka že izgubljena? Kakšna je prihodnost slovenskega avtomobilskega sektorja, se bo ta preusmeril na bolj dobičkonosni področji obrambe in energetike ter kdaj bo iz novomeškega Revoza zapeljal prvi električni avto? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež Direktor Hidria Holding Iztok Seljak Poznavalec avtomobilske industrije Andrej Brglez

Človek z motorno žago, ki se dere, da bo posekal državne inštitucije in prepovedal splav; človek, ki rohni proti levičarjem, ki so zanj kar vsi po vrsti komunisti; človek, ki se označuje za anarho-kapitalista in zagovarja radikalno džunglo prostega trga, državo pa bi skrčil samo na vojsko, policijo in sodstvo; človek, ki hoče ukiniti centralno banko in lokalno valuto druge največje države južne Amerike ter v njej uvesti dolar, svojim sodržavljanom pa popolnoma odkrito in grobo napoveduje šok terapijo - to ni izmišljeni lik ekscentričnega norega profesorja, ampak legitimno izvoljeni novi argentinski predsednik Javier Milei, ki je decembra nastopil svoj štiriletni mandat. Kaj torej pričakovati od tega ekstravagantnega voditelja? Kako resno jemlje svoje ideje in kako uspešen je lahko pri dejanski uresničitvi politik, ki naj bi po njegovem rešile več kot 200-odstotno letno inflacijo ter hudo zadolženost Argentine? Kaj bodo uvedbe teh politik pomenile za tamkajšnje prebivalstvo, med katerim že tako in tako več kot 40 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine? Kakšne bodo zunanjepolitične posledice predsedovanja Mileia, ki javno prisega zvestobo Izraelu in Združenim državam, Kitajsko in Brazilijo, ki sta daleč največja argentinska trgovinska partnerja, pa označuje za sovražnika? Ter, nenazadnje - kaj vse je šlo v Argentini narobe v preteklih desetletjih, da ima nekdaj ena najbogatejših držav na svetu danes tako velike težave in se je pripravljena prepustiti revolucionarni retoriki samooklicanega anarho-kapitalista? Ta vprašanja, spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci, so nas v preteklem tednu zaposlovala v pogovoru za oddajo Intelekta, ki vam ga v ponovno poslušanje ponujamo v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostje pred mikrofonom so: dr. Štefan Bogdan Barenboim Šalej, nekdanji novinar, poslovnež in politik, ki že 60 let živi v Braziliji, novinar ter dolgoletni dopisnik iz Latinske Amerike Tone Hočevar ter še en novinarski kolega, ki redno potuje v Južno Ameriko in je bil ravno pred jesenskim volitvami tudi v Argentini, zunanjepolitični komentator Branko Soban. Oddajo je pripravila Alja Zore.

V Münchnu se bo sredi dneva zaključila tridnevna 60. varnostna konferenca, ki so jo zaznamovale razmere v Gazi in vojna v Ukrajini. Kitajski zunanji minister Wang Yi je poudaril, da si Peking prizadeva za mir in Moskvo ter Kijev sinoči vnovič pozval k mirovnim pogovorom. Po lanski oživitvi dialoga med Kitajsko in Združenimi državami na konferenci, se je Wang tudi letos srečal z ameriškim kolegom Anthonyem Blinknom. V pogovoru s predsednikom konference je Wang s svojimi izjavami poskrbel za nekaj dvignjenih obrvi. Med drugim je dejal, da so poročila o zatiranju ujgurske manjšine izmišljotina. Druge teme oddaje: - Ruski predsednik Putin umik ukrajinske vojske iz strateško pomembnega mesta Avdijivka označil za pomembno rusko zmago - Rejniških družin za otroke, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti v matični družini, vse manj, tudi na Primorskem - Domen Prevc se je v japonskem Saporu davi razveselil šeste zmage v karieri v svetovnem pokalu

Vlada premiera Roberta goloba je dobila dva nova ministra in oba bosta morala takoj zavihati rokave. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak se bo spopadel s posledicami poplav, minister za javno upravo Franc Props pa se bo soočil s sindikati javnega sektorja. Premier obljublja dialog gospodarstvu. Kdo ima prav glede prihodnjih cen elektrike? Obrtniki, ki se bojijo drastičnega zvišanja, ali dobavitelji, ki zatrjujejo, da so strahovi pretirani? Kakšne so najnovejše informacije s podnebnega vrha v Dubaju in kakšni so temelji za prihodnje odnose med Evropsko unijo in Kitajsko? Odgovore iščemo v Tedenskem aktualnem mozaiku.

V peti epizodi dvajsete sezone se pogovorimo o pomembnem odnosu med posameznikom, državo in korporacijami. Države in korporacije so si v imenu naše varnosti, spodobnosti in blagostanja skozi leta izposlovale vse večji nadzor nad nami, medtem ko se same zavijajo v meglo pravne netransparentnosti. Kitajsko družbeno točkovanje se nam ne zdi več tako oddaljena znanstvenofantastična eksotika. Kdo bi v resnici moral koga nadzirati? Mi njih ali one nas? Se vam zdi, da nadzirate? Ali ste vse bolj nadzirani?

Uveljavitev in uporaba pametnega videonadzora sta se še pred kratkim zdeli rezervirani samo za Kitajsko, ki si varstvo osebnih podatkov in človekove pravice razlaga drugače kot Evropska unija. Zdaj videonadzor, ki deluje ob pomoči umetne inteligence, (začasno?) uvaja tudi Francija. Zagovorniki pravijo, da je nujen zaradi varnosti tako množičnih prireditev, kot so olimpijske igre, nasprotniki pa so ostri, saj nekaj, kar krši človekove pravice, ne sodi v središče Evrope.Pika Šarf je zaposlena pri informacijskem pooblaščencu kot svetovalka za mednarodne odnose. Zmerno optimistično zre v prihodnost in razlaga pripravo evropskega akta o umetni inteligenci, ki prinaša definicijo umetne inteligence in uporabo deli na kategorije glede na tveganja, ki jih uporabe prinašajo. Zapiski: Vprašaj podkast Odbita do bita! Odbita do bita: Drobni tisk tehnoloških podjetij, intro Odbita do bita: Drobni tisk tehnoloških podjetij, 1. del Odbita do bita: Drobni tisk tehnoloških podjetij, 2. del Uvodna stran - IPRS EU AI Act: first regulation on artificial intelligence | News | European Parliament Clearview AI - Wikipedia Paris 2024 Olympics: Concern over French plan for AI surveillance - BBC News Razpravi o odbitih temah se lahko pridružite na Discordu. Dosegljiva sva na naslovu: odbita@rtvslo.si

V epizodi 111 je bil moj gost dr. Peter Raymond, strokovnjak in mednarodni strateg, ki je eden izmed največjih strokovnjakov v svetu na področju tehnoloških, gospodarskih in političnih vprašanj. Dr. Peter Raymond je svetoval mnogim svetovnim voditeljem na področju odnosov s Kitajsko, bil je partner v mednarodni družbi PricewaterhouseCoopers, mnogo let preživel na Kitajskem in je nosilec doktorata s področja vpliva mednarodne širitve kitajskih tehnoloških gigantov, kot so TikTok, Alibaba, Tencent in drugi. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Tehnologija, VR, Metaverse in socialna omrežja Največji izziv za ZDA, večpolarni svet Ustvarjalnost in kreativno uničevanje Projekt: One Road One Belt Kako naj se odzovejo ZDA? Tajvan Pobuda za digitalno svilno pot Afrika: Gospodarski razvoj Svetovni izzivi, koristna odkritja Premoženjska neenakost Vprašanje prejšnjega gosta ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista ============================= AIDEA Total Pack — Paket 22 znanstveno podprtih učinkovin v 4 izdelkih. https://bit.ly/AIDEA-Total-Pack =============================